Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Milene Moškon z Vranskega, ki jo zastopa Daša Gregorin Štifter, odvetnica v Celju, na seji dne 3. marca 2005

Obvezna razlaga Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Vransko (Uradni list RS, št. 50/02) se odpravi.

1. Pobudnica izpodbija Obvezno razlago Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Vransko (v nadaljevanju: Obvezna razlaga). Navaja, da živi na območju, na katerem 14. člen Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Vransko (Uradni list RS, št. 74/98 – v nadaljevanju: Odlok) dovoljuje gradnje le izven koridorja za prelivanje visokih voda in hkrati zahteva, da se pri tem upoštevajo omejitve iz 10. in 11. člena Odloka. V njeni soseščini naj bi želeli graditi brez upoštevanja večine navedenih omejitev, zato so sprejeli Obvezno razlago. Na njeni podlagi naj ne bi bilo treba upoštevati vseh omejitev, temveč le tiste, ki izhajajo iz zadnje alineje 10. člena in zadnje alineje 11. člena Odloka. S tem naj bi Obvezna razlaga za nazaj spremenila določbi 10. in 11. člena Odloka, čeprav sta ti jasni in za sprejem izpodbijanega akta ni razloga. Pobudnica pojasnjuje, da je njena nepremičnina ogrožena, saj bi morebiten objekt na tem območju zaprl naravne vodne poti in s tem povzročil poplavo njene nepremičnine. Obvezna razlaga naj bi bila zato v neskladju z določbami 2., 71., 72., 153. in 155. člena Ustave.
2. Občina navaja, da je želela z Obvezno razlago odpraviti nejasnosti glede gradenj izven meja koridorja za prelivanje visokih voda. Določbi 10. in 11. člena Odloka naj ne bi spremenila, saj v celoti urejata gradnje znotraj koridorja za prelivanje visokih voda. Občina pojasnjuje, da je že izvedla številne ukrepe, ki izhajajo iz 10. in 11. člena Odloka. Zgradila naj bi most »INDE na Podgrajščici« ter končala vzdrževalna dela in sanacijo vodotokov. Ukrepi, ki izhajajo iz točke III Obvezne razlage oziroma iz pete alineje 11. člena Odloka, naj bi bili v zaključni fazi. Izdelovali naj bi tudi projektno dokumentacijo za gradnjo suhih zadrževalnikov, ki bodo povečali poplavno varnost. Iz kartografskega dela Odloka naj bi izhajalo, da je znotraj meja koridorja za prelivanje visokih voda le objekt pobudnice, ki že več let preprečuje mladi družini, da bi si zgradila stanovanjsko hišo.

3. Pobudnica živi na poplavnem območju, ki je urbanistično načrtovano z Odlokom in Obvezno razlago, zato izkazuje pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-361/96 z dne 21. 10. 1999 (OdlUS VIII, 226) že sprejelo stališče, da je obvezna razlaga, ne glede na njen kasnejši sprejem, del norme od njene uveljavitve. Sama zase ne more biti predmet presoje ustavnosti, ker le ugotavlja pravi smisel določbe, na katero se nanaša. V primeru, da bi normodajalec dal normi vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela, ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki pa je lahko predmet presoje ustavnosti.
5. Merila in pogoje vodnogospodarskega urejanja območij določa Odlok v IV. poglavju (členi 9 do 11). Po 9. členu je treba pri izvajanju kakršnihkoli posegov znotraj koridorja za prelivanje visokih voda Merinščice oziroma Podgrajščice ter izven tega koridorja v celoti upoštevati ukrepe in omejitve iz elaborata »Vodnogospodarske ureditve v sklopu izdelave PUP Vransko«, ki ga je decembra 1997 izdelal PUV, nizke in vodne gradnje, pod št. projekta 79/97. Ti ukrepi so taksativno našteti v 10. členu Odloka. Po citirani določbi Odloka je pretežni del ureditvenega območja naselja Vransko poplaven in je za povečanje poplavne varnosti treba izvesti ukrepe, ki se nanašajo na predvideno izvedbo suhih zadrževalnikov in čiščenje potokov; na sanacijo dotrajanih in poškodovanih ureditev ter zamenjavo dotrajanih mostnih konstrukcij na Merinščici in na zvišanje terena, kjer je predvidena nova pozidava na koti H (Q 100), pri čemer je treba ohraniti koridor za prelivanje visokih voda Merinščice in Podgrajščice. Na podlagi 11. člena Odloka je treba, kljub izvedbi ukrepov iz 10. člena tega akta, upoštevati še omejitve, ki so v nadaljevanju: taksativno naštete. Po teh omejitvah so nove pozidave lahko le izven meja koridorja za prelivanje visokih voda, na minimalnih kotah zazidave H (Q 100). Znotraj meja tega koridorja so pod določenimi pogoji dovoljene sanacije in spremembe namembnosti objektov ter nadomestne gradnje. Poleg omejitev glede mostnih konstrukcij in uporabe površinskih voda so v 11. členu Odloka predpisane še omejitve glede odvajanja odpadnih voda iz novih in obstoječih objektov.
6. K določbama 10. in 11. člena Odloka je bila sprejeta izpodbijana Obvezna razlaga. Ta določa, da so ukrepi, kot so izvedba predvidenih suhih zadrževalnikov, potrebni za povečanje poplavne varnosti (za objekte, ki niso zgrajeni na H,Q 100) in niso pogoj za gradnjo novih objektov izven koridorja za prelivanje visokih voda. Omejitve gradenj novih objektov na območju S3 in na celotnem ureditvenem območju (tretji odstavek 14. člena Odloka) so opisane v zadnji alineji 10. člena (to sta zvišanje terena za koto H,Q 100 in ohranitev koridorja za prelivanje visokih voda) in v zadnji alineji 11. člena Odloka (to so omejitve, povezane z načinom odvajanja odpadnih voda).
7. Po 9. členu Odloka je treba pri vseh gradnjah znotraj in izven meja koridorja za prelivanje visokih voda v celoti upoštevati ukrepe in omejitve iz strokovnega gradiva, ki je bilo pripravljeno v postopku priprave Odloka, in ki so taksativno našteti v 10. in 11. členu Odloka. Zato njihovo omejevanje ni mogoče brez spremembe Odloka. V postopku priprave sprememb tega akta je namreč treba strokovno preveriti, ali glede na spremenjene razmere, ki jih navaja Občina, vsi predpisani ukrepi in omejitve za gradnje na obravnavanem poplavnem območju niso več potrebni. V nasprotju s tem je Obvezna razlaga v primerih gradenj novih objektov izven meja koridorja za prelivanje visokih voda omejila število ukrepov in omejitev iz 10. in 11. člena Odloka in s tem razširila dopustnost teh gradenj. S tem je Obvezna razlaga dala določbama 10. in 11. člena Odloka novo vsebino, ki je ti določbi ob uveljavitvi nista imeli. Zato Obvezna razlaga predstavlja spremembo Odloka in ne njegove obvezne razlage.
8. V času sprejema Obvezne razlage je postopek spremembe Odloka urejal 43. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUN). Ker je bila Obvezna razlaga sprejeta po postopku, ki je bil v neskladju s 43. členom ZUN, jo je Ustavno sodišče odpravilo. Ker je Ustavno sodišče izpodbijani akt odpravilo že zaradi navedenega neskladja, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnice.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi drugega odstavka 45. člena ZUstS, v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.