Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), določil Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) ter 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02) je Občinski svet občine Dobrna na 20. seji, dne 14. 3. 2005 sprejel

Ta pravilnik določa pogoje, merila in postopke za izbor in vrednotenje izvajalcev letnega programa športa ter njihovih programov, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev v Občini Dobrna.

Izvajalci športnih programov so:
– športna društva,
– zveze športnih društev,
– zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
– zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri sofinanciranju in izvajanju letnega programa športa.

Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– imajo sedež in delujejo v Občini Dobrna,
– so registrirani za izvajanje športne dejavnosti najmanj eno leto,
– imajo materialne, kadrovske, prostorske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih programov,
– imajo organizirano redno dejavnost in vadbo za določene športne programe,
– imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini ter registriranih tekmovalcih (velja le za društva),
– da občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, o realizaciji programov in druge zahtevane podatke.

Sofinancira se naslednja vsebina športnih programov:
– športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa,
– športna rekreacija,
– kakovostni in vrhunski šport,
– šport invalidov.
Sofinancirajo se naslednje razvojne in strokovne naloge:
– izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
– znanstveno-raziskovalna dejavnost,
– založniška dejavnost,
– mednarodne, državne, medobčinske, občinske in druge športne prireditve,
– informacijski sistem na področju športa,
– delovanje društev, športnih zvez in drugih zavodov povezanih s športom na lokalni ravni.

V okviru vsebin iz prejšnjega člena tega pravilnika, lahko izvajalci kandidirajo za sredstva lokalne skupnosti s programi v naslednjem maksimalnem obsegu:
1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa:
1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok
Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Na ravni lokalne skupnosti se izvajajo programi »Zlati sonček«, »Naučimo se plavati«, »Ciciban planinec« in športne dejavnosti, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke z namenom optimalnega razvoja gibalnih sposobnosti, posredovanja osnovnih gibalnih znanj in spodbujanja otrokovih aktivnosti, ustvarjalnosti in razvoja osebnosti.
Lokalna skupnost lahko financira: propagandno gradivo, strokovni kader, najem 60 ur objekta na skupino z največ 20 otroki.
1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok od 6. do 15. leta starosti, ki so prostovoljno vključeni v športne programe. Na ravni lokalne skupnosti se izvajajo programi »Zlati sonček«, »Krpan«, »Naučimo se plavati« in drugi 80-urni programi za skladen gibalni razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov.
Lokalna skupnost lahko financira: propagandno gradivo, organizacijo, izpeljavo in udeležbe na občinskih, regijskih in državnih šolskih prvenstvih, strokovni kader za izvedbo 20-urnih tečajev plavanja na skupino z največ 10 otroki in 80-urnih programov na skupino z največ 20 otroki.
1.3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
V programe se vključujejo otroci od 6. do 11. leta in od 11. do 15. leta starosti, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Izvajalci teh programov morajo izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo programov, ki jih določi nacionalna panožna športna zveza, v dogovoru z Ministrstvom za šolstvo in šport in Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez. Programi so lahko razdeljeni v tri stopnje: a) cicibani, cicibanke, b) mlajši dečki in deklice in c) starejši dečki in deklice.
Na ravni lokalne skupnosti se lahko financira: objekt, strokovni kader, materialni stroški programa, meritve in spremljanje treniranosti, nezgodno zavarovanje in tekmovanja v tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez. Dodatno se sofinancira vključevanje oseb s posebnimi potrebami.
1.4. Športna vzgoja oseb s posebnimi potrebami
Na ravni lokalne skupnosti se lahko financira kader za izvedbo 80 ur programa na skupino z največ 10 otroki in objekt. Na lokalni ravni se izvajajo programi prilagajanja otrok s posebnimi potrebami na vodo, programi jahanja za otroke s posebnimi potrebami, programi iger z žogo in drugi podobni programi.
1.5. Interesna športna vzgoja mladine
Interesna športna vzgoja mladine je dejavnost mladih od 15. do 20. leta starosti, ki se prostovoljno vključujejo v športne programe, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizične sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje človekove potrebe po igri in tekmovalnosti.
Na ravni lokalne skupnosti se financira: strokovni kader za 80-urne programe na skupino z največ 20 mladimi.
1.6. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
Programi zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti: od 400 do 1100 ur. Programi so lahko razdeljeni v tri stopnje: a) mlajši mladinci in mladinke, b) starejši mladinci in mladinke, c) kadeti in kadetinje. Na ravni lokalne skupnosti se financira: objekt, strokovni kader in tekmovanja v tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez. Dodatno se financira vključevanje oseb s posebnimi potrebami.
1.7. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami
Ustrezna skrb za vključevanje mladine od 15.do 20.leta starosti s posebnimi potrebami v vsakdanje življenje. Na ravni lokalne skupnosti se financirajo programi športne vadbe, tekmovanj in tečajev in posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir. V obsegu strokovnega kadra za 80-urni program na skupino z največ 10 mladimi.
1.8. Interesna športna dejavnost študentov
Programi na lokalni ravni obsegajo medfakultetna tekmovanja v izbranih športnih panogah, 80-urne programe v izbranih športnih panogah, odpravljanje plavalne nepismenosti in univerzijado. Financira se lahko strokovni kader za 80-urne programe na skupino z največ 20 študenti, objekt, 7 dni realiziranih priprav za univerzijado po merilih MŠŠ in udeležba na univerzijadi.
Višina sredstev se dodeli na osnovi točkovanja po tabeli 1 in tabeli 2.
2. Športna rekreacija
Na ravni lokalne skupnosti se lahko financirajo 80-urni programi vadbe na skupino z največ 20 člani, v različnih športnih panogah, in sicer v obsegu najemnine objekta. Za socialno in zdravstveno ogrožene ter občane, starejše od 65 let, se lahko sofinancira tudi strokovni kader. Višina sredstev se dodeli na osnovi točkovanja po tabeli 3.
3. Kakovostni šport
V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih pogojev za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje. V okviru teh programov gre za nastope v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka.
Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira najemnina objekta za 320 ur programa. Višina sredstev se dodeli na osnovi točkovanja po tabeli 4.
4. Vrhunski šport
Priprave in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda. Na ravni lokalne skupnosti se lahko sofinancira najemnina objekta za 1200 ur programa,dodajo se lahko točke za kategorizirane športnike, zavarovanje športnikov ter doseženi rezultati. Višina sredstev se dodeli na osnovi točkovanja po tabeli 4 in tabeli 5.
5. Šport invalidov
Programi za invalide z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti, zdravja, revitalizacije, razvedrila in tekmovanj invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. Na ravni lokalne skupnosti se izvajajo 80-urni programi na skupino z največ 10 invalidi, sofinancira pa se uporaba objekta in strokovni kader. Višina sredstev se dodeli na osnovi točkovanja po tabeli 6.
6. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje volunterskih strokovnih kadrov. Kandidata predlaga in prijavi osnovna športna organizacija ter z njim sklene pogodbo, s katero se kandidat zaveže, da bo po končanem usposabljanju ali izpopolnjevanju najmanj 2 leti deloval v enem od programov društva. Po uspešno končanem programu ter predložitvi dokazil, se društvu povrne ustrezni del stroškov. Višina sredstev se dodeli na osnovi točkovanja po tabeli 7.
7. Znanstvenoraziskovalna dejavnost
Izvajanje temeljne, uporabne in razvojne raziskave s področja športa ter prenašanje izsledkov v prakso. Iz javnih financ lokalne skupnosti se lahko zagotovi razlika, ki jo ne zagotavlja država.
8. Založniška dejavnost
Lokalna skupnost lahko sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih občasnih športnih publikacij ter propagandno gradivo na temo športnih dejavnosti.
9. Pomembne mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve
Lokalna skupnost lahko sofinancira materialne stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševanja motivacije za šport, športno aktivnost in imajo promocijski učinek za šport, gospodarstvo in turizem, razen športnih šolskih tekmovanj. Višina sredstev se dodeli na osnovi točkovanja po tabeli 8.
10. Informacijski sistem na področju športa
Informacijski sistem vsebuje podatke s področja organiziranosti športa, športnih objektov financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z zakonom o športu. Na ravni lokalne skupnosti se financirajo in izvajajo programi izdelave informacijskih baz za potrebe lokalne skupnosti in nakup tehnologije.
11. Delovanje društev, športnih zvez in zavodov na ravni lokalne skupnosti
Športna društva kot osnovne športne organizacije se na lokalni ravni lahko združujejo v športne zveze. Vse institucije potrebujejo za svoje delovanje sredstva za kritje osnovnih materialnih sredstev. Višina sredstev se dodeli na osnovi točkovanja po tabeli 9.

Sistem točkovanja za vrednotenje športnih programov izhaja iz razdelitve športnih panog oziroma programov v skupine:
1. skupina:
izvajalci programov v individualnih športih, v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez za naslov državnega prvaka.
2. skupina
izvajalci programov v kolektivnih športih, v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez za naslov ekipnega državnega prvaka.
3. skupina
izvajalci različnih športno-rekreativnih programov.
4. skupina
izvajalci miselnih iger.
V posamezni skupini izvajalci športnih programov pridobivajo dodatne točke glede na razširjenost in kakovost dosežkov športnikov.
V sistemu točkovanja so kot kazalci za razširjenost športne panoge upoštevani:
– število članov s plačano članarino,
– število registriranih tekmovalcev.
Kot kazalci za kakovost športnih dosežkov so upoštevani:
– kategorizacija športnikov,
– uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih, državnem prvenstvu.
Elementi za opredelitev sofinanciranja letnega programa športa so:
– obseg programa,
– vrednost ure strokovnega kadra,
– vrednost ure najema športnega objekta,
– materialni stroški za izpeljavo programov,
– drugi elementi v skladu z usmeritvami Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji.

Točkovni sistem določa maksimalni obseg financiranja. Pri programih, kjer je določeno maksimalno število udeležencev, se program izvaja za najmanj 50% maksimalnega števila udeležencev. Če je udeležencev manj izvajalec programa pridobi le proporcialni delež točk.
Vrednost točke se določi v sorazmernem deležu glede na skupno število točk za posamezne vsebine in glede na obseg sredstev za te vsebine, kot jih določa letni program športa.
Točkovni sistem za ovrednotenje programov športa je v nadaljevanju tega pravilnika.

Letni program športa v Občini Dobrna določa programe športa, vrsto dejavnosti in obseg sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu občine.
Letni program športa zajema tiste programe športa in dejavnosti, ki so pomembne in perspektivne za občino ter predstavljajo že uveljavljeno tradicijo športnih panog v Občini Dobrna.
Z letnim programom se določi prednostne športne programe, vsebine, dejavnosti, ki se bodo financirale, in sicer z upoštevanjem v prejšnjem odstavku navedenih kriterijev.
Z letnim programom športa se občina opredeli, katere vsebine oziroma programe iz 4. člena pravilnika bo občina sofinancirala v naslednjem proračunskem letu,
Letni program športa pripravi Odbor za družbene dejavnosti, sprejme ga občinski svet in predstavlja osnovo za javni razpis.

Izvajalec javnega razpisa za sofinanciranje športnih programov je Občina Dobrna. Izvajalci športnih programov lahko pridobijo proračunska sredstva namenjena športnim programom le na podlagi vsakoletnega javnega razpisa, ki ga objavi župan Občine Dobrna.
Javni razpis se izvede po sprejetju vsakoletnega proračuna lokalne skupnosti na osnovi določil letnega programa športa. Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena na način, ki bo omogočil zbiranje vseh potrebnih podatkov za vrednotenje športnih programov in nalog. Izvajalec javnega razpisa objavi razpis v enem javnem mediju na območju Občine Dobrna ter na spletnih straneh Občine Dobrna.
Razpisna dokumentacija mora biti na razpolago potencialnim kandidatom od prvega dne razpisa.
Pri razdelitvi razpoložljivih sredstev se upoštevajo le programi izvajalcev, ki so v celoti izpolnili pogoje, določene z razpisno dokumentacijo. Izvajalec razpisa lahko posameznega izvajalca pozove k dopolnitvi vloge, vendar ne kasneje kot 15 dni po roku za oddajo prijave.

Odbor za družbene dejavnosti v skladu z merili in kriteriji iz tega pravilnika, letnega programa športa in razpisnimi pogoji, obdela prijavljene programe ter jih ustrezno točkuje.
Odbor kot osnovo za vrednotenje programov športa upošteva merila v obliki točkovnega sistema in določila letnega programa športa občine.

Po točkovanju programov poda odbor končno poročilo o razdelitvi sredstev za sofinanciranje športnih programov za prihodnje proračunsko obdobje, katerega občina posreduje vsem prijavljenim kandidatom na javni razpis.
Izvajalec je upravičen pridobiti točke le za namen znotraj vsebine programa, za katerega na razpisu izkaže dejansko nastajanje stroškov in ta pravilnik zanj predvideva sofinanciranje.

Z izbranimi izvajalci športnih programov občina sklene pogodbo, v kateri se določi:
– vsebino in obseg programa,
– čas realizacije programa,
– višino sredstev,
– rok za oddajo poročil,
– nadzor nad namensko porabo sredstev,
– posledice morebitnega kršenja pogodbenih obveznosti,
– druge medsebojne pravice in obveznosti.

Izvajalci programov morajo oddati Odboru za družbene dejavnosti najkasneje do 28. februarja naslednjega leta letno poročilo o izvedbi programov z dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti. V primeru, da odbor na osnovi podanega letnega poročila ali izvedenega nadzora ugotovi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti izvajalcev športnih programov, se upravičeno pridobljena sredstva poračunajo v naslednjem proračunskem obdobju. Če izvajalec v naslednjem proračunskem obdobju ne izvaja več programov, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, jih je dolžan, vrniti v občinski proračun, vključno z zamudnimi obrestmi.
Enako kot v prejšnjem odstavku komisija ravna tudi v primeru, če ugotovi, da je izvajalec prejel oziroma so mu odobrena proračunska sredstva za namen znotraj vsebine in naloge, za katero stroški dejansko ne nastajajo. Če izvajalec do roka, navedenega v prejšnjem odstavku ni dostavil celotnega poročila, se ugotovi, da programov ni izvajal in je dolžan vsa realizirana proračunska sredstva vrniti v občinski proračun, vključno z zamudnimi obrestmi.
V primeru, da izvajalec programa ni porabil vseh odobrenih sredstev zaradi zmanjšanega obsega dela, prenehanja delovanja ipd. se odobrena proračunska sredstva vrnejo oziroma ostanejo v proračunu občine.
Odbor za družbene dejavnosti je z določili tega člena dolžan predlagati ustrezne ukrepe.

Sredstva za investicije v športne objekte v Občini Dobrna se zagotavljajo na posebni proračunski postavki in ni predmet tega pravilnika.
Sredstva za sofinanciranje ostalih nalog s področja športne dejavnosti, prireditve in drugi programi, ki so pomembni za lokalno skupnost, pa jih ni mogoče predvideti oziroma ob prijavi na razpis še niso znane, se zagotovijo na ustreznih proračunskih postavkah. Sofinancira se lahko tudi udeležba ekip ali posameznikov na mednarodnih športnih prireditvah izven države.
Sredstva se upravičencem dodelijo na osnovi utemeljenih vlog z dokazili o višini stroškov z odredbo župana.

Nadzor nad namensko porabo dodeljenih sredstev opravlja Nadzorni odbor Občine Dobrna.

Odbor za družbene dejavnosti spremlja izvajanje dogovorjenih programov in o tem enkrat letno s pisnim poročilom obvešča župana in občinski svet.

S sprejetjem tega pravilnika preneha veljati obstoječi sistem sofinanciranja športnih programov v Občini Dobrna.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.