Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor

Katastrofalne poplave v letih 1990 in 1998 so dokazale, da je prevodnost struge reke Savinje kljub poplavljanju v srednjem toku in na pritokih v spodnjem toku manjša od visokih vod s povratno dobo 50 let in več. V zadnjih 50 letih se je možnost razlivanja reke Savinje iz rečne struge z urbanizacijo oziroma poselitvijo poplavnih območij bistveno zmanjšala. Ob nastopu visokih voda so ogrožena velika urbana področja: naselja Letuš, Podgora, Male Braslovče, Preserje, Parižlje, Ločica, Dobrteša vas, Latkova vas, Zgornje in Spodnje Roje, Vrbje, Žalec, Petrovče, Levec, deli naselij Zgornje in Spodnje Grušovlje, Podlog, Gotovlje, Podvin, Ložnica pri Žalcu, Arja vas, Drešinja vas, Levec ter mesti Celje in Laško. Na obravnavanem območju so bila delno že izvedena ureditvena dela, vendar z neposrednimi ureditvami prizadetih območij ni možno zagotoviti dovolj velike oziroma zadovoljive protipoplavne varnosti naselij v Spodnji Savinjski dolini. Zato je edina možna rešitev zadrževanje visokih voda v srednjem toku reke Savinje.
Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 355-01-94/2004 z dne 1. 9. 2004 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je dokumentirana z elaboratom »Ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša, strokovne podlage«, ki ga je izdelal Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana, v avgustu 2004.
Pobuda za izdelavo državnega lokacijskega načrta je obrazložena in utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03), saj je ureditev, s katero se zagotavlja varstvo pred škodljivim delovanjem voda, kadar te vplivajo na območje dveh ali več občin, določena kot prostorska ureditev državnega pomena.

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta so vse prostorske ureditve, ki se nanašajo na usmerjanje visokih voda na poplavna območja in zmanjšanje visokovodne konice z upočasnjenim tokom po poplavnih območjih ter zadrževanje voda na poplavnih območjih brez pretakanja.
Na območju od Ločice ob Savinji do Letuša se načrtuje:
– ponovna vzpostavitev prelivnih odprtin na nasipih reke Savinje za kontrolirano vključitev še do sedaj poplavnih površin v celovit sistem zadrževanja voda;
– nadvišanje obstoječih visokovodnih nasipov ob Savinji na območju urbanizacije, ki je predvidena za varovanje pred visokimi vodami Savinje s povratno dobo 100 let;
– izgradnja prečnih varovalnih visokovodnih nasipov za zaščito urbanih območij pred poplavnimi vodami Savinje;
– sanacija že obstoječih visokovodnih nasipov in obrežnih zavarovanj na obeh bregovih Savinje;
– stabilizacija nivelete dna Savinje zaradi močnih erozijskih procesov v zadnjem obdobju.
Območje državnega lokacijskega načrta je razdeljeno na štiri odseke:
– Odsek 1 – od glavne ceste Celje–Ljubljana do Orle vasi;
– Odsek 2 – od Orle vasi do Pariželj–Polzela (do polzelskega praga);
– Odsek 3 – od Pariželj–Polzela (do polzelskega praga) do Malih Braslovč in
– Odsek 4 – od Malih Braslovč do Letuša (zgornji letuški jez).
Predlagane ureditve so na območju občin Prebold, Polzela, Braslovče in Šmartno ob Paki.
V primerjalno študijo se lahko na podlagi analize prostora vključijo tudi dodatne variante (variantne strokovne rešitve), za katere bo dosežen dogovor med Ministrstvom za okolje in prostor, Direktoratom za prostor, Uradom za prostorski razvoj (v nadaljnjem besedilu: MOP UPR), Ministrstvom za okolje in prostor, Direktoratom za okolje, ter lokalno skupnostjo v vsebini in obsegu, ki omogoča enako izhodiščno osnovo za njihovo enakovredno medsebojno primerjavo.
Dne 6. 1. 2005 je MOP UPR v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil s prostorske konference se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
– preveri ustreznost načrtovanega prečnega nasipa za zavarovanje Zg. Pariželj;
– prouči možnost izvedbe pešpoti na bregovih Savinje od Orle vasi do Letuša;
– prouči možnost večfunkcionalnosti načrtovanega jezu v Parižljah (za šport in rekreacijo);
– prouči možnost vključitve ureditve Letuške struge in razbremenilnika Ložnica v državni lokacijski načrt.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (primerjalna študija),
– strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave,
– državnega lokacijskega načrta,
ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, št. 354-19-25/2004, z dne 17. 11. 2004, ugotovljeno, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1 oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b členom ZON. Ministrstvo za okolje in prostor v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVO-1, obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je MOP UPR, Dunajska 21, Ljubljana, ki zagotovi sredstva za recenzijo primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta in investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Ministrstvo za okolje in prostor – Direktorat za okolje, Dunajska 48, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP DO), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter državnega lokacijskega načrta.
Načrtovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga MOP DO izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. MOP DO v komisijo za izbiro načrtovalca imenuje tudi člana, ki ga določi MOP UPR. MOP UPR pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lov in ribištvo,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
5. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje,
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,
9. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino;
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
11. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
12. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
13. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije,
14. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo;
15. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave;
16. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
17. Zavod za gozdove Republike Slovenije;
18. Zavod za ribištvo Slovenije;
19. Elektro-Slovenija d.o.o.;
20. Elektro Celje, Celje;
21. Geoplin plinovodi d.o.o.,
22. Telekom Slovenije d.d.;
23. DARS, d. d.;
24. Občina Prebold in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture;
25. Občina Polzela in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture;
26. Občina Braslovče in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture;
27. Občina Šmartno ob Paki in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
28. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

V.1 Na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prostorske konference ter ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, lahko načrtovalec predlaga možne nove variantne rešitve ali optimizacije predlaganih.
MOP UPR in MOP DO potrdita predlagan obseg variantnih rešitev, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno-tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela primerjalno študijo, v kateri presodi in primerja variantne rešitve s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju.
V zaključku primerjalne študije načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev poteka trase ceste in poda usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
V.2 V fazi obravnave variantnih rešitev se opravi celovita presoja vplivov državnega lokacijskega načrta na okolje. Zagotovi se:
– okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe državnega lokacijskega načrta na okolje oziroma varovana območja in možne alternative ter navede stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic;
– revizijo okoljskega poročila v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila in vsebino ter metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
MOP UPR pred javno razgrnitvijo predlagane najustreznejše variante okoljskega poročila in njegove revizije pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije.
Pri pripravi predloga državnega lokacijskega načrta se morajo v čim večji meri upoštevati dana mnenja in pripombe javnosti na predlog variante in okoljskega poročila, ki sta bila javno razgrnjena.
V.3 V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje na podlagi poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje).
DARS mora zagotoviti:
– poročilo o vplivih na okolje, ki mora biti izdelano v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino poročila o vplivih na okolje, ter
– revizijo poročila o vplivih na okolje, ki je neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo poročila o vplivih na okolje.
S predlogom državnega lokacijskega načrta se hkrati javno razgrnejo tudi poročilo o vplivih na okolje, pisno mnenje o reviziji ter osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.
MOP UPR mora pred sprejemom državnega lokacijskega načrta pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja (analiza stanja in teženj v prostoru), ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve (analiza razvojnih možnosti), analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev (študija ranljivosti prostora);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejno zasnovo rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
Podlaga za izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta je geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in jih posreduje MOP UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod Republike Slovenije za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in jih posreduje MOP UPR.

Pridobitev smernic za načrtovanje
– MOP DO zagotovi gradivo za pridobitev smernic (situativni prikaz prostorske ureditve s tehničnim poročilom).
– MOP UPR pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge.
– Načrtovalec pregleda smernice in jih analizira. Ob upoštevanju te analize, analize stanja in teženj v prostoru, analize razvojnih možnosti ter študije ranljivosti prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
– MOP UPR in MOP DO potrdita usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
Izdelava variantnih rešitev in primerjalna študija variant
– MOP DO zagotovi izdelavo variantnih rešitev.
– Načrtovalec izdela primerjalno študijo.
– MOP UPR zagotovi recenzijo primerjalne študije variant.
– K izdelani in po potrebi dopolnjeni primerjalni študiji in predlogu najustreznejše variante pridobi MOP UPR stališče MOP DO ter Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za kulturo ter stališča lokalnih skupnosti.
– MOP UPR po končani izdelavi primerjalne študije organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predlagano najustreznejšo rešitev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje in prostor.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
– MOP DO na podlagi usmeritev ter v skladu s priporočili prostorske konference zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz VI. točke tega programa.
– Načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP UPR zagotovi strokovni pregled predloga državnega lokacijskega načrta.
– Načrtovalec po posredovanju pripomb s strani MOP UPR dopolni predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP UPR seznani zadevne občine z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister za okolje in prostor s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na Ministrstvu za okolje in prostor ter v zadevnih občinah.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOP UPR obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
– MOP UPR v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– MOP UPR v sodelovanju s zadevnimi občinami v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOP UPR v sodelovanju z MOP DO, pobudnikom in načrtovalcem prouči pripombe in predloge.
– Načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– MOP UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister za okolje in prostor odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani zadevne občine.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– MOP DO zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– Načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj.
– MOP DO zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
– MOP UPR pozove nosilce urejanja prostora iz IV. točke tega programa, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOP UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
– MOP UPR posreduje mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijsko mnenje MOP DO z namenom, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister za okolje in prostor posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.