Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na zahtevo Vlade, na seji dne 3. marca 2005

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Metlika za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih 1993 in 1997, ter srednjeročnega družbenega plana Občine Metlika za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih 1993 in 1997, dopolnitev 2000 (Uradni list RS, št. 85/02), se razveljavi.

1. Predlagateljica izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Metlika za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih 1993 in 1997, ter srednjeročnega družbenega plana Občine Metlika za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih 1993 in 1997, dopolnitev 2000 (v nadaljevanju: Odlok). Navaja, da so z Odlokom načrtovane spremembe občinskega prostorskega plana sprejete brez predhodnega sklepa Vlade o njihovi usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov države, zato je izpodbijani akt v neskladju z drugim odstavkom 172. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju: ZUreP-1) in s 153. členom Ustave. Od Občine Metlika naj bi 28. 11. 2000 prejeli nepopolno vlogo za pridobitev navedenega sklepa Vlade, zato so jo takoj pozvali, naj jo dopolni. Občina naj bi se strinjala, da bo vlogo dopolnila z manjkajočimi strokovnimi podlagami, vendar je Odlok kljub temu sprejela, ne da bi pred tem dopolnila vlogo in pridobila sklep Vlade. Čeprav je bila opozorjena na neskladnost Odloka, ga Občina ne želi odpraviti. Vlada predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani Odlok odpravi.
2. Občina navaja, da je začela pripravljati Odlok pred sprejemom Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99 – OdPSDP), zato bi bilo treba postopek njegove priprave in sprejemanja dopolniti. Vendar naj bi občinski svetniki vztrajali pri danih obljubah občanom in Odlok sprejeli, čeprav so bili pred tem seznanjeni, da spornega sklepa Vlade še ni. Občina pojasnjuje, da Odlok načrtuje šestnajst najnujnejših prostorskih sprememb. Pri njihovem načrtovanju naj bi upoštevali okoljske značilnosti območij oziroma tipe naselij, njihovo komunalno opremljenost, prometne zahteve in okoljevarstvene pogoje. Po sprejemu Odloka so dne 10. 2. 2004 prejeli sklep Vlade, iz katerega naj bi izhajalo, da sta dve načrtovani spremembi usklajeni z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov države. Po stališču Občine naj bi bile tako usklajene tudi druge z Odlokom načrtovane spremembe. Občina meni, da Vlada neutemeljeno predlaga odpravo Odloka, saj na njegovi podlagi niso nastale škodljive posledice, ki bi jih bilo treba odpraviti. Pri tem naj bi Odlok veljal le še kratek čas, ker že pripravlja Strategijo prostorskega razvoja v Občini.

3. Odlok je bil pripravljen in sprejet tudi po določbah Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUreP), ki so na podlagi 179. člena ZUreP-1 prenehale veljati. Prehodna določba 171. člena ZUreP-1 podaljšuje veljavnost obstoječih občinskih prostorskih aktov, zato Odlok še velja. Zakonitost postopka njegove priprave in sprejemanja Ustavno sodišče presoja glede na določbe ZUreP.
4. Vprašanja o usklajenosti občinskih in državnih planskih aktov so bila urejena v 49. in 50. členu ZUreP. Po navedenih določbah je Vlada pred sprejetjem občinskih dolgoročnih oziroma srednjeročnih planov ugotavljala usklajenost njihovih prostorskih sestavin z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov države. O morebitnih neusklajenostih je Vlada obvestila občinski svet najkasneje v 45 dneh ter mu naložila odpravo ugotovljenih neskladij. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je bil navedeni instrument poglavitni način kontrole usklajenosti občinskih planskih dokumentov z obveznimi izhodišči državnih planov in zato v postopku priprave in sprejemanja občinskih planskih aktov bistvenega pomena. Nespoštovanje navedenega načela je pomenilo bistveno kršitev zakona, ki je sama po sebi zadoščala za razveljavitev izpodbijanih planskih aktov.
5. V postopku priprave in sprejemanja Odloka je Občina zaprosila za predhodno mnenje Vlade z nepopolno vlogo, ki je tudi na poziv ni dopolnila. Sicer je tudi Vlada opustila dolžno ravnanje, ker ni sprejela ustrezne odločitve niti po več kot enem letu od prejema njene vloge, čeprav je bilo očitno, da Občina vloge ni dopolnila. Vendar iz navedb Občine izhaja, da je ob sprejemanju izpodbijanega akta vedela za njegovo neusklajenost z obveznimi izhodišči državnih planov. Kljub temu je Odlok sprejela, zato je s tem bistveno kršila načelo usklajenosti občinskih in državnih planskih aktov. Pojasnila je sicer, da iz kasnejšega sklepa Vlade izhaja, da sta dve z Odlokom načrtovani spremembi usklajeni, vendar Ustavno sodišče tega ni moglo upoštevati, ker Občina tega sklepa ni predložila.
6. Predlagateljica je predlagala odpravo Odloka, vendar pri tem ni navedla škodljivih posledic, ki jih bi bilo treba odpraviti. Ustavno sodišče je zato izpodbijani akt zaradi neskladja z 49. in s 50. členom ZUreP razveljavilo.

7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.