Na podlagi devetega odstavka 23. člena, enajstega odstavka 25. člena, devetega in desetega odstavka 26. člena in četrtega odstavka 28. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 75/03) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa način izračuna višine sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč, ki so dodeljena osebi zasebnega prava v skladu z določbami Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 75/03; v nadaljnjem besedilu: zakon) za obnovo zaradi posledic naravne nesreče poškodovanega:
– objekta, v katerem je na dan naravne nesreče izvajala svojo dejavnost,
– objekta, ki ga je za izvajanje dejavnosti na dan naravne nesreče dajala v najem,
– stanovanja, v katerem je imela na dan naravne nesreče sama stalno prebivališče ali njeni ožji družinski člani,
– stanovanja, ki ga je dajala v najem, v njem pa so na dan naravne nesreče najemniki prebivali, in
– gospodarskega objekta kmetije.
(2) Ta uredba določa tudi način in merila za dodelitev hipotekarnih sredstev za obnovo stanovanja iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka v skladu z določbami 28. člena zakona.

(1) Višina sredstev, ki so dodeljena osebi zasebnega prava za obnovo objekta za izvajanje dejavnosti iz prve in druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena, je enaka:

V(poslovni) = ŠK x (S(pred-obnovo) / S(po-obnovi)) x k,

kjer je:
– V(poslovni) višina dodeljenih sredstev za obnovo objekta, izražena v tolarjih,
– ŠK ocena neposredne škode na objektu, izračunana v skladu s predpisom s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode, in izražena v tolarjih,
– S(pred-obnovo) neto tlorisna površina objekta na dan nastanka naravne nesreče, izražena v m2,
– S(po-obnovi) neto tlorisna površina obnovljenega objekta, izražena v m2,
– k količnik med višino sredstev, ki jih je za obnovo objekta potrdila komisija za odpravo posledic nesreč, in oceno neposredne škode, ki se izračuna na naslednji način:

– O(n) neamortizirana vrednost objekta, ki je določena v skladu s predpisom s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode, in je izražena v odstotkih.
(2) Ne glede na izračun višine dodeljenih sredstev za obnovo objekta iz prejšnjega odstavka višina dodeljenih sredstev za obnovo objekta ne sme presegati višine, ki jo določa prvi, drugi oziroma tretji odstavek 23. člena zakona.
(3) Za objekt iz prejšnjega odstavka, v katerem se je na dan naravne nesreče izvajala dejavnost, se šteje poslovna stavba ali inženirski objekt za izvajanje dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(4) Če je višina sredstev, ki jih je za obnovo objekta potrdila komisija za odpravo posledic nesreč, enaka ali manjša od:

0,05 x S(po-obnovi) x C(m2),

lastnik poslovnega objekta ni upravičen do dodelitve sredstev za obnovo poslovnega objekta, pri čemer je C(m2 )cena nove gradnje 1 m2 tlorisne površine objekta enakega namena, kot je poškodovani objekt za izvajanje dejavnosti, in ki jo določi Vlada Republike Slovenije v programu odprave posledic naravne nesreče ali v ceniku gradbenih del, ki ga za izvedbo programa odprave posledic naravne nesreče sprejme minister, pristojen za okolje.

(1) Višina sredstev, ki so dodeljena osebi zasebnega prava za obnovo stanovanja za namen iz tretje in četrte alinee prvega odstavka 1. člena te uredbe, je enaka:

V(stanovanje) = ŠK x (S(standard) / S(pred-obnovo) x k,

kjer je:
– V(stanovanje) višina dodeljenih sredstev za obnovo stanovanja, izražena v tolarjih,
– S(pred-obnovo) neto tlorisna površina stanovanja na dan nastanka naravne nesreče, izražena v m2,
– S(standard) standardna stanovanjska površina iz desetega odstavka 25. člena zakona, izražena v m2,
– ŠK ocena neposredne škode na stanovanju, izračunana v skladu s predpisom s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode, in izražena v tolarjih,
– k količnik med višino sredstev, ki jih je za obnovo stanovanja potrdila komisija za odpravo posledic nesreč, in oceno neposredne škode, ki se izračuna na naslednji način:

– O(n) neamortizirana vrednost stanovanjske stavbe, ki je določena v skladu s predpisom s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode, in je izražena v odstotkih.
(2) Ne glede na izračun višine dodeljenih sredstev za obnovo stanovanja iz prejšnjega odstavka višina dodeljenih sredstev za obnovo stanovanja ne sme presegati višine, ki jo določa tretji, peti oziroma deveti odstavek 25. člena zakona.
(3) Ocena neposredne škode, ki je izdelana za poškodbe skupnih prostorov in delov stanovanjske stavbe, kot so kletni prostori, hodniki ali streha, se porazdeli na stanovanjske površine, za katere so lastniki upravičeni do sredstev za odpravo posledic nesreč, če ti lastniki v vlogi za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreč to zahtevajo.
(4) Če je višina sredstev, ki jih je za obnovo stanovanja potrdila komisija za odpravo posledic nesreč, enaka ali manjša od:

0,05 x S(standard) x C(m2),

lastnik stanovanja ni upravičen do dodelitve sredstev za obnovo stanovanja, pri čemer je C(m2 )cena nove gradnje 1 m2 tlorisne površine stanovanja, ki jo določi Vlada Republike Slovenije v programu odprave posledic naravne nesreče ali v ceniku gradbenih del, ki ga za izvedbo programa odprave posledic naravne nesreče sprejme minister, pristojen za okolje.
(5) Če je neto tlorisna površina stanovanja pred obnovo manjša od standardne stanovanjske površine iz desetega odstavka 25. člena zakona, po obnovi pa se površina stanovanja ne poveča, oseba iz prvega odstavka tega člena ne glede na rezultat izračuna višine dodeljenih sredstev za obnovo stanovanja ni upravičena do dodelitve sredstev za obnovo stanovanja, če je višina sredstev, ki jih je za obnovo stanovanja potrdila komisija za odpravo posledic nesreč, enaka ali manjša od:

0,05 x S(pred-obnovo) x C(m2).

(1) Višina sredstev, ki so dodeljena osebi zasebnega prava za obnovo gospodarskega objekta kmetije iz pete alinee prvega odstavka 1. člena te uredbe, je enaka:

V(objekt-kmetije) = ŠK x (S(pred-obnovo) / (S(po-obnovi)) x k,

kjer je:
– V(objekt-kmetije) višina dodeljenih sredstev za obnovo gospodarskega objekta kmetije, izražena v tolarjih,
– S(pred-obnovo) neto tlorisna površina gospodarskega objekta kmetije na dan nastanka naravne nesreče, izražena v m2,
– S(po-obnovi) neto tlorisna površina obnovljenega gospodarskega objekta kmetije, izražena v m2,
– ŠK ocena neposredne škode na gospodarskem objektu kmetije, izračunana v skladu s predpisom s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode, in izražena v tolarjih,
– k količnik med višino sredstev, ki jih je za obnovo gospodarskega objekta kmetije potrdila komisija za odpravo posledic nesreč, in oceno neposredne škode, ki se izračuna na naslednji način:

– O(n) neamortizirana vrednost gospodarskega objekta kmetije, ki je določena v skladu s predpisom s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode, in je izražena v odstotkih.
(2) Ne glede na izračun višine dodeljenih sredstev za obnovo gospodarskega objekta kmetije iz prejšnjega odstavka višina dodeljenih sredstev za obnovo gospodarskega objekta kmetije ne sme presegati višine, ki jo določa prvi oziroma tretji odstavek 26. člena zakona.
(3) Za gospodarski objekt kmetije iz prvega odstavka tega člena se šteje vsaka stavba v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, v kateri se je na dan nastanka naravne nesreče izvajala dejavnost kmetijskega gospodarstva, in objekt za vzrejo vodnih organizmov.
(4) Če je višina sredstev, ki jih je za obnovo gospodarskega objekta kmetije potrdila komisija za odpravo posledic nesreč, enaka ali manjša od:

0,05 x S(po-obnovi) x C(m2)

lastnik gospodarskega objekta kmetije ni upravičen do dodelitve sredstev za obnovo gospodarskega objekta kmetije, pri čemer je C(m2 )cena nove gradnje 1 m2 tlorisne površine gospodarskega objekta kmetije enakega namena, kot je poškodovani objekt, ki jo določi Vlada Republike Slovenije v programu odprave posledic naravne nesreče ali v ceniku gradbenih del, ki ga za izvedbo programa odprave posledic naravne nesreče sprejme minister, pristojen za okolje.

(1) Za obnovo poškodovanega stanovanja iz tretje alinee prvega odstavka 1. člena te uredbe se lahko v skladu z določbami 28. člena zakona dodelijo hipotekarna sredstva, če je zaradi nizkih dohodkov lastnikov stanovanja in stanovalcev v njem izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1. vsota vseh stanovanjskih posojil, ki jih lahko lastniki stanovanja in stanovalci v njem v skladu s pravili o dodeljevanju posojil pridobijo pri stanovanjskem skladu, je manjša od višine potrebnega posojila za obnovo stanovanja, ali
2. vsota mesečnih anuitet posojil, ki jih morajo lastniki stanovanja in stanovalci v njem pridobiti zaradi obnove stanovanje je večja od

kjer je:
– D(osebni) ugotovljeni osebni dohodek vsakega od lastnikov stanovanja in vsakega od stanovalcev v njem, ugotovljen na način, kot ga za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči določajo predpisi, ki urejajo socialno varstvo,
– D(minimalni) minimalni dohodek, ugotovljen na način, kot ga za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči določajo predpisi, ki urejajo socialno varstvo, za vsakega od lastnikov stanovanja in vsakega od stanovalcev v njem, in
– n število vseh lastnikov stanovanja in stanovalcev v njem.
(2) Ugotovljeni osebni dohodki lastnikov stanovanja in stanovalcev v njem se za določitev višine hipotekarnih sredstev ugotavljajo ob oddaji vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreč na podlagi podatkov za preteklo leto.
(3) Višina hipotekarnih sredstev se določi tako, da je:
– vsota vseh stanovanjskih posojil, ki jih lahko lastniki stanovanja in stanovalci v njem v skladu s pravili o dodeljevanju posojil pridobijo pri stanovanjskem skladu, in hipotekarnih sredstev enaka višini potrebnega posojila za obnovo stanovanja in
– vsota mesečnih anuitet posojil, ki jih morajo lastniki stanovanja in stanovalci v njem pridobiti zaradi obnove stanovanja, manjša ali enaka:

(4) Hipotekarna sredstva se za obnovo stanovanja odobrijo na podlagi vloge, ki jo ministrstvu, pristojnemu za okolje, posredujejo vsi lastniki stanovanja, k njej pa dajejo pisno soglasje in priložijo podatke za ugotovitev osebnega in minimalnega dohodka vsi stanovalci v njem.

(1) Pri izdelavi programa odprave posledic nesreč, ki je predložen komisiji za odpravo posledic nesreč v potrditev, je treba zagotoviti, da so stroški obnove za posamezni objekt sorazmerni oceni neposredne škode na objektu. Če je treba za obnovo objekta pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu predpisom, ki ureja graditev objektov, se stroški obnove objekta pridobijo iz podatkov v projektni nalogi obnove objekta.
(2) Šteje se, da so stroški obnove iz prejšnjega odstavka sorazmerni oceni neposredne škode na objektu, če za vsoto vseh potrebnih stroškov obnove objekta velja:

SPŠ <= 1,2 x (ŠK + VA),

kjer so:
– ŠK ocena neposredne škode na objektu, izražena v tolarjih,
– SPŠ vsota vseh potrebnih stroškov obnove objekta, izražena v tolarjih,
– VA vrednost amortizacije poškodovanega objekta, izražena v tolarjih.
(3) Če v programu odprave posledic nesreč stroški obnove posameznega objekta ne zadostijo pogoju iz prejšnjega odstavka, je treba neposredno škodo na objektu ponovno oceniti, program obnove za ta objekt pa se potrdi, če stroški obnove objekta ob upoštevanju nove ocene neposredne škode zadostijo pogoju iz prejšnjega odstavka.
(4) Ponovna ocena neposredne škode iz prejšnjega odstavka se izračuna v skladu s predpisom s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode, po stroškovnem principu na podlagi naslednjega izračuna:

ŠK = SPŠ – VA.

(5) Če program popotresne obnove predvideva nadomestitev objekta ali dela objekta, je ocenjena neposredna škoda iz prejšnjega odstavka enaka:

ŠK = SPŠ x (O(n) / 100),

kjer je:
– O(n) neamortizirana vrednost objekta ali dela objekta, ki je določena v skladu s predpisom s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode, in je izražena v odstotkih.
(6) Projektna naloga obnove objekta iz prvega odstavka tega člena je namenjena odločanju o najustreznejši varianti obnove objekta in mora biti izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.