Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Emila Puglja iz Izole in drugih, ki jih zastopa Bogdana Žigon, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 3. marca 2005

Odlok o posebni in podrejeni rabi javnih površin (Uradne objave časopisa Snežnik, št. 3/03) se, kolikor ureja zemljišča na območju vikend naselja na Sviščakih, razveljavi.

1. Pobudniki izpodbijajo Odlok o posebni in podrejeni rabi javnih površin (v nadaljevanju: Odlok), kolikor ureja zemljišča na območju vikend naselja na Sviščakih, ker jih neutemeljeno razglaša za javne površine, za uporabo katerih je treba plačati komunalno takso. Navajajo, da imajo z Občino Ilirska Bistrica sklenjene dolgoročne pogodbe o najemu spornih zemljišč za gradnjo počitniških hišic, ki so jih gradili na podlagi Odloka o zazidalnem načrtu za vikend naselje na Sviščakih (Uradne objave, št. 18/67 – v nadaljevanju: Zazidalni načrt) in Pravilnika o izvajanju zazidalnega načrta za območje Sviščakov (v nadaljevanju: Pravilnik). Pravilnik naj bi jim dopuščal, da uredijo njihovo okolico v širini petih metrov za postavitev teras in podobno. V nasprotju s tem naj bi Odlok ta zemljišča razglasil za javne površine in jim naložil, da za njihovo uporabo vsako leto pridobijo dovoljenje in plačajo komunalno takso. Odlok naj bi bil zato v izpodbijanem delu v neskladju s 1. in s 4. členom Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in nasl. – v nadaljevanju: ZKT), ker ti določbi taksativno naštevata taksne predmete, od katerih Občina lahko predpiše komunalno takso, vendar sporna zemljišča ne sodijo mednje. Izpodbijani del Odloka naj bi bil zato v neskladju tudi s 147. členom Ustave.
2. Občina odgovarja, da so sporna zemljišča v njenih planskih aktih opredeljena kot zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so urbanistično načrtovana z Zazidalnim načrtom in Pravilnikom. Večina investitorjev naj ne bi upoštevala tlorisnih in vertikalnih dimenzij počitniških objektov, saj so kljub prepovedi v njihovi okolici postavili terase, prizidke ali ograje. Ti naj bi plačevali najemnine za parcele in nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč le za zemljišča pod objekti in ne za dodatna zemljišča, ki so si jih neutemeljeno prisvojili. Občina pojasnjuje, da so počitniške hišice začasni objekti, ki nimajo določenih funkcionalnih zemljišč, kot to zmotno menijo pobudniki. Hkrati naj bi bilo območje Sviščakov v bližini Snežnika in njegovih zaščitenih gozdov, ki bodo varovani v predvidenem regijskem parku Snežnik. V njem naj bi bilo prav območju Sviščakov namenjena posebna skrb in zaščita. Pripravljene naj bi bile strokovne podlage za krajinsko zasnovo Snežnik, ki bodo služile spremembam njenih prostorskih planskih aktov in iz njih izhaja, da je območje Sviščakov razvrednoteno. Naravno okolje in neokrnjenost na tem območju naj bi zagotovili tako, da vsakomur omogočajo uporabo spornih zemljišč pod enakimi pogoji. Odlok naj bi zato ta zemljišča razglasil za javne površine, za uporabo katerih je treba plačati komunalno takso. Tudi Ustava naj bi v 71. členu omogočala, da se zaradi smotrnega izkoriščanja lahko z zakonom določijo posebni pogoji za uporabo zemljišč. Komunalno takso za uporabo spornih zemljišč naj bi torej uvedla zaradi javnega interesa in zaradi neutemeljenega prisvajanja spornih zemljišč. S tem naj bi ugotovila dejanski obseg javnih površin, ki jih uporabljajo zavezanci za plačilo komunalne takse.

3. Pobudniki kot uporabniki spornih zemljišč izkazujejo pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Pobudniki očitajo, da sporna zemljišča ne sodijo med taksne predmete, ki so taksativno našteti v 4. členu ZKT, zato naj bi bil Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s citirano določbo Zakona.
5. Odlok v 2. členu opredeljuje javne površine in mednje uvršča zemljišča v vikend naseljih v lasti ali upravi Občine Ilirska Bistrica. Pri tem posebna raba zelenih površin pomeni tudi rabo zelenih površin ob vikend objektih. Po 3. členu Odloka je pridobitev dovoljenja splošen pogoj za posebno rabo navedenih javnih površin. Na vlogo stranke to dovoljenje izda pristojni oddelek za gospodarsko infrastrukturo v Občinski upravi občine Ilirska Bistrica (4. člen Odloka). Po 12. členu Odloka se za uporabo zemljišč v vikend naseljih izda dovoljenje za čas enega leta in vsebuje grafično prilogo, ki mora upoštevati v nadaljevanju: naštete pogoje. Na podlagi 23. člena Odloka so vsi, ki so pridobili dovoljenje za posebno rabo javnih površin, zavezanci za plačilo komunalne takse.
6. Možnost občinskega predpisovanja komunalne takse ureja ZKT. Predpisovanje komunalnih taks določa v dveh smereh. Najprej na splošno določa, da se komunalne takse ne morejo odmerjati po vrednosti predmeta, po dejanskem prometu ali po dejanskem dohodku (3. člen ZKT), zatem pa v 4. členu taksativno navaja predmete oziroma storitve, za katere občina lahko predpiše komunalne takse. Po prvem odstavku 4. člena ZKT smejo občine predpisovati komunalne takse:
1. za glasbene avtomate v javnih lokalih;
2. za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori;
3. za igralna sredstva v javnih lokalih (igralni avtomati, biljard, igralne karte in podobno);
4. za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih;
5. za sporočila, objave in razglase po lokalnih ozvočevalnih postajah z javnim oklicanjem in podobnimi sredstvi;
6. za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe;
7. za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov na mestih, za katera to določi občina in na katerih organizira čuvanje vozil;
8. za uporabo javnega prostora za parkiranje, šotorjenje ali druge začasne namene in
9. za uporabo trgov in drugih prostorov, razen pločnikov, za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene.
7. Iz navedb Občine izhaja, da Odlok razglaša zemljišča na območju vikend naselja na Sviščakih za javne površine, za uporabo katerih je treba pridobiti dovoljenje in plačati komunalno takso zato, ker ima z dolgoročnimi najemniki zemljišč, na katerih so počitniške hišice, spore o dovoljenosti uporabe zemljišč ob objektih, in ker gre za razvrednotena zemljišča, ki jih želi zavarovati. Vendar 4. člen ZKT za uporabo zemljišč, za kakršno gre v obravnavanem primeru, ne predvideva plačevanja komunalne takse, zato je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s citirano določbo Zakona. Ustavno sodišče ga je zato razveljavilo in se pri tem ni ukvarjalo še z vprašanjem, ali so sporna zemljišča sploh lahko javne površine. Ker je Ustavno sodišče izpodbijani del Odloka razveljavilo že iz tega razloga, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnikov.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.