Na podlagi devetega odstavka 163. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/04 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: zakon) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa postopek mediacije med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: stranki) v primerih, določenih z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, stopnjo in vrsto izobrazbe ter druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati mediator za mediacijo po tej uredbi.
(2) Izraz sporazum o mediaciji, uporabljen v tej uredbi, pomeni sporazum, s katerim se stranki dogovorita, da bosta z mediacijo reševali vse ali nekatere spore, ki so nastali ali utegnejo nastati med njima v primerih iz prvega odstavka 163. člena zakona.
(3) Sporazum o mediaciji lahko stranki skleneta v obliki mediacijske klavzule, vključene v skupni sporazum iz prvega odstavka 156. člena zakona, ali v obliki posebne pogodbe.

(1) Postopek mediacije se začne z vložitvijo predloga za mediacijo (v nadaljnjem besedilu: predlog) pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: urad).
(2) Predlog vložita stranki sporazuma o mediaciji skupno ali ena izmed njih v zadostnem številu za urad, mediatorja in drugo stranko, če predloga nista vložili stranki skupno.
(3) Predlog vsebuje:
a) podatke o strankah sporazuma o mediaciji, ki omogočajo vzpostavitev stika z njima, kot so njuni imeni, poštna naslova, naslova elektronske pošte, številke telefona in telefaksa, ter osebna imena oseb, ki ju zastopajo in predstavljajo, ali morebitnih pooblaščencev strank;
b) kratek opis spornega primera;
c) kopijo sporazuma o mediaciji.
(4) Urad pošlje predlog drugi stranki, razen če sta predlog vložili stranki sporazuma o mediaciji skupno ali če predlog ne vsebuje podatkov, ki omogočajo vzpostavitev stika z drugo stranko. V tem primeru urad pozove stranko, ki je vložila predlog, naj ga ustrezno dopolni.

(1) Če stranki še nista izbrali mediatorja, ju urad po prejemu predloga pozove, da najkasneje v dveh mesecih od vložitve predloga skupaj izbereta enega izmed mediatorjev s seznama mediatorjev, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, in o tem obvestita urad. Če v določenem roku stranki uradu ne sporočita imena skupno izbranega mediatorja, se šteje, da mediacija ni uspela, o čemer urad obvesti obe stranki.
(2) Urad obvesti izbranega mediatorja in mu pošlje predlog.

(1) Mediator ne sme začeti mediacije ali že začete mediacije nadaljevati, dokler strankama ne razkrije vseh okoliščin, ki bi lahko vplivale na njegovo neodvisnost in nepristranost oziroma bi lahko ustvarile vtis, da ni popolnoma nevtralen.
(2) Mediator mora strankama zagotoviti pošteno obravnavanje, pri čemer mora upoštevati vse okoliščine primera.
(3) Dolžnosti mediatorja iz prvega in drugega odstavka tega člena trajajo ves čas postopka.
(4) Mediator ni odgovoren strankama za dejanja ali opustitve v postopku mediacije, razen če gre za namerne napake.

(1) Če se stranki ne dogovorita o vodenju postopka mediacije, vodi mediator postopek tako, kot šteje za najbolj primerno, upoštevaje okoliščine primera, izražene interese strank in potrebe po hitri rešitvi spora.
(2) Mediator lahko po posvetu s strankama določi rok, v katerem mora vsaka stranka njemu in drugi stranki predložiti poročilo, v katerem na kratko opiše primer, svoje zahteve in razloge zanje ter trenutno stanje primera. Skupaj s poročilom stranka posreduje podatke in gradivo, za katere oceni, da so potrebni za namene mediacije in zlasti za opredelitev spornih vprašanj.
(3) Mediator lahko kadarkoli v postopku mediacije predlaga, da stranka predloži dodatne podatke in gradivo, za katere oceni, da bi lahko koristili mediaciji.
(4) Mediator določi kraj in čas posameznega sestanka s strankama, pri čemer se lahko ločeno srečuje in vzdržuje stike tudi s posamezno stranko. Stranki imata lahko na sestankih z mediatorjem svoje zastopnike ali svetovalce.

(1) Mediator lahko kadar koli strankama predlaga rešitev primera, na način, ki ga oceni za ustreznega.
(2) Šteje se, da je predlog mediatorja sprejet, če stranki v roku treh mesecev od vročitve predloga skleneta skupni sporazum oziroma sporazum o kabelski retransmisiji.
(3) Kadar mediator meni, da nekega primera ni mogoče rešiti z mediacijo, lahko strankama predlaga postopke ali načine, za katere meni, da bi ob upoštevanju okoliščin spora in poslovnih odnosov med strankama omogočili najučinkovitejšo in najcenejšo rešitev tega primera.

Mediacija se zaključi z dnem:
a) ko stranki podpišeta skupni sporazum oziroma sporazum o kabelski retransmisiji radiodifuzno oddajanih del;
b) sklenitve poravnave med strankama glede dela ali vseh spornih vprašanj o vsebinskih omejitvah pravic;
c) ugotovitve mediatorja, da po njegovem mnenju nadaljevanje mediacije ne bi pripeljalo do rešitve primera;
d) ko urad ali mediator prejme pisno izjavo stranke, da odstopa od sporazuma o mediaciji.

Ko se mediacija zaključi, pošlje mediator strankama in uradu pisno obvestilo, v katerem navede datum zaključka mediacije in vrsto izida mediacije iz 7. člena te uredbe, ter opiše uspešnost mediacije.

(1) Vsi, ki so vključeni v mediacijo, zlasti mediator, stranki ter njuni zastopniki in svetovalci, izvedenci, delavci urada in druge osebe, navzoče na sestankih strank z mediatorjem, morajo spoštovati zaupno naravo mediacije in ne smejo uporabiti ali razkriti tretjemu nobenega podatka oziroma informacije, ki se nanaša na mediacijo ali je bila pridobljena med njo, razen če se stranki in mediator dogovorijo drugače. Ob zaključku mediacije vrnejo vsa poročila, dokumente in drugo gradivo stranki, ki jih je predložila, ne da bi zadržali njihove kopije, razen če se stranki dogovorita drugače.
(2) Mediator ne sme razkriti drugi stranki podatkov, gradiv ali drugih informacij brez izrecnega dovoljenja stranke, ki mu je podatke, gradivo ali druge informacije dala. Ta dolžnost traja ves čas postopka.
(3) O sestankih med strankama in mediatorjem se ne vodi zapisnik.
(4) Urad ne sme brez pisnega dovoljenja strank nikomur razkriti obstoja ali izida mediacije.
(5) Urad ohrani predlog in obvestilo mediatorja o uspešnosti oziroma neuspešnosti mediacije. Urad lahko vključi v letna poročila, ki jih objavlja v zvezi s svojo dejavnostjo, podatke o številu in izidu mediacij ter vrsti spornega primera mediacije, pod pogojem, da ti podatki ne razkrijejo identitete strank ali posebnih okoliščin primera.

(1) Mediator in stranki ne smejo, razen če se drugače dogovorijo, v sodnem ali katerem koli drugem postopku predlagati kot dokaz:
a) dejstva, da je ena od strank predlagala mediacijo ali hotela sodelovati v njej;
b) stališč, ki jih je stranka v postopku mediacije zastopala, in predlogov, ki jih je dala;
c) izjav o dejstvih ali priznanja zahtev ali dejstev, izvedenih v postopku, če take izjave ali priznanja niso del doseženega sporazuma;
d) predlogov, ki jih je v postopku mediacije oblikoval mediator;
e) dejstva, da je ena od strank v postopku mediacije pokazala pripravljenost sprejeti predlog nasprotne stranke;
f) listin, ki so bile izdelane za potrebe postopka mediacije, ali listin, za katere se stranki v postopku mediacije dogovorita, da jih bosta uporabljali v katerem koli drugem postopku.
(2) Določba prvega odstavka se uporablja ne glede na obliko informacije ali dokaza.

(1) Vsaka stranka nosi svoje stroške mediacije sama, razen če se stranki dogovorita drugače.
(2) Skupne stroške mediacije, ki vključujejo zlasti nagrado mediatorja, potne stroške mediatorja in stroške, povezane s pridobivanjem izvedenskih mnenj, krijeta stranki po enakih delih, razen če se dogovorita drugače.
(3) Višino nagrade mediatorja ter način in čas plačila določijo stranki in mediator po posvetu.

(1) Mediator, potem ko je izbran, lahko določi znesek predujma za stroške mediacije, ki ga mora položiti vsaka stranka na račun, ki ga določi mediator.
(2) Če stranka v petnajstih dneh po drugem pisnem opominu mediatorja ne položi predujma, se šteje, da je mediacija zaključena. Mediator o tem pisno obvesti stranki in navede datum zaključka mediacije.
(3) Po zaključku mediacije mediator predloži strankama obračun nagrade in drugih stroškov mediacije ter zneskov predujmov in strankama vrne ostanek oziroma zahteva plačilo manjkajočega zneska.

(1) Mediator je lahko oseba z univerzitetno izobrazbo, ki je opravila najmanj 40-urni program usposabljanja iz mediacije, ima vsaj pet let delovnih izkušenj, znanje na področju avtorskega prava ter znanje slovenskega in vsaj enega tujega jezika.
(2) Kandidati za mediatorje vložijo prijavo pri uradu. Prijavi morajo priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za mediatorja.
(3) Urad obvesti kandidate, ki ne izpolnjujejo pogojev za mediatorja, o razlogih, zaradi katerih ne morejo biti mediatorji.
(4) Prijavljene kandidate, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, Vlada Republike Slovenije določi za mediatorje.
(5) Seznam mediatorjev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.