Na podlagi šestega odstavka 18.b člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00 in 86/04) in v povezavi s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika o strokovnem izpitu za inšpektorja (Uradni list RS, št. 75/04) izdaja minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Ta pravilnik določa vsebino in način izvajanja strokovnega izpita za uradne osebe Urada Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad), ki so pooblaščene za izvajanje meroslovnega nadzora ter vsebino in način preverjanja njihove strokovne usposobljenosti.
Pooblaščeni uradni osebi iz prejšnjega odstavka sta inšpektor in meroslovni nadzornik.

Strokovni izpit za inšpektorja obsega splošni in posebni del.
Obseg splošnega dela strokovnega izpita za inšpektorja, sestavo in oblikovanje izpitne komisije, postopek prijave in opravljanje izpita, izpitni red, vodenje evidence o izpitih ter druga vprašanja v zvezi z opravljanjem izpita določa Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja (Uradni list RS, št. 75/04).
Posebni del strokovnega izpita za inšpektorja obsega določbe predpisov, ki jih inšpektor neposredno uporablja pri opravljanju meroslovnega nadzora.

Strokovni izpit za meroslovnega nadzornika obsega določbe predpisov, ki jih meroslovni nadzornik neposredno uporablja pri opravljanju meroslovnega nadzora.
K opravljanju izpita lahko pristopi le tisti kandidat, ki ima opravljena strokovni izpit iz upravnega postopka in preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku.

Program posebnega dela strokovnega izpita za inšpektorja obsega določbe predpisov na naslednjih področjih:
1. Merilni instrumenti:
– merske enote,
– zakonska merila v javni uporabi,
– meroslovne in tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati posamezne vrste meril,
– postopki ugotavljanja skladnosti meril,
– redne in izredne overitve meril,
– napisi in oznake na merilu,
– veljavnost tujih listin in znakov o skladnosti;
2. Količine predpakiranih izdelkov:
– dejanska in nazivna količina predpakiranega izdelka,
– označevanje predpakiranih izdelkov,
– ustreznost merilnih instrumentov za končno kontrolo pakiranj,
– dokumentacija o notranji količinski kontroli,
– predpakirani izdelki z znakom, ki kaže na poreklo iz Evropske skupnosti;
3. Izdelki iz plemenitih kovin:
– tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izdelki iz plemenitih kovin,
– postopki ugotavljanja in potrjevanja skladnosti izdelkov iz plemenitih kovin,
– dobavitelji, ki samostojno zagotavljajo skladnost svojih izdelkov,
– označevanje izdelkov iz plemenitih kovin,
– promet z izdelki iz plemenitih kovin,
– veljavnost tujih oznak o skladnosti.

Program strokovnega izpita za meroslovnega nadzornika obsega določbe predpisov na naslednjih področjih:
1. Merilni instrumenti:
– merske enote,
– zakonska merila v javni uporabi,
– meroslovne in tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati posamezne vrste meril,
– postopki ugotavljanja skladnosti meril,
– redne in izredne overitve meril,
– napisi in oznake na merilu,
– veljavnost tujih listin in znakov o skladnosti;
2. Količine predpakiranih izdelkov:
– dejanska in nazivna količina predpakiranega izdelka,
– označevanje predpakiranih izdelkov,
– ustreznost meril za končno kontrolo pakiranj,
– dokumentacija o notranji količinski kontroli,
– predpakirani izdelki z znakom, ki kaže na poreklo iz Evropske skupnosti.

Program iz 4. in 5. člena tega pravilnika je podlaga za izdelavo podrobnejših vsebin izpita.
Podrobnejše vsebine obsegajo pravne vire in literaturo, potrebno za pripravo na izpit, in so objavljene na spletnih straneh urada.

Strokovni izpit za meroslovnega nadzornika je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.
Naloga za pisni del se nanaša na vsebino dela meroslovnega nadzornika, glede na področje, za katerega se je kandidat prijavil. Pisna naloga je lahko sestava zapisnika o izvedenem meroslovnem nadzoru, sestava plačilnega naloga ali drugega akta, ki se nanaša na opravljanje nalog in pooblastil meroslovnega nadzornika.
Ustni del izpita obsega zagovor pisnega dela in znanja predpisov, ki jih bo kandidat uporabljal za opravljanje meroslovnega nadzora.

Izpit se opravlja pred izpitno komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki šteje najmanj tri člane.
Komisijo imenuje direktor urada. V aktu o imenovanju izpraševalcev se določi, iz katerih izpitnih področij lahko izpraševalci sprašujejo.
Predsednik, ki je določen izmed članov izpitne komisije, vodi izpitni postopek in skrbi za izpitni red.
Predsednik in člani izpitne komisije morajo imeti univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo ter najmanj tri leta delovnih izkušenj iz področja, na katerem se opravlja meroslovni nadzor.
Zapisnikarja, ki vodi zapisnik o poteku izpita, imenuje direktor urada. Zapisnikar mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo.

Kandidat, ki želi opravljati izpit za meroslovnega nadzornika (v nadaljevanju: kandidat), vloži pisno prijavo pri uradu.
Prijavi iz prejšnjega odstavka mora kandidat priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi ter dokazili o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka in preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku.
Direktor urada določi čas in kraj opravljanja izpita.
Čas izpita mora biti določen tako, da ostane kandidatu od dneva določitve časa opravljanja izpita do dneva opravljanja izpita najmanj petnajst dni.
Kandidatovo odjavo mora komisija prejeti najmanj tri dni pred izpitnim rokom.

Kandidat najprej opravlja pisni del izpita.
Pisni del izpita se opravlja pod nadzorstvom uslužbenca urada.
Uslužbenec iz prejšnjega odstavka zagotovi, da kandidati opravljajo pisni del izpita samostojno. Kandidata, ki ne opravlja izpita v skladu z navodili, uslužbenec opozori. Če kandidat večkrat krši navodila, uslužbenec to zapiše v zapisnik o opravljanju izpita.
Pisni del izpita lahko traja največ tri ure.

Pisni del izpita oceni izpitna komisija z oceno »uspešno« ali »neuspešno«.
Komisija odloča o uspehu iz prejšnjega odstavka z večino glasov.
Uspešno ocenjen pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita.

Kandidat, ki je uspešno opravil pisni del izpita, opravlja praviloma isti dan še ustni del izpita.
Ustni del izpita lahko traja največ petinštirideset minut.
Ustni del izpita oceni izpitna komisija z oceno »uspešno« ali »neuspešno«.

Izpit uspešno opravi kandidat, ki je uspešno ocenjen iz pisnega in ustnega dela.
Kandidat, ki je uspešno ocenjen iz pisnega dela, neuspešno pa je ocenjen iz ustnega dela, mora ponavljati celoten izpit.
Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, se vroči potrdilo. Na potrdilu se vpiše, za katero področje je kandidat opravil strokovni izpit za meroslovnega nadzornika. Potrdilo podpiše predsednik komisije.

Kandidat, ki se ne strinja z oceno komisije, lahko takoj po razglasitvi ocene poda ugovor ustno na zapisnik. O ugovoru odloči predsednik komisije.
Če se ugovoru ugodi, kandidat ponovno opravlja izpit najkasneje v treh dneh pred novo komisijo, ki je sestavljena iz predsednika prejšnje komisije ter dveh novih članov. Predsednika nove komisije se določi izmed dveh novih članov. Zoper oceno nove komisije ni ugovora.

Kandidat, ki ni opravil izpita, se lahko ponovno prijavi k opravljanju izpita v roku, ki ga določi komisija, vendar šele po preteku najmanj enega meseca od opravljanja izpita.

Če kandidat brez opravičenega razloga ne pristopi k opravljanju izpita ali če odstopi, ko je že začel opravljati izpit, se šteje, da izpita ni opravil.
O opravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloči izpitna komisija.

O poteku izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik. Pisna naloga je priloga zapisnika. Zapisnik podpišejo predsednik, člani izpitne komisije in zapisnikar.
Urad vodi zbirko dokumentov, ki za vsakega kandidata vsebuje prijavo k izpitu, potrdilo o izobrazbi kandidata, dokazili o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka in preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku, zapisnik o poteku izpita in kopijo potrdila o izpitu.

Inšpektor in meroslovni nadzornik se morata k preverjanju strokovne usposobljenosti prijaviti najpozneje tri mesece pred iztekom štirih let od opravljenega strokovnega izpita oziroma zadnjega preverjanja strokovne usposobljenosti.
Prijava k preverjanju strokovne usposobljenosti se vloži pri uradu.
Preverjanje strokovne usposobljenosti izvede komisija iz 8. člena tega pravilnika.
Preverjanje se opravi na podlagi pisne naloge z delovnega področja inšpektorja in meroslovnega nadzornika, katerega strokovna usposobljenost se preverja. Preverjanje poteka po postopku, ki je predpisan za pisni del izpita v 10. členu tega pravilnika.
Tema pisne naloge, ki jo določi komisija, mora zajemati problematiko z delovnega področja inšpektorja oziroma meroslovnega nadzornika, katerega strokovna usposobljenost se preverja. S pisno nalogo inšpektor oziroma meroslovni nadzornik na praktičnem primeru pokaže poznavanje sprememb meroslovne zakonodaje oziroma zakonodaje s področja izdelkov iz plemenitih kovin v času od opravljenega strokovnega izpita oziroma zadnjega preverjanja strokovne usposobljenosti.
Pisno nalogo oceni komisija z oceno »uspešno« ali »neuspešno«.
Inšpektorju oziroma meroslovnemu nadzorniku, ki je uspešno opravil preverjanje strokovne usposobljenosti, komisija izda potrdilo o opravljenem preverjanju strokovne usposobljenosti, ki ga podpiše predsednik komisije.
Potrdilo o opravljenem preverjanju strokovne usposobljenosti se priloži v dokumentacijo evidence o izpitih iz 17. člena tega pravilnika.
Inšpektorju oziroma meroslovnemu nadzorniku, ki preverjanja strokovne usposobljenosti ni opravil, mora komisija določiti rok, v katerem lahko preverjanje strokovne usposobljenosti ponovi.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o vsebini strokovnega izpita in o preizkusu strokovne usposobljenosti inšpektorjev za nadzor nad izdelki iz plemenitih kovin (Uradni list RS, št. 109/00).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.