Na podlagi prvega odstavka 5. člena Pravilnika o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Uradni list RS, št. 37/04) minister za zdravje objavlja
P R O G R A M S P E C I A L I Z A C I J E
iz klinične psihologije
I. SPLOŠNO
1. Namen specializacije
Specializacija je učni in vzgojni proces, v katerem specializant pridobi taka teoretična in praktična znanja s področja klinične psihologije, da je po končanem usposabljanju sposoben samostojno opredeliti večino bolnikov z akutnimi in kroničnimi duševnimi motnjami ter boleznimi in opravljati različne psihoterapevtske (zgolj tiste, ki so smiselni in upravičeni glede na naravo motnje), rehabilitacijske in preventivne ukrepe. Specializant med učnim procesom sodeluje v kliničnem timu pri obravnavi duševnih motenj.
2. Pogoj za vstop v specializacijo iz klinične psihologije:
– zaključen univerzitetni študij psihologije,
– opravljen strokovni izpit s področja zdravstvene dejavnosti,
– dve leti delovne dobe v zdravstveni dejavnosti po opravljenem strokovnem izpitu iz prejšnje alinee.
3. Trajanje in struktura specializacije
Program specializacije iz klinične psihologije traja 4 leta.
4. Zaključek specializacije
Glavni mentor ugotovi, da je specializacija opravljena, ko preveri ustreznost trajanja specializacije, izpolnjevanje predpisanih pogojev glede pridobljenega znanja, števila in kakovosti opravljenih storitev in drugih predpisanih sposobnosti. Glavni mentor oceni znanje za pristop specializanta k specialističnem izpitu in poda pisni pristanek za opravljanje specialističnega izpita. Specializacija se konča s specialističnim izpitom.
5. Naziv po končanem programu specializacije iz klinične psihologije
Specializantu, ki je opravil specialistični izpit, se podeli naziv specialist klinične psihologije.
II. PREVERJANJE ZNANJA
Vsak specializant ima svoj list specializanta ter dnevnik, v katerega vpisuje vse opravljene posege ter svoje strokovne, pedagoške in raziskovalne prispevke.
1. Sprotno preverjanje znanja
Za zagotavljanje ustrezne kakovosti specializacije se preverjajo pridobljeno znanje in sposobnosti specializanta s trajnim nadzorom in občasnimi preverjanji – kolokviji. Kolokviji se izvajajo po končanju usposabljanja na posamezni učni enoti. V okviru posamezne učne enote mora biti izvedena najmanj ena predstavitev bolnika. Pisanje članka ali sodelovanje pri raziskavi je fakultativno. Zaželeno je sodelovanje v vsaj enem raziskovalnem timu.
Pogoj za nadaljevanje specializacije so uspešno opravljeni kolokviji.
2. Specialistični izpit
Specialistični izpit je sestavljen iz preverjanja praktičnega in teoretičnega znanja specializanta.
III. PROGRAM SPECIALIZACIJE
1. Časovni in vsebinski okvir izvedbe posameznih delov specializacije
TRAJANJE (v mesecih)
+----------------------------------------------------+-----+
|urgentna in intenzivna stanja | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|prolongirano zdravljenje duševnih motenj ter bolezni| 7 |
|in | |
|rehabilitacija | |
+----------------------------------------------------+-----+
|geriatrična psihiatrija in klinična psihologija | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|bolezni odvisnosti | 5 |
+----------------------------------------------------+-----+
|krizne intervencije | 2 |
+----------------------------------------------------+-----+
|ambulantno oziroma izvenbolnišnično zdravljenje | 4 |
|duševnih motenj | |
+----------------------------------------------------+-----+
|forenzična psihologija | 2 |
+----------------------------------------------------+-----+
|klinična psihologija otrok | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|klinična psihologija mladostnikov | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|psihoterapija | 4 |
+----------------------------------------------------+-----+
|nevropsihologija | 6 |
+----------------------------------------------------+-----+
|področja družinske medicine | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|program po izbiri | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
SKUPNO 48
Redni dopust specializant lahko izkoristi po dogovoru z glavnim in neposrednim mentorjem.
2. Obseg znanja in veščin, ki jih mora specializant obvladati do zaključka programa specializacije
Specializant mora do zaključka programa specializacije spoznati in obvladati:
– teoretične osnove in znanja s področja inteligentnosti, ki zajemajo oceno inteligentnosti in intelektualne storilnosti ter oceno spremembe storilnosti glede na prisotnost duševnih ali drugih težav,
– znanja s področja ocenjevanja osebnosti, da je sposoben oceniti trajne lastnosti in variabilna stanja, ki so posledica različnih dejavnikov,
– teoretične osnove in znanja iz klinično-psihološke stroke ter z različnih področij psihopatologije: shizofrenija in druge psihotične motnje, afektivne motnje, anksiozne motnje, somatoformne motnje, demence in druge kognitivne motnje, disociativna stanja, spolne motnje in motnje spolne identitete, motnje hranjenja, motnje spanja, razvojne motnje, motnje kontrole impulzov, prilagoditvene in stresne motnje, osebnostne motnje, z različnimi substancami pogojene motnje ter odvisnosti in zlorabe, duševne motnje zaradi splošnega somatskega stanja, urgentna stanja v psihiatriji, epilepsije in mejna nevrološka stanja, področje preventive in mentalne higiene,
– tehniko klinično-psihološkega intervjuja ter diagnostičnih postopkov, diferencialno diagnostičnih postopkov na področju duševnih motenj.
A) Opraviti mora:
– 60 usmerjenih anamnez,
– 30 nevropsiholoških diagnostičnih obravnav odraslih,
– 10 nevropsiholoških diagnostičnih obravnav otrok in mladostnikov,
– 30 posvetovanj s psihiatrom, 10 posvetovanj z nevrologom in 10 posvetovanj s specialistom splošne medicine,
– 10 posvetovanj z ustreznim specialistom ene od medicinskih strok,
– 20 primerov suportivne terapije,
– 10 primerov kognitivne terapije,
– 6 primerov vedenjske terapije,
– najmanj po 3 primere celostne obravnave oseb s shizofrensko psihozo, afektivno psihozo, kriznim stanjem, anksioznostjo, depresijo, motnjami hranjenja, boleznimi odvisnosti – skupaj 40 primerov integrirane obravnave v timu,
– 3 primere relaksacijske terapije,
– 100 ur supervizije psihoterapevtskega dela,
– 200 obravnav oseb z duševnimi in vedenjskimi motnjami, od tega 50 na novo hospitaliziranih pacientov in 50 ambulantnih pacientov,
– vodenje 3 različnih skupin,
– predstavitev primera na 10 t. i. Case-konferencah.
B) Usposobiti se mora:
– za razumevanje rezultatov določenih psihiatričnih in nevrofizioloških preiskav, spoznati osnove elektroencefalografije, nuklearnomedicinskih in magnetnoresonančnih preiskav,
– za posredovanje potrebnih klinično psiholoških znanj drugim članom strokovne skupine,
– integrirati in praktično uporabiti pridobljena znanja in veščine ter se s tem usposobiti za sodelovanje v terapevtski delovni skupini,
– za aktivno sodelovanje v terapevtskih skupnostih, skupinah in klubih ter s službami v skupnosti.
C) Pridobiti mora:
– osnovna teoretična znanja s področja bioloških terapevtskih metod v psihiatriji,
– posebna znanja in veščine iz psihoterapevtskih metod – individualnih, družinskih in skupinskih (vedenjska, kognitivna, psihodinamska, suportivna, kratka dinamska psihoterapija, osnove poglobljene psihoterapije, relaksacijske tehnike),
– posebna znanja s področja sociodinamike in socioterapije.
D) Spoznati mora:
– osnove in metode raziskovalnega dela v klinični psihologiji,
– osnovna znanja o kliničnopsihološkem izvedenstvu in opraviti preizkus s področja etičnega kodeksa kliničnih psihologov.
E) Sodelovati mora:
– v 2 znanstvenih raziskavah,
– v timu pri 3 družinskih terapijah,
– v 3 različnih terapevtskih skupnostih.
3. Natančnejši vsebinski okvir posameznih delov programa specializacije
a) Urgentna in intenzivna stanja
Specializant pridobi teoretična in praktična znanja:
– iz psihopatologije, fenomenologije, z orientacijskim in klasičnim kliničnopsihološkim intervjujem in se seznani z oblikovanjem psihiatričnega statusa,
– iz načel in praktične izvedbe hospitalizacije psihiatričnega bolnika (tudi z zakonskimi določili hospitalizacije in zdravljenja proti volji bolnika),
– iz diagnostičnih postopkov in kliničnopsiholoških znanj, ki zadevajo urgentna in druga stanja v psihiatriji, ter iz diferencialno diagnostičnih postopkov, ki zadevajo mejna stanja z drugimi medicinskimi vedami.
Seznani se:
– z osnovno organizacijo in shemo akutnega in intenzivnega bolnišničnega zdravljenja psihičnih motenj, z delom v strokovni delovni skupini, s sodelovanjem s svojci in drugimi pomembnimi osebami iz bolnikove okolice ter s konferencami in prikazi primerov bolnikov,
– z osnovami in specialnostmi zgodovinske in sodobne psihofarmakologije, njenimi biološkimi osnovami, usposobi se glede vpliva terapevtskih efektov na psihodiagnostične procese.
Usposobi se za razumevanje in ocenjevanje kognitivnih funkcij v primerih urgentnih in intenzivnih stanj.
V času usposabljanja iz urgentnih in intenzivnih stanj specializant dela na oddelkih, kjer se takšna obravnava izvaja.
b) Prolongirano zdravljenje duševnih motenj ter bolezni in rehabilitacija
Specializant pridobi teoretična in praktična znanja:
– iz prolongiranega bolnišničnega zdravljenja in o vzrokih za tovrstno obliko zdravljenja
– o terapevtskih načrtih in s pripravljanjem kriznih načrtov za bolnike, ki imajo pogoste recidive bolezni,
– o oceni razlik med intenzivnim in prolongiranim procesom zdravljenja ter indikacijskih posebnostih,
– o prognostični oceni bolnika ob uporabi kliničnopsihološkega znanja,
– o izvajanju in uporabi psihoterapevtskih metod in postopkov v prolongiranem zdravljenju.
Seznani se:
– z vzdrževalnim in profilaktičnim medikamentoznim zdravljenjem in drugimi ustreznimi doktrinarnimi metodami,
– z rehabilitacijskimi procesi, z njihovim začetkom v bolnišnici in nadaljnjim izvajanjem na terenu, s slovenskimi možnostmi celovite rehabilitacije (stanovanjske skupnosti, delavnice pod posebnimi pogoji, zaposlovanje pod posebnimi pogoji).
Usposobi se:
– za delo v skupini z delovnimi terapevti, za sodelovanje s socialno službo bolnišnice in domačega okolja, spozna socialne intervencije in reševanje socialne problematike,
– za izvajanje in uporabljanje psihoterapevtskih metod in postopkov v prolongiranem zdravljenju (teoretično in praktično).
V času usposabljanja iz področja podaljšanega psihičnega zdravljenja in rehabilitacije specializant dela v klinikah ali kliničnih oddelkih bolnišnic.
c) Geriatrična psihiatrija in klinična psihologija
Specializant pridobi teoretična in praktična znanja:
– iz splošnih populacijskih posebnosti in značilnosti te skupine,
– iz postopkov, kot je kliničnopsihološki intervju in status pri bolnikih te starostne skupine, prav tako tudi iz psihičnih motenj te skupine,
– iz okvirnih osnov farmakoloških načinov zdravljenja v tem starostnem obdobju ter z uporabo drugih terapevtskih tehnik in postopkov, ki se tukaj uporabljajo.
Seznani se z vlogo psihiatrije v domovih starejših občanov.
Usposobi se za razlago in uporabo posebnih diagnostičnih postopkov, uporabljenih v tej populacijski skupini, ter za sodelovanje z drugimi strokovnjaki na tem področju.
V času usposabljanja iz geriatrične psihiatrije in klinične psihologije specializant dela v klinikah ali kliničnih oddelkih bolnišnic.
č) Bolezni odvisnosti
Specializant pridobi teoretična in praktična znanja o:
– uporabi, zlorabi in odvisnosti od psihoaktivnih substanc, o epidemioloških podatkih ter raziskavah na tem področju,
– prvem pregledu, triažiranju, detoksikaciji, ambulantnem in bolnišničnem zdravljenju ter nadaljevalnem zdravljenju različnih oblik in vrst zlorabe ter odvisnosti,
– delu v strokovni delovni skupini in o sodelovanju z različnimi terapevtskimi sodelavci s tega področja,
– delovanju v terapevtskih klubih in skupnostih,
– zdravstveno preventivnem in vzgojnem delu na tem področju.
V času usposabljanja iz zdravljenja bolezni odvisnosti specializant dela v klinikah ali kliničnih oddelkih bolnišnic.
d) Krizne intervencije
Specializant pridobi teoretična in praktična znanja:
– s področja kriznih intervencij,
– s psihoterapevtskimi in socioterapevtskimi metodami, uporabljanimi v stanjih kriznih intervencij, vključno s pojmom in problemom samomora.
Specializant pridobi osnovna in specialna znanja iz kriznih intervencij na specialnem oddelku bolnišnice za krizne intervencije.
e) Ambulantno oziroma izvenbolnišnično zdravljenje duševnih motenj
Specializant pridobi teoretična in praktična znanja:
– iz dela v kliničnopsihološki ambulanti z uporabo triažnih in diagnostičnih postopkov,
– iz osnov uporabe in metod ambulantnega medikamentoznega zdravljenja (akutnega, prolongiranega, vzdrževalnega),
– iz ambulantnih kriznih intervencij in ambulantnega zdravljenja posebnih populacijskih skupin,
– iz razvojne klinične psihologije v ambulantni praksi,
– iz socioterapevtskih in rehabilitacijskih metod, uporabljanih v ambulantnem in izvenbolnišničnem zdravljenju,
– iz problema suicidologije, ambulantnega prijavljanja poskusov samomora in registra samomorov v Sloveniji (epidemiologija),
– iz problema spolnih motenj in motenj spolne identitete.
Specializant pridobi osnovna in specialna znanja iz izvenbolnišničnega oziroma kliničnopsihološkega dela v ambulantah in v posebnih oziroma usmerjenih specialističnih ambulantah.
f) Forenzična psihologija
Specializant pridobi teoretična in praktična znanja:
– iz osnov in specialnosti forenzične psihologije,
– iz najpogostejše psihopatologije, povezane s forenzično psihologijo,
– iz terapevtskih postopkov, ki se uporabljajo v forenzični psihiatriji (medikamentozni, psihoterapevtski, socioterapevtski),
– iz rehabilitacijskih postopkov v forenzični psihiatriji,
– o značilnostih sodnoizvedenskega strokovnega mnenja ter z vlogo forenzične psihologije v kazenskem, civilnem in upravnem pravu,
– o posebnostih psihiatrično pomembnih varnostnih ukrepov,
– o kliničnopsihološki in psihiatrični problematiki oseb v prevzgojnih in kazenskih ustanovah.
Specializant pridobi osnovna in specialna znanja s področja forenzične psihologije na Oddelku za forenzično psihiatrijo in na oddelkih ali v ambulantah, ki se ukvarjajo s forenzično problematiko.
g) Klinična psihologija otrok in mladostnikov
Specializant pridobi teoretična in praktična znanja:
– iz temeljnih osnov duševnega razvoja otrok in mladostnikov,
– iz kliničnopsihološke anamneze na področju otroške in mladostniške psihologije,
– iz bolezenskih znakov, psihopatologije, diagnostike in diferencialne diagnostike otrok in mladostnikov, z aktualno problematiko na tem področju (npr. motnje hranjenja, psihoze v razvojnem obdobju zlorabe in odvisnosti v tej populacijski skupini),
– o značilnostih bolnišničnega zdravljenja,
– o uporabi terapevtskih metod (družinska terapija, druge psihoterapevtske in vedenjske tehnike ter se seznani z uporabo medikamentozne terapije v tej starostni populacijski skupini),
– o organizaciji in povezavi ustanov in služb, ki obravnavajo psihično motene otroke (zlasti na področju duševne manjrazvitosti),
– o organizaciji in povezavi ustanov in služb, ki obravnavajo psihično in vedenjsko motenega adolescenta.
Specializant pridobi osnovna in specialna znanja iz klinične psihologije otrok in mladostnikov na specializiranih usmerjenih oddelkih bolnišnic.
h) Psihoterapija
Specializant pridobi teoretična in praktična znanja o uporabi psihoterapevtskih metod v praktičnem delu na ustreznih bolnišničnih oddelkih in v drugih ustreznih oblikah kliničnopsihološke prakse.
Specializant pridobi osnovna in specialna znanja iz praktične uporabe psihoterapevtskih metod na oddelkih klinik in drugih kliničnih oddelkih in izvenbolnišničnih ambulantah.
i) Nevropsihologija
Specializant pridobi teoretična in praktična znanja o nevroloških obolenjih, grobo poznavanje nevrološke diagnostike in zdravljenja in diagnostičnih in diferencialno diagnostičnih nevropsiholoških problemov.
Seznani se s terapevtskimi postopki in s poglavitnimi nevrofiziološkimi diagnostičnimi postopki in njihovo uporabo.
Specializant pridobi osnovna znanja iz nevrologije in nevrofiziologije na specialnih oddelkih, ki so namenjenim tem znanjem, ter v organiziranih izobraževalnih tečajih s preverjanjem znanja.
j) Področja družinske medicine
Specializant pridobi teoretična in nekatera praktična znanja iz stanj pri somatskih obolenjih, kjer je možnost prepleta psiholoških dejavnikov, in iz konteksta celostne zdravstvene oskrbe, ki jo omogoča družinska medicina.
Seznani se z nekaterimi diagnostičnimi postopki, ki se uporabljajo v družinski medicini.
Specializant se seznani z osnovnimi znanji iz družinske medicine v organizirani ambulantni dejavnosti za družinsko medicino.
k) Izbirni program
Specializant po dogovoru z glavnim mentorjem izbere področje, na katerem bo še dodatno poglobil svoja znanja: rehabilitacija, razvojna klinična psihologija, bolezni odvisnosti, psihoterapija oziroma kakšno drugo področje.
IV. VELJAVNOST SPECIALIZACIJE
Ta program se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 165-15/2005
Ljubljana, dne 30. marca 2005.
EVA 2005-2711-0097
spec. akad. st. Andrej Bručan, dr. med. l. r.
Minister
za zdravje
