Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Avtocesta na odseku Draženci – mednarodni mejni prehod Gruškovje predstavlja del Pyhrnske smeri in povezuje Nürnberg z Zagrebom, oziroma Šentilj z Zagrebom, na odseku med Draženci pri Ptuju in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje. Dolžina odseka znaša ca. 14,1 km.
Trasa avtoceste poteka od Dražencev do Podlehnika po ravninskem delu, od Podlehnika do meje s Hrvaško pa po gričevnatem delu.
Avtocestni odsek se na severu navezuje na avtocestni odsek Fram (Slivnica) – Ptuj (Draženci), na jugu pa na mednarodni mejni prehod Gruškovje. Za mednarodnim mejnim prehodom se naveže na odsek avtoceste mednarodni mejni prehod Gruškovje – meja z Republiko Hrvaško in se nadaljuje na avtocestni odsek Krapina – Macelj. Na avtocesti je predvidena izvedba cestninskega sistema.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-36/2001/5-0403, z dne 18. 6. 2002 podal pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste Ptuj (Draženci) – Gruškovje. Pobuda je dokumentirana z gradivom »Idejna študija variant AC Hajdina – Gruškovje od km 0 do km 17.700«, ki ga je izdelal Inženiring IBT Ljubljana d.d., v aprilu 2002.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-36/2001/79-0403 z dne 21. 4. 2004 podal pobudo za preimenovanje odseka v odsek Draženci – Gruškovje in delitev odseka na dva dela, in sicer Draženci – mednarodni mejni prehod Gruškovje in mednarodni mejni prehod Gruškovje – meja z Republiko Hrvaško. Pobuda je dokumentirana s pregledno situacijo odseka v merilu 1:25000 in je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
– Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Draženci – mednarodni mejni prehod Gruškovje so vse prostorske ureditve, vezane na izgradnjo avtoceste, ki poteka od predvidenega priključka Draženci do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje.
V prvem delu odseka avtoceste od Ptuja do Podlehnika je teren ravninski in poteka avtocesta v koridorju obstoječe glavne ceste. V drugem delu od Podlehnika do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje pa je možen potek po dolini ali po pobočju na podlagi variantnih rešitev, dokumentiranih v gradivu, s katerim je pobuda dokumentirana.
Minister za promet je pobudo za pričetek postopka priprave in sprejem državnega lokacijskega načrta dokumentiral z dvema variantama poteka trase avtoceste, ki se v fazi primerjalne študije presodita in medsebojno primerjata, in sicer:
– Varianta 1 – varianta trase AC se prične za priključkom Draženci. Od Dražencev do Podlehnika poteka varianta po obstoječi trasi G – ceste, v nadaljevanju pa poteka po dolini, pretežno zahodno od obstoječe G – ceste. Na koncu avtocestnega odseka se naveže na mednarodni mejni prehod Gruškovje, na obstoječi G – cesti;
– Varianta 2 – varianta trase AC se prične za priključkom Draženci. Od Dražencev do Podlehnika poteka varianta po obstoječi trasi G – ceste, v nadaljevanju pa poteka po pobočju zahodno od obstoječe G – ceste in zahodneje od variante 1. Na koncu avtocestnega odseka se naveže na mednarodni mejni prehod Gruškovje, na obstoječi G – cesti.
Primerjava variant avtoceste zajema območje med koncema odseka avtoceste Fram (Slivnica) – Ptuj (Draženci) in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje.
V primerjalno študijo se lahko, na podlagi analize prostora, vključijo tudi dodatne variante (variantne strokovne rešitve), za katere bo dosežen dogovor med Ministrstvom za okolje in prostor, Uradom za prostorski razvoj (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), Ministrstvom za promet, Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (v nadaljnjem besedilu: DARS) ter lokalno skupnostjo, in sicer v vsebini in obsegu, ki omogoča enako izhodiščno osnovo za njihovo enakovredno medsebojno primerjavo.
Načrtovana ureditev poteka po območju Občin Videm, Občine Podlehnik in Občine Žetale.
Dne 7. 10. 2004 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči:
– ustrezen priključek na avtocesto za načrtovano obrtno cono v Občini Videm,
– prehod regionalne ceste 690 preko avtoceste in prehod ceste Lancova vas – Videm,
– varianto, ki bo izboljšala prometni režim na celotnem območju,
– priključek na avtocesto pri Stanošini,
– vzpostavitev vzporedne regionalne cestne povezave.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (primerjalna študija),
– strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave;
– predloga državnega lokacijskega načrta,
ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, št. 354-19-12/2004, z dne 27. 10. 2004, ugotovljeno, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b členom ZON. Ministrstvo za okolje in prostor v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVO-1, obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je MOP, UPR, Dunajska 21, Ljubljana, ki zagotovi sredstva za recenzijo primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebitnih potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je DARS, ulica XIV. divizije 4, Celje, ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest, zastopa DARS.
Načrtovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DARS v komisijo za izbiro načrtovalca imenuje tudi člana, ki ga določi MOP, UPR. MOP, UPR pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.
IV. Nosilci urejanja prostora
Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge,
2. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
3. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,
4. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
5. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
7. Ministrstvo za kulturo,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje upravljanja z vodami,
10. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje ohranjanja narave,
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
12. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
13. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
14. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije,
15. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
16. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
17. Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije,
18. Zavod za gozdove Slovenije,
19. Zavod za ribištvo Slovenije,
20. ELES, d.o.o.,
21. Elektro Maribor d.d.,
22. Geoplin plinovodi d.o.o., Ljubljana,
23. Telekom Slovenije, Ljubljana,
24. Občina Videm in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
25. Občina Podlehnik in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
26. Občina Žetale in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
27. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
V. Način pridobitve strokovnih rešitev
V1. Na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prostorske konference ter ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, načrtovalec lahko predlaga možne nove variante ali optimizacije predlagane variante.
MOP, UPR, Ministrstvo za promet in DARS potrdijo predlagan obseg variantnih rešitev, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela primerjalno študijo, v kateri presodi in primerja variantne rešitve s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju.
V zaključku primerjalne študije načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev poteka trase ceste in poda usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
V.2 V fazi obravnave variantnih rešitev se opravi celovita presoja vplivov državnega lokacijskega načrta na okolje. Zagotovi se:
– okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe državnega lokacijskega načrta na okolje oziroma varovana območja in možne alternative ter navede stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic;
– revizijo okoljskega poročila v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila in vsebino ter metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
MOP, UPR pred javno razgrnitvijo predlagane najustreznejše variante, okoljskega poročila in njegove revizije, pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije.
Pri pripravi predloga državnega lokacijskega načrta se mora v čim večji meri upoštevati dana mnenja in pripombe javnosti na predlog variante in okoljskega poročila, ki sta bila javno razgrnjena.
V.3 V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje, na podlagi poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje) izvede presoja vplivov na okolje.
DARS mora zagotoviti:
– poročilo o vplivih na okolje, ki mora biti izdelano v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino poročila o vplivih na okolje ter
– revizijo poročila o vplivih na okolje, ki je neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo poročila o vplivih na okolje.
S predlogom državnega lokacijskega načrta se hkrati javno razgrnejo tudi poročilo o vplivih na okolje, pisno mnenje o reviziji ter osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.
MOP, UPR mora pred sprejemom državnega lokacijskega načrta pridobiti okoljevarstveno soglasje.
VI. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja (analiza stanja in teženj v prostoru), ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve (analiza razvojnih možnosti), analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev (študija ranljivosti prostora);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
Podlaga za izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta je geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na zemljiščih in nepremičninah.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in jih posreduje MOP, UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod Republike Slovenije za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in jih posreduje MOP, UPR.
VII. Postopki in roki za pripravo državnega lokacijskega načrta
Pridobitev smernic za načrtovanje
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev smernic (situativni prikaz prostorske ureditve s tehničnim poročilom).
– MOP, UPR pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge.
– Načrtovalec pregleda smernice in jih analizira. Ob upoštevanju te analize, analize stanja in teženj v prostoru, analize razvojnih možnosti ter študije ranljivosti prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
– MOP, UPR, Ministrstvo za promet in DARS potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
Izdelava variantnih rešitev in primerjalna študija variant
– DARS zagotovi izdelavo variantnih rešitev poteka trase ceste.
– Izdelovalec izdela primerjalno študijo variant.
– MOP, UPR zagotovi recenzijo primerjalne študije variant.
– K izdelani in po potrebi dopolnjeni primerjalni študiji variant in predlogu najustreznejše variante pridobi MOP, UPR stališča Ministrstva za promet in DARS d.d. ter Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za kulturo ter stališča lokalnih skupnosti.
– MOP, UPR po končani izdelavi primerjalne študije organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predlagano najustreznejšo rešitev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje in prostor, v soglasju z ministrom za promet.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
– DARS na podlagi usmeritev ter v skladu s priporočili prostorske konference zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave.
– Načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP, UPR zagotovi strokovni pregled predloga državnega lokacijskega načrta.
– Načrtovalec po posredovanju pripomb s strani MOP, UPR dopolni predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP, UPR seznani Občino Videm, Občino Podlehnik in Občino Žetale z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister za okolje in prostor s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na Ministrstvu za okolje in prostor ter na Občini Videm, Občini Podlehnik in Občini Žetale.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOP, UPR obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred pričetkom javne razgrnitve.
– MOP, UPR v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– MOP, UPR v sodelovanju z Občino Videm, Občino Podlehnik in Občino Žetale v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOP, UPR v sodelovanju z DARS, pobudnikom in načrtovalcem prouči pripombe in predloge.
– Načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– MOP, UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister za okolje in prostor po predhodnem mnenju ministra za promet odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani Občino Videm, Občino Podlehnik in Občino Žetale.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– DARS zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– Načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic, ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj.
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
– MOP, UPR pozove nosilce urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOP, UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče ministrstva za promet k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
– MOP, UPR posreduje DARS mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijsko mnenje z namenom, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VIII. Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.