Na podlagi 23. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Pivka (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01) je Občinski svet občine Pivka na 20. seji dne 2. 3. 2005 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Pivka (Uradni list RS, št. 82/98, 75/04) sprejmejo spremembe in dopolnitve odloka o splošnih merilih, izdelane pri Urbania d.o.o. Ljubljana, v septembru 2004.

V 1. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»Sprejmejo se tudi merila in pogoji za gradnjo objektov in izvajanje drugih del na zemljiščih izven območij naselij. Merila in pogoji tega odloka ne veljajo na navedenih parcelah oziroma njihovih delih izven območij naselij, zaradi neusklajenih planskih aktov, in sicer: k.o. Košana, parcele št. 4970/1-2, 4971/1-2, 4991, k.o. Kal, parcele št. 3113/1-2, k.o. Radohova vas, parcele št. 3798/1-2, 3801, 3802, 3844/1, 3845/1-3, del 954, 955, 956, 4100, 4101, 4201, 4204, 4205, 4206, 4207, 4208, 4209, 4211, 4217, 4225, 4231, 4232, 4233, 4234, k.o. Narin, parcele št. 1942/28-29-30-31-36-37, del 1942/40, 1986, 1988, 2355, 2356, 2357, 2358, 2360, 2361, 2362, 2363, 2364, 2365, 2369, 2370, 2373, 2380, 2381, 2382, 2384, 2385, 2386, 2388, 2393, 2396, 2398, 2401, 2400/1-2, 2402, 2403, 2404, 2405, 2406, 2407, 2408, 2409, 2410, 2414,2413/1-2-3, 2416, 2417, 2418, 2419, 2420, 2421, 2422, 2423, 2424, 2426, 2427, 2428, 2429, 2430, 2431, 2432, 2434/1-2, 2435, 2436, 2439, 2441, 2443, 2445, 2446, 2447, 2448, 2449, 2450, 2452, 2454, 2455, 2456, 2458, 2459, 2461, 2462, 2463, 2466, 2467, 2469/1-2, 2470/1-2, 2471, 2473/1-2-3-4, 2506/1-2, 2520/1-2, 2522, 2530, 2531, 2536, 2538, 2539/1-2-3, 2540, 2544, 2550, 2555, 2556, 2557, 2560, 2561, 2562, 2563, 2565, 2566, 2568, 2569, 2570, 2574, 2575, k.o. Jurjeva dolina, parcela št. del 1656, in k.o. Trnje, deli parcel št. 831/149-369.«

v 3. členu se doda naslednja alinea:
» – grafične prikaze, ki določajo razmejitve ter merila in pogoje za gradnje in druge ureditve na digitalnih katastrskih načrtih v merilu 1:5000.«

Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:

Opredelitev pojmov
Tradicionalna gradnja/tipologija: to so objekti in ureditve, ki so v določenem prostoru avtohtoni – gre predvsem za objekte in ureditve izpred II. sv. vojne. Tradicionalna tipologija je značilna predvsem za stare objekte (in ureditve).
Suburbana gradnja/tipologija: to so objekti in ureditve, ki so v določenem prostoru neavtohtoni oziroma neusklajeni s tradicionalno tipologijo. Izgled teh objektov in ureditev je podoben urbanemu oziroma mestnemu oblikovanju. Gre predvsem za objekte in ureditve, zgrajene po II. sv. vojni. Za suburbano tipologijo je značilna raznovrstnost tipov, v oblikovnem smislu so to nekakovostni objekti, ponavadi neusklajeni tudi s prostorsko sliko.
Kakovostna sodobna ruralna gradnja/tipologija: to so objekti in ureditve, ki se oblikovno naslanjajo na izročilo tradicionalne tipologije, vendar so fasade likovno poenostavljene in materiali sodobni, dovolijo se manjša odstopanja pri velikosti odprtin, ne dovolijo pa se večja odstopanja od tradicionalnih gabaritov, razen če se velike stavbne mase razčlenijo v tradicionalne volumne.
Kakovostna sodobna gradnja/tipologija: to so praviloma javni objekti in ureditve, ki so v določenem prostoru neavtohtoni in ne povzemajo tradicionalnih principov oblikovanja, temveč se naslanjajo na oblikovne principe moderne in sodobne arhitekture. Ti objekti so oblikovani kakovostno, v prostor vnašajo nove principe oblikovanja oziroma se prilagajajo kakovostnim že obstoječim, če v okolici že so. Ti objekti v prostoru niso oziroma ne smejo biti moteči. Pristojnost za odločitev o tem, v katerem prostoru lahko stojijo, ima občinska strokovna služba za področje urbanizma.«

Prva alinea prvega odstavka 4. člena se na koncu stavka dopolni:
»izjemoma so dopustne povečave obstoječih objektov za max. 100% skupne koristne površine s tem, da se pridobi soglasje občine. Če je povečava obstoječega objekta namenjena izvajanju obrtne ali druge dejavnosti pridobi občina pred izdajo soglasja mnenje vaške ali trške skupnosti. Določila nadzidav in dozidav morajo smiselno upoštevati določila tega odloka«.

Spremeni se 11. člen, ki se glasi:
»Enostavne objekte je v območju poselitve in v območju infrastrukture dopustno graditi v skladu z določili veljavnega Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (v nadaljevanju: Pravilnik za enostavne objekte), v skladu z opredeljeno namensko rabo, če ni s tem odlokom drugače določeno.
Enostavni objekti, kot so začasni objekti, spominska obeležja in urbana oprema morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.«

Drugi odstavek 13. člena se nadomesti z besedilom:
»Začasne objekte namenjene sezonski turistični ponudbi je možno postaviti za čas sezone, ki šteje od 15. aprila do 15. oktobra, začasne objekte namenjene prireditvam za čas prijavljene prireditve, začasne objekte za skladiščenje pa največ za dobo enega leta na isti parceli.«

Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:

Na območjih za rekreacijo, športna igrišča in turizem se dovoli ureditev površin za rekreacijo, šport in turizem v povezavi z rekreacijo v naravnem okolju. Te ureditve naj v naravnem okolju predvsem izkoriščajo danosti lokacije (dovolijo se manjša preoblikovanja reliefa). Nadkritje športnih površin in postavitev servisnih objektov se dovoli skladno s presojo občinske strokovne službe za področje urbanizma.«

Za 14. členom se dodajo novi 14.a, 14.b in 14.c členi, ki se glasijo:

Na območjih kmetijskih zemljišč je poleg primarne rabe dopustno še:
– vzdrževanje in obnova obstoječih legalno zgrajenih objektov;
– postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega prometa;
– gradnja objektov za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje komunalnega, energetskega, RTV in telekomunikacijskega omrežja in naprav – s podzemno izvedenimi vodi ter poljskih poti; izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov, če niso možne alternativne rešitve, ter gradnja javnih površin in prometnega omrežja s soglasjem občine;
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak;
– postavitev reklamnih panojev, vendar samo na območjih izven varstva kmetijskih zemljišč, z oglaševalno površino do 6 m2, ter maksimalno višino konstrukcije nad terenom 4 m;
– gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– agrooperacije, ki so opredeljene v prostorskem planu občine;
– spremembe reliefa, ki ne spremenijo krajinske slike območja in izravnave terena v smislu izboljšanja možnosti za kmetijsko pridelavo, s tem da je potrebno humusni sloj pred zasipanjem odstraniti in deponirati ter ga nato uporabiti za vrhnji sloj izravnave;
– gradnja pomožnih kmetijskih objektov, in sicer senik, krmišče, vrtina za vodo in vodno zajetje za kmetijske namene, če ležijo v bližini naselij, v območjih kmetijske in urbane krajine, ob pogoju, da ima investitor registrirano kmetijsko gospodarstvo, pa tudi čebelnjak, pod pogojem, da je investitor vpisan v registru čebelarjev. Določila se upoštevajo skladno s pogoji pravilnika za enostavne objekte. Dopušča se povečanja velikosti objektov za 50% na velikost po navedenem pravilniku;
– gradnja pomožnih kmetijskih objektov, na zemljiščih neposredno ob kmetijah, če za to ni primernih zemljišč znotraj poselitvenega območja, ob pogoju, da ima investitor registrirano kmetijsko gospodarstvo. Določilo velja za sledeče objekte: skedenj, silos v koritasti izvedbi, ribnik, rastlinjak, gnojna jama, gnojišče in kmečka lopa, skladno s pogoji pravilnika za enostavne objekte;
– gradnja objektov in naprav za namen vodooskrbe in vodnogospodarske ureditve;
– sekanje drevesnih živih mej in osamelih dreves v obsegu, ki bistveno ne spreminja prostorske in ekološke pestrosti;
– zaščita kmetijskih površin pred divjadjo s postavitvijo ograj (električni pastir, žična ograja), ki pa ne sme biti vidno moteča in bistveno ne prekinja ustaljenih migracijskih poti prostoživečih divjih živali;
– uvedba pašništva (drobnica in govedo) v območjih, kjer ni mogoče zagotoviti nadaljnje njivske pridelave in travništva;
– postavitev obore za divjad na površinah, kjer ni nevarnosti za nastanek ogrožujočih erozij, s postavitvijo ograje, ki ni vidno moteča in bistveno ne prekinja ustaljenih migracijskih poti prostoživečih živali;
– dovoljene so postavitve začasnih objektov za namen prireditev, na zemljiških parcelah neposredno ob poselitvenih območjih pa tudi začasnih objektov namenjenih sezonski turistični ponudbi in skladiščenju, ob upoštevanju pravilnika, ki določa pogoje za posamezno vrsto enostavnega objekta;
– v obstoječih gozdovih (ki so po prostorskem planu opredeljeni kot kmetijska zemljišča) se izvaja posege v skladu z Zakonom o gozdovih, posek pa se lahko opravi z upoštevanjem določil Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94) in Uredbe o varstvu pred požari v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95).

Na gozdnih območjih je poleg primarne rabe dopustno še:
– vzdrževanje in obnova legalno zgrajenih objektov na lokacijah, ki so dobro dostopne in niso vidno izpostavljene, dimenzije, razmerja in materiali pa naj povzemajo značilnosti tradicionalnih objektov v teh območjih. Lovske opazovalnice naj bodo v celoti lesene;
– postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega prometa;
– gradnja objektov za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje komunalnega, energetskega, RTV in telekomunikacijskega omrežja in naprav – s podzemno izvedenimi vodi ter gozdnih prometnic; izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov, če niso možne alternativne rešitve, ter gradnja prometnega omrežja s soglasjem občine;
– dovoljene so postavitve začasnih objektov za namen prireditev;
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak;
– gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
Gospodarjenje v gozdnem prostoru se izvaja v skladu z veljavnim Gozdnogospodarskim načrtom pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

V območjih razpršene gradnje izven poselitvenih območij:
– dovolijo se adaptacije, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in dozidave obstoječih objektov ter postavitve pomožnih objektov, vendar samo v tolikšnem obsegu, da pripadajoče funkcionalno zemljišče zadosti pogojem za določitev gradbene parcele po splošnih določilih tega odloka, ter da je novo določena gradbena parcela skladna z opredelitvijo stavbnega zemljišča v veljavnem prostorskem planu;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov so dopustne, če so skladne s pretežno namembnostjo območja in ne poslabšujejo osnovnih pogojev bivanja. Pretežna namembnost območja razpršene gradnje se določi na podlagi podatkov obstoječega stanja, oziroma opredelitve v prostorskem planu. Sprememba namembnosti ni dovoljena, kadar gre le za posamične gospodarske in pomožne objekte;
– nadzidave se dovoljujejo izjemoma na neizpostavljenih legah, vendar ne več kot P+1+M;
– izjemoma se dovoli sprememba namembnosti gospodarskega objekta kadar gre za objekt za turizem na kmetiji;
– kolikor območje razpršene gradnje leži v območju gozdov, je potrebno h gradbenemu dovoljenju za gradnjo objektov pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.«

15. člen se dopolni z alinejo:
»– minimalni odmik od meje sosednjih zemljišč za enostavne pomožne objekte za lastne potrebe, vadbene, začasne ter pomožne kmetijsko-gozdarske objekte je 2 m, če je odmik manjši je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje soseda mejaša; to določilo se izjemoma ne uporablja v primerih strnjenih naselij oziroma, ko je na sosednjem zemljišču legalno zgrajen stanovanjski ali poslovni objekt, oddaljen od meje manj kot 2 m. V teh primerih se za minimalni možni odmik brez soglasja soseda mejaša šteje razdalja 4 m med objektoma.«
Druga alinea istega člena se zamenja z besedilom:
»– nadomestna gradnja objekta, ki je manj kot 4 m oddaljen od meje je možna na to stran v istih odmikih ob enakih gabaritih obstoječega objekta.«

17. člen se na koncu dopolni:
»Objekti suburbane tipologije se ob dograditvah ali obnovah preoblikujejo tako, da se čimbolj približajo kakovostni sodobni ruralni tipologiji. Novogradnje stanovanjskih, obrtnih in poslovnih objektov v naseljih in na območjih razpršene gradnje se gradijo v smislu kakovostne sodobne ruralne tipologije.«

19. člen se na koncu dopolni:
»V območjih opredeljenih za proizvodnjo in industrijo se objekte na robovih čimbolj neopazno integrira v odprti prostor. Ne dovoli se svetlih in svetlečih kritin.«

25. člen se na koncu dopolni:
»Pri posegih na obstoječa spominska obeležja, kot so spomeniki, kapelice in spominske plošče, ter posegih na območje njihove ožje ureditve, je pred izvajanjem del potrebno pridobiti soglasje organizacije, ki je obeležje postavila, oziroma občine, kolikor organizacija ne obstaja ali ni znana.«

Za 36. členom se doda nov 36.a člen, ki se glasi:

Železniško omrežje
Pri gradnjah in drugih ureditvah je treba upoštevati določbe Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00), ter določb Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov in drugih objektov v varovalnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87) in pridobiti soglasje upravljalca.
Letalski promet
Upoštevati je potrebno omejitve, ki jih predstavljajo ovire za zračni promet po 110. členu Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01).
Območje Občine Pivka sodi v območje v katerem se za ovire za zračni promet štejejo:
– v coni letališča objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno,
– zunaj cone letališča: v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča – objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča,
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in po­dobno.
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.«

Spremeni se 37. člen, ki se na novo glasi:
»Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Opremljenost posameznih naselij s kanalizacijo, kolikor obstaja, je neustrezna – zgrajena je pretežno za odvajanje meteornih voda.
To kanalizacijo, kolikor njeno stanje dopušča, bo možno vključiti v novo predvidene sisteme na podlagi predhodno izvršenih sanacijskih posegov in bi služila za transport meteornih voda, ki bi se predhodno očiščene vodile v ponikanje oziroma najbližje odvodnike.
Za zbiranje, odvod in čiščenje komunalne odpadne vode bo potrebno zgraditi novo vodotesno omrežje z variantno proučitvijo sistemov čistilnih naprav. Tehnološke odpadne vode se priključujejo v javno meteorno ali fekalno kanalizacijsko omrežje po predhodnem predtretmanu, v odvisnosti od karakterja onesnaženosti odplak (upoštevati Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, Uradni list RS, št. 35/96 in 21/03)
Zasnovo novih oziroma rekonstruiranih kanalizacijskih omrežij je potrebno predvideti v ločenem sistemu medtem, ko je posamezne dislocirane manjše onesnaževalce, katere zaradi racionalizacije ni smiselno priključiti na predvideno kanalizacijo, potrebno reševati z individualnimi oziroma malimi čistilnimi napravami ali neprepustnimi greznicami.
Opremljenost naselja z javno kanalizacijo mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02).
Kanalizacija za odvod komunalnih odpadnih vod mora biti zgrajena iz materialov, ki zagotavljajo absolutno vodotesnost ter zaščitena proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom.
Javni kanalizacijski vodi morajo potekati po javnih površinah ali intervencijskih poteh s predpisanim odmikom od objektov in podzemnih napeljav v skladu s tehničnim pravilnikom upravljavca kanalizacije.
Projektiranje in tehnična izvedba kanalizacijskega omrežja mora biti usklajena s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, izvedbo in uporabo javnega vodovodnega in kanalizacijskega sistema, sprejetim dne 25. 4. 2002, pri KOVOD Postojna, d.o.o.
Neonesnažene meteorne vode je mogoče odvajati neposredno na teren, v ponikalnice, v naravni ali grajeni odvodnik tako, da s tem ni povzročena erozija in plazenje zemlje, ter da s tem niso ogroženi vodnogospodarski in drugi objekti ter stabilnost naravnih in umetnih strug vodotokov.
Fekalne odpadne vode je treba priključiti na javno kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisanim režimom upravljavca kanalizacije. Kjer javne kanalizacije ni, je treba za odvajanje fekalnih odpadnih voda zgraditi neprepustne greznice brez pretoka v ponikalnice oziroma vodotoke.
Tehnološke odpadne vode je treba očistiti do predpisane stopnje za izpust v javno kanalizacijo, ponikalnico oziroma vodotok. Živalske iztrebke, tako gnoj kot gnojevko, je treba skladiščiti v ustrezno zgrajenih gnojiščih in jamah oziroma lagunah za gnojevko in gnojnico. Če se v objektu odvija dejavnost in se uporablja tehnološka voda, je potrebno le-to očistiti do take mere, da se lahko izpusti v vodotok. V tem primeru mora investitor pridobiti predhodno mnenje upravljavca in urediti odvod skladno s Strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85). Izpust meteornih voda s parkirišč je dovoljen v ponikovalnico zgolj preko lovilcev olj.
Oskrba s pitno vodo
Obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in zahtevami upravljavca vodovoda. V primerih, ko ni mogoče zagotavljati pitne vode, se izvedejo higienske kapnice. Le-teh ni dovoljeno predvideti v primeru kompleksnih gradenj. Pri načrtovanju in gradnji vodovodnega omrežja je treba upoštevati potrebe po požarni vodi skladno s predpisi s tega področja. Pri priključevanju dodatnih porabnikov se ugotavlja ustreznost obstoječih vodov. Zahteve za dopolnitev, posodobitev omrežja in zamenjavo pripravi upravljavec vodovoda.
Obstoječe javno vodovodno omrežje je na območju urejanja dokaj dotrajano, mestoma poddimenzionirano ter kot tako podvrženo izrazitemu nihanju hidravličnih tlakov v cevovodih, predvsem v delu magistralnega vodovoda na območju naselja Pivka.
Zagotovitev nemotene vodooskrbe uporabnikom in požarne varnosti je pogojena z obnovo in dograditvijo vodovodnega sistema s prioriteto rekonstrukcije omrežja v naselju Pivka z okolico v skladu z izdelanim programom sanacije vodovodnega omrežja.
Novozgrajeni javni vodovod mora biti lokacijsko vgrajen v javne površine tako, da je v primeru okvare možen strojni izkop, s predpisanimi odmiki od objektov in drugih podzemnih napeljav v skladu s tehničnim pravilnikom upravljavca vodovoda.
Materiali elementov pri novozgrajenih vodovodih, ki so enaki ali večji od DN 80 mm morajo biti izdelani iz nodularne litine.
Vse merilne naprave se vgradijo v vodomerne jaške, locirane zunaj objektov, na zemljišču lastnikov priključkov, ob parcelnih mejah s površino, po kateri bo potekal javni vodovod. Dimenzije armiranobetonskih vodomernih jaškov se določijo na podlagi velikosti in števila vgrajenih vodomerov (npr. za en vodomer DN 20 – 40 mm je notranja mera jaška 1 m x 1 m 1,30 m).
Za vodovodne priključke se uporabijo cevi iz polietilena za minimalni tlak PN 10 bar, ki jih je potrebno obvezno vgraditi v zaščitne cevi.
Projektiranje in tehnična izvedba vodovodnega omrežja mora biti usklajena s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, izvedbo in uporabo javnega vodovodnega in kanalizacijskega sistema, sprejetim dne 25. 4. 2002, pri KOVOD Postojna, d.o.o.
Komunalni in drugi odpadki
Če je objekt zgrajen v območju, kjer je organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora investitor odpadke zbirati skladno z navodili izvajalca javne službe za ravnanje z odpadki. Komunalni odpadki iz območij brez odvoza odpadkov se morajo odlagati v kontejnerje v območjih z urejenim odvozom. Kontejnerji morajo biti postavljeni na utrjeni površini, na prometno dostopnem mestu, vendar izven cest in ne na območjih kakovostnih vedut. Pri opredelitvi končne dispozicije posebnih odpadkov je potrebno upoštevati veljavne predpise s tega področja.
Ogrevanje
Objekti, ki bodo ogrevani na tekoče gorivo, morajo imeti predvideno hrambo goriva v dvoplaščnih vkopanih cisternah, opremljenih s predpisanimi kontrolnimi in varnostnimi napravami, ali enoplaščnih cisternah, ki bodo vgrajene v lovilne posode ali prostor v objektu, ki bo izveden kot lovilna posoda.
Pri gradnji gospodarskih objektov in objektov, kjer se bo odvijal proizvodni proces, je potrebno hrambo naftnih derivatov, kemikalij in drugih nevarnih snovi urediti tako, da bosta voda in okolje ustrezno zavarovana pred onesnaženjem.
V območjih izgrajenega toplovodnega omrežja je pri posegih v prostor potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojnega izvajalca javne službe.«

Za 37. členom se doda nov 37.a člen, ki se glasi:

Energetska infrastruktura
Oskrba z električno energijo
Za obstoječe in predvidene povezave z visokonapetostnimi daljnovodi je potrebno rezervirati oziroma upoštevati daljnovodne koridorje. Gradnja novih objektov, naprav, prizidav in nadzidav v območju daljnovodnih koridorjev ni možna.
V primeru načrtovanja novih naselij, obrtnih con oziroma objektov, za katere se predvideva potreba po priključitvi na elektroenergetsko omrežje, je potrebno rezervirati koridor za izgradnjo visokonapetostnih nadzemnih oziroma podzemnih vodov ter na koncu teh koridorjev predvideti prosto lokacijo za izgradnjo transformatorske postaje. Lokacija mora biti čim bližje bodočim uporabnikom in dostopna z vozili.
Širina elektroenergetskega koridorja daljnovoda (17. člen Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči Uradni list RS, št. 114/03) znaša: – za napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in desno od osi DV).
Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje GJS Prenos električne energije.
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
Za vse prenosne elektroenergetske objekte napetosti 110 kV je predvidena rekonstrukcija, zaradi prehoda na dvosistemski daljnovod.
Na območju Občine Pivka so locirani naslednji obstoječi objekti, ki so v lasti ELES:
– RTP 110/20 kV Pivka
– DV 110kV Divača – Pivka (šifra: D-1007) in
– DV 110 kV Pivka – Ilirska Bistrica (šifra: D-1008)
Za vsak poseg v koridorje prenosnih objektov je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca prenosne dejavnosti visokonapetostnih daljnovodov.
Do vzpostavitve zbirke pravnih režimov se za informativni potek koridorjev prenosnih elektroenergetskih naprav uporabljajo grafični podatki vnešeni v podlagah M 1:5000 prostorskega plana občine.
Za vsako prestavitev, pokablitev oziroma izgradnjo novih elektroenergetskih naprav in vodov, ki jo predvidi Občina Pivka, se je potrebno predhodno uskladiti s podjetjem Elektro Primorska. Pri izvedbi novih priključkov je treba upoštevati predpise s tega področja in predhodno pridobiti energetsko soglasje. Električne vode nizke napetosti se v največji meri izvede podzemno.
Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov in naprav in objektov morajo biti projektirani in načrtovani v skladu z veljavnimi predpisi »O tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV Uradni List SFRJ, št. 65 z dne 4. novembra 1989 člen 96 do 186 in Uradni list SFRJ, št. 51/73 za vode z nazivno napetostjo do 1 kV.
Upoštevati je potrebno tudi tipizacijo elektroenergetskih kablov 1,10 in 20 kV DES – Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije januar 1981.
Telefonsko in drugo telekomunikacijsko omrežje
Gradnja novih objektov, naprav, prizidav in nadzidav v območju koridorjev telekomunikacijskega omrežja je možna v soglasju z upravljalcem omrežja. V primeru načrtovanja novih naselij, obrtnih con oziroma objektov, za katere se predvideva potreba po priključitvi na telekomunikacijsko omrežje, je potrebno rezervirati koridor za izgradnjo vodov.
Za vsako prestavitev, pokablitev oziroma izgradnjo novih telekomunikacijskih vodov, ki jo predvidi Občina Pivka, se je potrebno predhodno uskladiti s pristojnim podjetjem.
Pri izvedbi novih priključkov je treba upoštevati predpise s tega področja in predhodno pridobiti telekomunikacijsko soglasje.
Objekti omrežja mobilne telefonije oziroma oddajniki se lahko postavljajo ob naslednjih pogojih:
– prednostno se jih usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino, ter omogočajo primerno oziroma čimvečjo pokritost;
– prednostno se jih umešča v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave oziroma v urbanih območjih na območja namenjena proizvodnji ali poslovni dejavnosti;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– dostopi do oddajnikov naj se navezujejo na obstoječe ceste, poti in poljske poti.«

Za 39. členom se dodata nova 39.a in 39.b člena, ki se glasita:

Usmeritve in pogoji na območjih ohranjanja narave
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev v občini Pivka (ZRSVN, OE Nova Gorica, april, junij 2004)«, ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Pivka.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na območju ki se ureja s tem aktom in je ta načrtovan na naravni vrednoti ali njenem vplivnemu, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je treba pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda MOPE.
Za posege na zavarovanih območjih, za katere ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in akt o zavarovanju tako določa, izda soglasje ZRSVN.

Usmeritve in pogoji za varstvo kulturne dediščine
Pri načrtovanju gradnje in drugih posegov v prostor se upošteva kulturnovarstvene usmeritve za varstvo naselbinske, stavbne, arheološke in memorialne dediščine iz smernic za občino Pivka, katere je podal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica (april 2004) in so priloga temu odloku. Lokacija in vrsta dediščine je razvidna iz grafičnega dela odloka.
Za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju tudi KD) v prostoru je relevantno:
– vzdrževanje in obnavljanje KD ter preprečevanje njene ogroženosti;
– zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje kulturne funkcije KD ne glede na njeno namembnost;
– zagotavljanje javne dostopnosti KD ter omogočanje njenega proučevanja in raziskovanja;
– preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost KD.«

V 40. členu se na koncu doda novo poglavje, ki se glasi:
»Usmeritve in pogoji za varstvo vodnih virov
– poseganje na poplavne površine, ki predstavljajo retencijski prostor, ni dovoljeno;
– vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.-2. kakovostni razred, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe,
– pri poseganju na erozijsko ogrožena območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
– na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedane dejavnosti in gradnje ter druge ureditve, ki so določene v 84. členu zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Priobalno zemljišče je zemljišče, ki meji na vodno zemljišče in sega pri vodah 1. reda 15 m od roba, pri vodah 2. reda pa 5 m od roba vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
– gradnja je omejena tudi na ogroženih območjih, kamor spadajo poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita območja. Za vsa ta območja je treba pri gradnjah in drugih ureditvah upoštevati določila 85. in 89. člena zakona o vodah.
– vse gradnje in druge ureditve, ki bi lahko trajno ali začasno vplivale na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
– gradnja objektov v območjih varstvenih pasov zajetih vodnih virov za oskrbo prebivalstva s pitno vodo mora biti skladna z zahtevami, ki so predpisane za posamezni varstveni pas.
– predvideni posegi ne smejo poslabšati obstoječih odtočnih razmer meteorne vode.
– meteorni odvodni sistem mora biti urejen do primarnega meteornega odvodnika, zagotovljena mora biti varnost meteornih odvodnikov na 100 letne vode.
– v meteorni odvodni sistem in v naravno okolje se lahko izpušča le čista voda, ki po kvaliteti ustreza določilom Uredbe vlade o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na mestih izpusta mora biti dana možnost jemanja vzorcev vode za analizo kvalitete.
– vse morebitne posege v struge meteornih odvodnikov je potrebno projektno obdelati.
– iz projektne dokumentacije naj bo razvidna poplavna varnost ureditvenih območij.
– skladiščenje nevarnih in škodljivih snovi je potrebno posebej obdelati v skladu z veljavnimi predpisi in predvideti način ukrepanja v primeru ekološke nesreče.
– potrebno je registrirati obstoječe vodne vire in vodnjake, jih ohraniti, po potrebi sanirati in preprečiti možnost onesnaženja. Predvideni posegi ne smejo poslabšati karakteristike le-teh.«

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.