Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo

Zaradi razvoja potreb po večjih količinah zemeljskega plina v Beli Krajini v naslednjih letih, je Geoplin plinovodi d.o.o, kot izvajalec gospodarske javne službe prenosa zemeljskega plina dolžan pravočasno ustvariti pogoje za povečan odjem oziroma novo točko odjema v slovenskem omrežju zemeljskega plina. S tem plinovodom bo industriji in široki potrošnji v Beli Krajini omogočen odjem zemeljskega plina. Za pokrivanje navedenih potreb je treba zgraditi prenosni plinovod dolžine približno 43 km, nazivnega tlaka 50 barov ter ustreznega premera DN 100-400 mm s pripadajočimi funkcionalnimi plinovodnimi instalacijami.
Minister, pristojen za energijo, je z dopisom št. 311-34/01 z dne 1. julija 2004 podal pobudo za pričetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod R45 za oskrbo Bele Krajine (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je dokumentirana z gradivom »Prenosni plinovod (R45) od Novega mesta do Črnomlja, Metlike in Semiča-idejna zasnova« (izdelal Geoplin d.o.o., junij 2004) in je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
– Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00-popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1, 50/03 - odl. US in 51/04);
– Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Republike Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96);
– Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta so vse prostorske ureditve, vezane na izgradnjo magistralnega prenosnega plinovoda (R45) od Novega mesta do Črnomlja, Metlike in Semiča DN 100-400 mm (v nadaljnjem besedilu: plinovod). Z izbrano tehnološko opremo bo določeno tudi, če in kje bodo potrebni električni in telekomunikacijski priključki. V celotni dolžini plinovoda bo v isti jarek položen tudi optični kabel, ki bo služil za prenos informacij o obratovanju sistema.
Prenosni plinovod bo predvidoma sestavljen iz treh odsekov; po prvem odseku Novo mesto-Semič se bo razcepil v dva odseka: Semič–Metlika in Semič–Črnomelj. Predvidene so tri primopredajne-merilno regulacijske postaje: MRP Črnomelj, MRP Metlika in MRP Semič (velikosti do 20 x 30 m).
Minister, pristojen za energijo, je pobudo za pričetek postopka priprave in sprejema državnega lokacijskega načrta dokumentiral s tremi variantami na prvem odseku med Novim mestom in Semičem, ki se v fazi primerjalne študije presodijo in medsebojno primerjajo, in sicer na pododseku v Mestni občini Novo mesto:
– V1, vzhodno od Novega mesta, poteka vzporedno z obstoječim mestnim plinovodom Ločna-Revoz s priključitvijo na M4 na lokaciji obstoječe merilno regulacijske postaje Novo mesto,
– V2, Ločna-Gotna vas s priključkom na M4 med Ločno in Mačkovcem, (preučila se bo tudi možnost priključka pri Revozu kot morebitna prva faza),
– V3, zahodno od Novega mesta.
Na drugem pododseku od Mestne občine Novo mesto do Semiča je zaradi problematike prečkanje Krke, hribovitega terena Gorjancev in izhoda v Belo Krajino predlagana proučitev treh variant, in sicer:
– S1, ki bi bila nadaljevanje variante V1, prečka Krko na mostu državne ceste Novo mesto–Metlika in od Revoza nadaljuje mimo Gotne vasi do Semiča,
– S2, ki je nadaljevanje V2 z novim prehodom preko Krke med Ločno in Mačkovcem od tod dalje mimo Cikave, Žabje vasi do Gotne vasi in Semiča,
– S3, je nadaljevanje V3 s potekom severno in zahodno od Novega mesta. Plinovod bi Krko prečkal pri Češči vasi in nato potekal čez železniško progo Novo mesto–Črnomelj južno proti Semiču.
Od Semiča do Metlike in Črnomlja sta predvidena dva odseka plinovoda vsak približno devet km. Pri Semiču je predviden plinovodni razcep z morebitnim zmanjšanjem dimenzije plinovoda, a ne pod 100 mm premera, niso pa bile predlagane variante poteka trase. Če bo izvedena sprememba dimenzije plinovoda, bo na lokaciji merilno regulacijske postaje Semič vgrajena sprejemno oddajna čistilna postaja.
Plinovod se s pomočjo sekcijskih zapornih postaj razdeli na posamezne odseke. Pri določanju razdalje med sekcijskimi zapornimi postajami je treba upoštevati delovni tlak, imenski premer plinovoda in možnosti dostopa. Oddaljenost med posameznimi sekcijskimi zapornimi postajami sme znašati največ 18 km. Velikost vsakega potrebnega zemljišča je približno 1ar.
Vsi navedeni objekti so sestavni deli plinovoda. Inštalacija bo delno pod zemljo, delno nad njo, bo ograjena in ta del prostora zaseda do opustitve plinovoda. Za nadzor in vzdrževanje je potrebna dostopna pot. Odvisno od izbrane tehnološke opreme bo ta lahko na prostem, pod nadstrešnico ali v trdnem objektu. Z izbrano tehnološko opremo se določi tudi ali bo potreben električni in telekomunikacijski priključek.
V primerjalno študijo se lahko, na podlagi analize prostora, vključijo tudi dodatne variante (variantne strokovne rešitve), za katere bo dosežen dogovor med Ministrstvom za okolje in prostor, Direktoratom za prostor, Uradom za prostorski razvoj (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), Ministrstvom za gospodarstvo, Direktoratom za energijo, ter lokalno skupnostjo, in sicer v vsebini in obsegu, ki omogoča enako izhodiščno osnovo za njihovo enakovredno medsebojno primerjavo.
Detajlni potek plinovoda bo določen v toku nadaljnje izdelave strokovnih podlag in v postopku priprave in sprejemanja državnega lokacijskega načrta.
Načrtovana ureditev poteka po območju štirih občin: Mestne občine Novo mesto, Občine Semič, Občine Črnomelj in Občine Metlika.
Dne 16. 12. 2004 je MOP UPR skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta predvidi in smiselno upošteva:
– študija nove cestne trase Novo mesto- Metlika,
– idejna študija in idejna zasnova plinifikacije, ter predlagana vključitev obstoječega distribucijskega omrežja v načrtovano prenosno plinovodno omrežje v občini Semič,
– da so gozdovi na območju Novega mesta razglašeni oziroma so v fazi razglasitve za gozdove s posebnim pomenom.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (primerjalna študija),
– strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave,
– predloga državnega lokacijskega načrta,
ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, št. 354-19-20/2004, z dne 27. 10. 2004, ugotovljeno, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b. členom ZON. Ministrstvo za okolje in prostor, v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVO-1 obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je MOP, UPR, Dunajska 21, Ljubljana, ki zagotovi sredstva za recenzijo primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Geoplin plinovodi d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Geoplin plinovodi).
Investitor načrtovanih ureditev je Geoplin plinovodi, ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter državnega lokacijskega načrta.
Načrtovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga investitor izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lov in ribištvo,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
5. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje – Sektor za varstvo okolja,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje – Sektor za ohranjanje narave,
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
10. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
11. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
12. Javna agencija za železniški promet RS,
13. Zavod RS za varstvo narave,
14. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
15. Zavod za ribištvo Slovenije,
16. Zavod za gozdove Slovenije,
17. ELES, Elektro-Slovenija d.o.o,
18. Elektro Novo mesto, d.d.,
19. Telekom Slovenije, d.d.,
20. DARS, d.d.,
21. Mestna občina Novo mesto,
22. Občina Semič,
23. Občina Črnomelj,
24. Občina Metlika,
25. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

V1. Na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prostorske konference ter ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, načrtovalec državnega lokacijskega načrta lahko predlaga možne nove variantne rešitve ali optimizacije predlaganih.
MOP, UPR in Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo potrdita predlagan obseg variantnih rešitev, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve, kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec državnega lokacijskega načrta izdela primerjalno študijo, v kateri presodi in primerja variantne rešitve s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju.
V zaključku primerjalne študije načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev poteka trase plinovoda in poda usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
V.2 V fazi obravnave variantnih rešitev se opravi celovita presoja vplivov državnega lokacijskega načrta na okolje. Zagotovi se:
– okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe državnega lokacijskega načrta na okolje oziroma varovana območja in možne alternative ter navede stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic;
– revizijo okoljskega poročila, v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila in vsebino ter metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
MOP, UPR pred javno razgrnitvijo predlagane najustreznejše variante, okoljskega poročila in njegove revizije, pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije.
Pri pripravi predloga državnega lokacijskega načrta se mora v čim večji meri upoštevati dana mnenja in pripombe javnosti na predlog variante in okoljskega poročila, ki sta bila javno razgrnjena.
V.3 V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje na podlagi poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje).
Geoplin plinovodi mora zagotoviti:
– poročilo o vplivih na okolje, ki mora biti izdelano v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino poročila o vplivih na okolje, ter
– revizijo poročila o vplivih na okolje, ki je neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo poročila o vplivih na okolje.
S predlogom državnega lokacijskega načrta se hkrati javno razgrnejo tudi poročilo o vplivih na okolje, pisno mnenje o reviziji ter osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.
MOP, UPR mora pred sprejemom državnega lokacijskega načrta pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in razvojnih možnosti (analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja, ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve (analiza razvojnih možnosti), analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev (študija ranljivosti prostora);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova morebitne nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti, ipd.);
– idejna zasnova novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
Podlaga za izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta je geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in jih posreduje MOP, UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod Republike Slovenije za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in jih posreduje MOP, UPR.

Pridobitev smernic za načrtovanje
– Geoplin plinovodi zagotovi gradivo za pridobitev smernic (situativni prikaz prostorske ureditve s tehničnim poročilom).
– MOP, UPR pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge.
– Načrtovalec izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter analize stanj in teženj v prostoru izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
– MOP, UPR in Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo potrdita usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
Izdelava variantnih rešitev in primerjalna študija variant
– Geoplin plinovodi zagotovi izdelavo variantnih rešitev poteka trase plinovoda.
– Načrtovalec izdela primerjalno študijo variant.
– MOP, UPR zagotovi recenzijo primerjalne študije variant.
– K izdelani in po potrebi dopolnjeni primerjalni študiji variant in predlogu najustreznejše variante pridobi MOP, UPR stališča Ministrstva gospodarstvo, Direktorata za energijo, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za kulturo ter stališča lokalnih skupnosti.
– MOP, UPR po končani izdelavi primerjalne študije variant organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predlagano najustreznejšo rešitev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje in prostor, v soglasju z ministrom za gospodarstvo.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
– Geoplin plinovodi na podlagi usmeritev ter v skladu s priporočili prostorske konference zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz VI. točke tega programa.
– Načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP, UPR zagotovi strokovni pregled predloga državnega lokacijskega načrta.
– Načrtovalec po posredovanju pripomb s strani MOP, UPR dopolni predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP, UPR seznani Mestno občino Novo mesto, Občino Semič, Občino Črnomelj in Občino Metlika z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister za okolje in prostor s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na Ministrstvu za okolje in prostor ter na Mestni občini Novo mesto, Občini Semič, Občini Črnomelj in Občini Metlika.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOP, UPR obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
– MOP, UPR v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– MOP, UPR v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto, Občino Semič, Občino Črnomelj in Občino Metlika v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOP, UPR v sodelovanju z investitorjem, pobudnikom in načrtovalcem prouči pripombe in predloge.
– Načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– MOP, UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister za okolje in prostor po predhodnem mnenju ministra za gospodarstvo odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani Mestno občino Novo mesto, Občino Semič, Občino Črnomelj in Občino Metlika.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– Geoplin plinovodi zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– Načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic, ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj.
– Geoplin plinovodi zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
– MOP, UPR pozove nosilce urejanja prostora iz IV. točke tega programa, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOP, UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče ministrstva za gospodarstvo, Direktorata za energijo k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
– MOP, UPR posreduje Geoplinu plinovodi mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijsko mnenje z namenom, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.