Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 45/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) na seji dne 10. 3. 2005 sprejel

Mestni svet mestne občine Celje je na seji dne 10. 3. 2005 sprejel Odlok o lokacijskem načrtu toplarna Celje, katerega sestavni del je lokacijski načrt Toplarna Celje, ki ga je pod številko 24/04 izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje in je v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01), ki obravnavano zemljišče namenja za različne proizvodne, servisne in gospodarske dejavnosti.

Lokacijski načrt Toplarna Celje vsebuje: posebne strokovne podlage za širše vplivno območje lokacijskega načrta in lokacijski načrt Toplarna Celje.

Za območje južnega dela Trnovelj sta bila v skladu s planskimi opredelitvami Celjskih prostorskih planov izdelana Zazidalni načrt Trnovlje JUG (projekt RC Celje št. 7/84, Uradni list SRS, št. 23/86) ter Zazidalni načrt Plinarna (projekt RC Celje št. 587/90, Uradni list RS, št. 18/91). Oba zazidalna načrta sta namenjena različnim gospodarskim dejavnostim, razmeščenih v kareje, ki so zasnovani ob predvidenih servisnih cestah. Območje lokacijskega načrta se umešča na skrajni zahodni del obeh zazidalnih načrtov ter ju v konceptu karejev in servisnih cest spreminja.
Posebne strokovne podlage prikazujejo spremembo zasnove karejev ter prometne infrastrukture v obeh zazidalnih načrtih v skladu z zasnovo lokacijskega načrta Toplarna Celje. Predlagane rešitve so zasnovane tako, da bo preostali prostor obeh zazidalnih načrtov mogoče na podlagi sprememb in dopolnitev obeh izvedbeno prostorskih aktov realizirati in prostor racionalno izkoristiti za namen različnih gospodarskih dejavnosti.
 
Prometna zasnova:
Posebne strokovne podlage načrtujejo kot dolgoročno možnost napajanja kompleksa toplarne Celje in gospodarske cone Trnovlje JUG preko novega cestnega omrežja, ki se bo preko mostu čez Hudinjo in štirikrakega krožnega križišča navezovalo na poslovno – trgovski kompleks TUŠ, INTERSPAR, KLASJE in na Mariborsko cesto na zahodu, na vzhodu pa preko Kotne ulice na cesto Petrol in dalje na Bežigrajsko cesto. Predlagana cestna povezava bo dvignila nivo prometnih povezav vzhod-zahod in hkrati omogočila obstoječim in predvidenim poslovnim dejavnostim ugodnejše navezave na mestno cestno omrežje ter povezavo preko Bežigrajske ceste na avtocestni priključek Celje-vzhod.
 
Urbanistična zasnova:
Posebne strokovne podlage hkrati s prometnim omrežjem načrtujejo tudi koncept karejev za nove poslovne dejavnosti ob predlaganih servisnih cestah kar je posledica umestitve lokacije Toplarne Celje, ki je spremenila zasnovo pozidave obstoječega ZN Trnovlje JUG in ZN Plinarna.Posebne strokovne podlage so torej osnova za spremembe in dopolnitve obeh zazidalnih načrtov.

Ureditveno območje lokacijskega načrta Toplarna Celje leži na levem bregu Hudinje, zajema parcelne številke 390, 391, 388, 389/1 del, 395/6 del, 387/1 del, 400 del in 1728/1 del vse v k.o. Trnovlje in meri 15.715 m2.

Območje lokacijskega načrta je namenjeno izgradnji toplarne v skladu z energetsko zasnovo mesta Celja, ki temelji na nadaljnjem razvoju daljinskega ogrevanja in oskrbo z zemeljskim plinom z upoštevanjem možnosti izrabe različnih oblik primarne energije: zemeljskega plina, lahkega kurilnega olja, biomase in energijsko bogatega preostanka odpadkov iz mehanske biološke obdelave oziroma suhe stabilizacije komunalnih odpadkov in dehidriranega blata iz centralne čistilne naprave. Pridobljena toplotna energija se bo koristila v sklopu daljinskega ogrevanja mesta Celja in za proizvodnjo električne energije; le ta se bo uporabila za lastne potrebe v toplarni, viški se bodo oddajali v javno električno omrežje. Predvidena letna zmogljivost naprave za termično izkoriščanje odpadkov je 25 tisoč ton. V sklopu te faze je predviden tudi izkoristek pare in električne energije iz toplote ob sežiganju.

Izraba površin je zasnovana tako, da omogoča izgradnjo toplarne v dveh fazah:
– v I. fazi je predvidena gradnja plinske kotlarne na zemeljski plin – oznaka 1
– v II. fazi je predvidena gradnja postrojenja za kurjenje biomase in energijsko bogatega preostanka odpadkov iz mehansko-biološke obdelave oziroma stabilizacije komunalnih odpadkov in dehidriranega blata iz centralne čistilne naprave (nenevarni odpadki) – oznake 2, 3, 4, 5.

Objekti na kompleksu toplarne bodo locirani v smeri sever – jug med brežino Hudinje in varovalnim pasom visokonapetostnega daljnovoda 2 x 110 kV daljnovoda Maribor – Selce.
Posamezni objekti morajo biti konstrukcijsko in oblikovno zasnovani tako, da bodo po dokončni realizaciji tvorili enovit objekt s prepoznavnimi elementi značilnimi za vsebino objektov. Konstrukcija objektov je lahko klasična ali skeletna armirano betonska oziroma kovinska z enotnimi polnili ter z ravnimi ali simetričnimi dvokapnimi strehami v minimalnem naklonu.
Plinska kotlarna: okvirne tlorisne dimenzije 30 x 22 m; višina okvirno 9,40 m; etažnost P; jeklena nosilna konstrukcija, ravna ali dvokapna streha.
Zaprta deponija za dnevne odpadke: okvirne tlorisne dimenzije 22 m x 17 m; etažnost P; višina okvirno 11,50 m; jeklena konstrukcija,ravna ali dvokapna streha.
Strojnica s kotlarno: okvirne tlorisne dimenzije 25 x 17 m + 14 m x 34 m; etažnost P; višina okvirno 15,40 m, dimnik višine do 25 m; klasična ali jeklena konstrukcija; ravna ali dvokapna streha.
Poslovno upravni objekt: okvirne tlorisne dimenzije 20 m x 17 m; etažnost P+1; višina okvirno 11,50 m; streha ravna ali dvokapnica; konstrukcija klasična ali skeletna.
Elektrarna: okvirne tlorisne dimenzije 30 x 17 m; višina okvirno 11,50 m; etažnost P; skeletna jeklena konstrukcija; streha ravna ali dvokapnica.
Ograja: kompleks toplarne bo ograjen z varovalno ograjo iz žičnega pletiva na kovinskih ali betonskih stebričkih višine od 2,20 m do 3,50 m.
Enostavni objekti: po potrebi je mogoče prekritje parkirnih mest za osebna vozila in postavitve manj zahtevnih objektov v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevni in enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
Celoten objekt s posameznimi funkcionalno zaključenimi deli mora biti oblikovan enotno z uporabo sodobnih materialov tako, da bo v zaključeni fazi deloval kot enovit objekt.
Večji del površin v lokacijskem načrtu bo pozidan, manjši del pa je namenjen ureditvi zelenic ni bo zatravljen in zasajen z drevoredom. Pri izbiri dreves je potrebno upoštevati klimatske in specifične rastiščne razmere ter zahteve po zadrževanju prahu, zmanjševanju hrupa.
Kota platoja dovoznih cest in parkirišča bo na 239.15 n.m.v., kota pritličja objektov pa nad koto HQ 100.
Rušenje objektov: Ureditveno območje lokacijskega načrta je nepozidano, v naravi predstavlja travnike in njive, le na južnem delu kompleksa stojijo trije leseni provizoriji, ki so predvideni za odstranitev.

Obravnavano območje lokacijskega načrta toplarne Celje leži na levem bregu Hudije, ki je poplavno ogroženo. Zaradi zagotovitve poplavne varnost območja je izdelana Hidrološko hidravlična analiza, ki jo je pod številko 52/04 v novembru 2004 izdelal Hidrosvet d.o.o. Hidrološko hidravlična analiza ugotavlja naslednje stanje:
– vodotok Hudinja je na obravnavanem območju že regulirana
– korito je utrjeno s kamnitim zavarovanjem
– levi breg vodotoka ni zaraščen z grmičevjem
– korito Hudinje ne prevaja visokih vod s povratno dobo sto let
– na območju obravnavanega lokacijskega načrta se visoke vode prelivajo preko obeh brežin, zato je celotno območje poplavno ogroženo
– veliko oviro na Hudinji dolvodno na Hudinji predstavljajo tudi neprimerne mostne odprtine, ki imajo premajhno prevodnost.
Za zagotovitev poplavne varnosti so v hidrološko hidravlični analizi predvideni ukrepi za zaščito območja pred visokimi vodami, ki so za realizacijo lokacijskega načrta obvezujoči:
– kota platoja ob objektih oziroma zunanje ureditve mora biti na koti 239.15 n.m., kote pritličja objektov pa nad koto HQ 100,
– območje toplarne bo varno pred visokimi vodami Hudinje s povratno dobo 100 let šele po izgradnji objektov protipoplavne zaščite območja na levem bregu – visokovodni nasipi in zidovi,
– v pasu širine 12 m ob Hudinji je predvidena izvedba protipoplavnega nasipa višine ca. 1,20 m, s širino krone 1,50 m in naklonom stranic 1:2,
– v pasu 12 m ne sme biti objektov, transportnih poti in predvidene komunalne infrastrukture,
– od zaključka nasipa (na zračni strani) morajo biti ob­jekti odmaknjeni dodatnih 5 m; skupno mora biti ohranjen 12 m širok rezervat za protipoplavne ukrepe,
– v kasnejši fazi je potrebno odstraniti obstoječi most na Bežigrajski cesti in ga nadomestiti z novo mostno konstrukcijo, ki bo imela glede na hidravlične izračune takšne dimenzije, da bo prevajala visoke vode Hudinje s povratno dobo 100 let
– dokončno pa bo potrebno vse navedene protipoplavne rešitve še naknadno uskladiti s hidravlično hidrološko analizo visokovodnega režima Voglajne in Hudinje z Vzhodno Ložnico, ki bo podala celovite rešitve na navedenih vodotokih.
Meteorne vode bodo speljane preko interne meteorne kanalizacije in odprtega zadrževalnega bazena volumna 122 m3 v vodotok. Izpustna glava mora biti načrtovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Na območju vodotoka mora biti izvedeno zavarovanje struge vodotoka pred erozijo.
Zadrževanje padavinskih voda je predvideno pred iztokom v površinski odvodnik z zatravitvijo, travnimi ploščami na parkirnih površinah in izvedbo suhega zadrževalnika.
Fekalne odplake bodo speljane po interni kanalizacijski mreži v javno kanalizacijsko omrežje v Kotni ulici.
Tehnološke odpadne vode se bodo odvajale po tehnološki kanalizaciji, ki je v objektu ločena od fekalne in meteorne kanalizacije, v predvideno nevtralizacijsko in hladilno jamo. Pred odvodom tehnoloških odpadnih vod v javno kanalizacijo, ki jih določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) ter posebne uredbe, ki urejajo emisije snovi iz določenih objektov in naprav (Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod in naprav za hlajenje ter naprav za proizvodnjo pare in vroče vode – Uradni list RS, št. 38/00 in Uredba o emisiji snovi pri odvajanju vod iz objektov in naprav za čiščenje dimnih plinov – Uradni list RS, št. 28/00).

Cestno omrežje:
Obravnavano območje se bo napajalo iz Bežigrajske ceste, po tej pa na ostalo krajevno in medkrajevno cestno omrežje.
Kot dolgoročna rešitev je z ureditvijo krožnega križišča predvidena povezava z gospodarsko cono na zahodnem bregu Hudinje. Za izvedbo te povezave bo potrebno zgraditi nov most preko Hudinje.
Notranje manipulacijske in parkirne površine so zasnovane tako, da omogočajo transport tovornih in osebnih vozil in omogočajo varne in dostopne požarne poti.Parkiranje za zaposlene je predvideno na vzhodni in severni strani kompleksa.
 
Električno omrežje:
Predvideni objekti se bodo napajali na SN zbiralnicah v RTP Trnovlje kar pomeni, da bo potrebno dograditi SN celico v RTP Trnovlje.
Objekt Toplarne Celje je lociran izven elektroenergetskega koridorja DV 2 x 110 kV Maribor – Selce, pri izgradnji je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– dostopna cesta s krožnim križiščem, dovoz na vzhodni strani toplarne ter predvidena parkirišča posegajo v elektroenergetski koridor DV 2 x 110 kV Maribor – Selce, zato mora biti za križanje izveden elaborat križanja ob upoštevanju Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ št. 65/88).
– predvideva drevesa na vzhodni strani toplarne ne smejo s svojo višino ogrožati varnega obratovanja DV.
– postavitev nosilcev javne razsvetljave v elektroenergetski koridor ni dovoljena. Ograja kompleksa toplarne mora biti predpisano ozemljena.
 
Vodovod:
Oskrba objektov z vodo bo možna iz javnega vodovoda LŽ – TRM DN 100mm v Kotni ulici ali iz LŽ DN 350 mm, ki poteka po severni strani Bežigrajske ceste.
Za zagotovitev požarne vode bo zgrajeno hidrantno omrežje, ki bo del internega vodovodnega omrežja.
Kanalizacija in površinske vode:
Kanalizacija bo izvedena kot ločen sistem. Vse padavinske vode s povoznih površin morajo biti pred iztokom v vodotok speljane preko lovilcev olj in odprtega zadrževalnega bazena. Meteorna kanalizacija se bo izvedla iz cevi DN 200 in DN 300 mm.
Za potrebe odvoda fekalnih odplak bo potrebno zgraditi novo fekalno kanalizacijo iz PVC DN 200 mm, ki se bo priključevala na obstoječi kanal v Kotni ulici.
Tehnološke odpadne vode se bodo odvajale po tehnološki kanalizaciji, ki je v objektu ločena od fekalne in meteorne kanalizacije, v predvideno nevtralizacijsko in hladilno jamo. To bodo predvidoma kalužne vode iz kotla in tehnološke vode iz regeneracije. Tehnološke vode morajo biti pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščene v skladu z veljavno zakonodajo.
Za odvajanje površinskih vod iz dovoznih cest in parkirišč bo potrebno pred izlivom v vodotok zgraditi zemeljski zadrževalnik površinskih vod, ki je lociran na južnem delu kompleksa v zelenici.
 
Plinovod:
Kompleks toplarne se bo napajal z zemeljskim plinom od obstoječega srednjetlačnega plinovoda na južni strani kompleksa. Kot alternativa je predvidena cisterna za ELO.
Telefonsko omrežje:
Za potrebe toplarne bo potrebno zgraditi novo TK omrežje v smislu položitve zemeljskih kablov oziroma TK kanalizacije.
 
Vročevod:
Za odvod vroče vode bo potrebno izvesti vročevodni sistem iz cevi DN 2 x 350 mm, ki bo pri prečkanju vodotoka obešen na samonosno konstrukcijo.

Načrtovana toplarna je z vidika vpliva na okolje sprejemljiva pod pogojem, da se vplivi na okolje omilijo tako, da v fazi izgradnje in obratovanja poseg v okolje ne bo povzročal prekomernega onesnaževanja okolja. Ukrepi, ki jih je za to potrebno izvesti tako pri izdelavi PGD, izgradnji in obratovanju so natančneje navedeni v Poročilu o vplivih na okolje za objekt Toplarna Celje), ki je ena od strokovnih podlag za pripravo lokacijskega načrta. Pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena priporočila, navedena v Poročilu o vplivih na okolje. V primeru ugotovitve čezmernih obremenitev v času poskusnega obratovanja je potrebno določiti in izvesti ustrezne dodatne zahtevane okoljevarstvene ukrepe.

Območje lokacijskega načrta je v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96) opredeljeno v IV. stopnjo varstva pred hrupom kar pomeni, da je takšno območje namenjeno industrijski, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim.
V času gradnje je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjšanje emisij hrupa v času gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem času, med delovnim tednom, uporabljala se bo gradbena mehanizacija z minimalnimi emisijami hrupa.
V času obratovanja Toplarne so za zmanjšanje emisij hrupa iz objektov in naprav predvideni naslednji omilitveni ukrepi:
– nakup tehnologije z nizkimi emisijami hrupa (npr. ventilatorji),
– izvedba protihrupne zaščite na vseh postrojenjih z visokimi emisijami hrup,
– razmestitev objektov v prostoru tako, da bodo hrupnejša postrojenja postavljena v smeri, kjer ni poselitve.

Med gradnjo objektov lahko na ožjem območju izvajanja del in ob transportnih poteh se pričakuje emisije prašnih delcev. Za zmanjšanje emisij prašnih delcev mora investitor zagotoviti vlaženje makadamskih poti na gradbišču in redno pranje dovoznih cest na gradbišču.
Med obratovanjem toplarne bodo glavni možni viri emisij v zrak naslednji objekti: plinska kotlarna (prah), energetska postaja za proizvodnjo toplote in električne energije oziroma postrojenje za sežig odpadkov (prah, dušikovi oksidi, kisli plini, dioksini, furani, težke kovine), manipulacija z odpadki in blatom iz čistilne naprave (vonjave), ravnanje s pepelom in žlindro (prah), polnjenje silosa za apno (prah), oskrba čistilne naprave za dimne pline z apnom (prah), polnjenje silosov za odpadni prah iz vrečastih filtrov (prah), emisije zaradi prometa.
Za zmanjšanje emisij v zrak so predvideni naslednji ukrepi:
– uporaba zemeljskega plina kot gorivo,
– izbira sodobne tehnologije sežiga odpadkov, ki vključuje računalniško vodenje procesa sežiga odpadkov na osnovi podatkov o emisijah snovi v zrak (v primeru povišanja emisij računalnik ukrepa v smislu uravnoteženja procesa, v primeru prekoračitve dovoljenih emisij pa se samodejno ustavi),
– vgradnja oziroma namestitev čistilnih naprav za dimne pline, ki omogočajo zmanjševanje emisij dušikovih oksidov, kislih plinov, prašnih delcev, dioksinov in furanov.
– uporaba oziroma namestitev transportnih naprav v zaprti izvedbi pri manipulaciji s tistimi odpadki in surovinami, kjer obstaja možnost pojavljanja emisij prahu.
Za zmanjšanje emisij vonjav zaradi manipulacije z odpadki in blatom iz čistilne naprave so predvideni naslednji ukrepi:
– vodenje odpadkov v zalogovnik s podtlakom, odsesovani zrak se vodi v kurilno napravo,
– namestitev zaprtega transporterja za transportiranje goriva (odpadkov) v kurišče,
– izgradnja začasne deponije odpadkov zaprtega tipa.
Za zmanjšanje emisij iz prometa je predvidena uporaba istih transportnih sredstev kot za odvoz odpadkov na deponijo (obojestranski transport).Takšen način transporta bo omogočil, da se ne bo povečalo število vozil.

Območje lokacijskega načrta je do izvedbe celovitih protipoplavnih ukrepov lahko občasno poplavljeno.
Pri načrtovanju, izgradnji in obratovanju objekta je potrebno izvesti ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim in da ne bo poslabšana poplavna varnost območja ter da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov.
Vsi vitalni deli tehnološke opreme bodo locirani nad koto poplavnih vod HQ 100, vsipna jaška za predobdelane komunalne odpadke in blato iz čistilne naprave pa bosta izdelana vodotesno. Deponija, ki je predvidena za kratkotrajno deponiranje embaliranih odpadkov, mara biti izvedena kot zaprti objekt.
Za obratovanje toplarne bodo izdelana obratovalna navodila, katerih sestavni del bodo tudi navodila za ukrepanje v primeru poplave.
Med obratovanjem toplarne bodo nastajale naslednje vrste odpadnih voda: tehnološke odpadne vode, padavinske in komunalne odpadne vode.
Za zmanjšanje emisij odpadnih voda so predvideni naslednji okoljevarstveni ukrepi:
– vse odpadne tehnološke vode se bodo preko zbiralnikov odpadnih voda v katerih se bodo po potrebi ohladile in nevtralizirale, vodile v javno kanalizacijsko omrežje,
– padavinske vode se bodo preko lovilcev olj vodile v ločeno kanalizacijsko omrežje in naprej v površinski odvodnik,
– komunalne odpadne vode iz sanitarij se bodo vodile v javno kanalizacijsko omrežje,
Vse nevarne snovi in kemikalije, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, morajo biti skladiščene na način, ki onemogoča nekontrolirano odtekanje le teh v okolje.

Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 69/99).
Nevarne odpadke je potrebno zbirati ločeno in jih preko pooblaščenih zbiralcev oddajati v predelavo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

Investitor gradnje Toplarne mora pred gradnjo objektov zagotoviti posnetek ničelnega stanja okolja (hrup, zrak, vode).
V času gradnje, poskusnega obratovanja in med obratovanjem toplarne je potrebno spremljati stanje okolja v skladu s predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak in vode in emisije hrupa.

Gradbena parcela meri 15.715 m2 in predstavlja celotno območje lokacijskega načrta.

Ureditveno območje lokacijskega načrta se nahaja na območju, kjer se lahko pričakuje potrese do sedme stopnje s povratno dobo 500 let, zato mora biti pri gradnji zagotovljena potresna varnost v skladu z veljavno zakonodajo.

V lokacijskem načrtu so upoštevani pogoji Zakona o varstvu pred požarom. Manipulacijske površine ob objektih omogočajo dovoz gasilnim avtomobilom in zagotavljajo delovne površine za intervencijska vozila.
Predvideni objekti toplarne bodo od drugih objektov odmaknjeni več kot 0.5 H objekta tako, da so zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja požara.
Požarna voda je zagotovljena iz javnega vodovodnega omrežja preko nadzemnih hidrantov.

V prvi fazi je predvidena gradnja nove plinske toplarne, v drugi fazi pa postroj za kurjenje biomase in energijsko bogatega preostanka odpadkov iz mehansko biološke obdelave komunalnih odpadkov in dehidriranega blata iz centralne čistilne naprave.
Vsaka posamezna faza mora biti izvedena z vsemi potrebnimi elementi zunanje ureditve in komunalne infrastrukture, ki zagotavljajo nemoteno funkcioniranje posamezne faza.

Pri mikrolokaciji in tlorisnih gabaritih objektov toplarne so mogoče tolerance znotraj maksimalne gradbene linije predvidenih posegov, ki je prikazana v grafičnem delu lokacijskega načrta; pri višinskih gabaritih je glede na določeno število etaž mogoče minimalno odstopanje od predpisanih višinskih gabaritov in v skladu s pravilniki, ki se nanašajo na varstvo okolja.
Kot tolerance so na območju gradbene parcele mogoče postavitve in izvedbe manj zahtevnih objektov v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
Odmiki objekta od prometnic in roba brežine Hudinje so obvezujoči, sprememba tehnologije toplarne ne pomeni tolerance.
Pri izvedbi prometne, komunalne in energetske infrastrukture, pri zunanji ureditvi ter posegih v zvezi z urejanjem voda so kot tolerance mogoča tista odstopanja od predlaganih rešitev, ki zagotavljajo ustreznejše tehnične rešitve in so usklajene z vsemi nosilci planiranja in ob upoštevanju pogojev, da spremembe bistveno ne spreminjajo načrtovanih rešitev lokacijskega načrta in ne poslabšujejo okoljevarstvenih in tehnoloških pogojev. Naštete tolerance so mogoče izven poplavnega območja Hudinje.

Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Z dnem sprejetja Odloka o lokacijskem načrtu Toplarna Celje se v obsegu meja lokacijskega načrta spremenita Zazidalni načrt Trnovlje JUG in Zazidalni načrt Plinarna iz 3. člena tega odloka.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.