Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 6. člena Statuta Občine Sveta Ana (Uradni list RS, št. 13/99 in 25/01) je Občinski svet občine Sveta Ana na 15. redni seji dne 11. 3. 2005 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za del naselja Sveta Ana v Slovenskih goricah. Izdelal ga je ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 607/2002 v marcu 2005.

Ureditveni načrt vsebuje tekstualni in grafični del
A) Tekstualni del
1 Obrazložitev ureditvenega načrta
2 Ocena stroškov opremljanja stavbnih zemljišč
3 Izjave izdelovalca ureditvenega načrta
4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5 Seznam parcel z lastniki
B) Grafične priloge

1   Izsek iz dolgoročnega plana občine
    Lenart                                       M 1:5000
2   Pregledna karta – navezava območja
    na cestno omrežje naselja                    M 1:5000
3   Inventarizacija obstoječega stanja           M 1:1000
4   Ureditvena situacija – območje 1              M 1:500
5   Ureditvena situacija – območje 2              M 1:500
6   Urbanistični pogoji – območje 1              M 1:1000
7   Urbanistični pogoji – območje 2               M 1:500
8   Karakteristični prerez                        M 1:500
9   Prometna ureditev – območje 1                M 1:1000
10  Prometna ureditev – območje 2                 M 1:500
11  Situacija komunalne in energetske
    infrastrukture – območje 1                   M 1:1000
12  Situacija komunalne in energetske
    infrastrukture – območje 2                    M 1:500
13  Uradna katastrska kopija                     M 1:1000
14  Načrt gradbenih parcel in tehnični
    elementi za zakoličenje objektov
    – območje 1                                  M 1:1000
15  Načrt gradbenih parcel in tehnični
    elementi za zakoličenje objektov
    – območje 2                                   M 1:500

Območje obdelave ureditvenega načrta sta dva dela naselje Sveta Ana. Prvo območje je osrednji del naselja in se nahaja znotraj ureditvenega.območja naselja, drugi del pa leži vzhodno od naselja in južno od lokalne ceste LC 203060.
Velikost območja 1 je 5,7 ha.
Velikost območja 2 je 0,8 ha.
Velikost in lega območja obdelave 1 in 2 je razvidna iz pregledne karte.
Ureditveni načrt obravnava vse parcele, ki ležijo znotraj meje ureditvenega načrta. Meja ureditvenega načrta je prikazana na grafičnih prilogah. Obravnavane parcele se nahajajo v katastrskih občinah k.o. Krivi vrh, k.o. Kremberk in k.o. Zgornja Ročica.

Za realizacijo vseh načrtovanih posegov bo treba porušiti tri objekte ob zahodni lokalni cesti, objekt pod cerkvijo in lesen prizidek objekta z arkado.
Točna lega objektov predvidenih objektov za rušenje je razvidna iz grafične priloge: »urbanistični pogoji«.

Funkcija območja 1 je mešana:
Predvidene so naslednje dejavnosti:
– stanovanjske
– trgovske
– poslovne
– storitvene (mirne dejavnosti)
– izobraževalne in vzgojne
– kulturne
– turistične
– športne
– verske dejavnosti
– pokopališke.
Funkcija območja 2 je stanovanjska.
Na območju 2 je predvidena izgradnja 9 prostostoječih stanovanjskih objektov.
Podrobnejša razmestitev dejavnosti je razvidna iz grafične podloge št. 4 in št. 5.

Grafične priloge ureditvenega načrta prikazujejo:
– razporeditev obstoječih in predvidenih ter nadomestnih objektov in površin,
– namembnost objektov in odprtih prostorov,
– maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov,
– smeri dostopov in dovozov,
– usmeritve za prenovo grajene strukture in oblikovanje novih objektov,
– ureditev utrjenih in zelenih površin.

Horizontalni in vertikalni gabariti so razvidni iz naslednjih grafičnih prilog:
– ureditvena situacija – območje 1
– ureditvena situacija – območje 2
– urbanistični pogoji – območje 1
– urbanistični pogoji – območje 2.

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane v grafični prilogi »Urbanistični pogoji območje 1 in območje 2«.
 
Pomen regulacijskih elementov:
– gradbena linija, je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, ki se gradijo ob tej črti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad. Objekt lahko presega gradbeno linijo ali gradbeno mejo le s funkcionalnimi elementi, ki bistveno ne vplivajo na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, nastopne stopnice, vetrolovi in podobno,
– gradbena meja, je linija, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost,
– vhod, je označena smer glavnega dostopa do objekta
– etažnost, je maksimalno dovoljeno število etaž.
 
Skupna določila za vse objekte:
– kota tal v pritličju objekta je lahko največ 20 cm nad koto zunanje ureditve ob objektu
– stanovanja morajo biti praviloma večstransko orientirana, bivalni del stanovanj mora biti večinoma orientiran proti jugu, zahodu in vzhodu
– strehe morajo biti v posameznih območjih enotne, tako po obliki, kot po kritini
– strehe so v naklonu
– ploščadi na trgu in pred posameznimi objekti v območju 1 morajo biti kvalitetno oblikovane, osvetljene in opremljene z potrebno urbano opremo (klopi, smetnjaki...). Vsi posegi v prostor morajo biti oblikovani brez grajenih ovir tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
– Vsi objekti imajo lahko tudi klet, če naravne danosti to dopuščajo.

Podrobnejša določila za posamezne objekte:
 
Območje 1:
Objekti št. 1, 2, 5, 6, 7, 9, 10, 11 in 12
– etažnost: P + M
– namembnost:
– stanovanjska dejavnost in dejavnosti navedene v 5. členu.
– parkiranje: delno v objektu, delno pred objektom na lastni parceli. Parkiranje obiskovalcev lokalov je na javnih parkiriščih.
 
Objekt št. 4
– etažnost: P
– namembnost: poslovna
– parkiranje: na javnem parkirišču.
 
Objekta št. 3 in 8
– etažnost: P + 1 + M
– namembnost:
– stanovanjska dejavnost in dejavnosti navedene v 5. členu.
– parkiranje: možnost v garaži, ki povezuje objekte. Namesto garaže je lahko nadstrešnica ali pergola.
 
Območje 2:
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente v grafični prilogi: Urbanistični pogoji«.
– Predvidenih je devet prostostoječih stanovanjskih hiš, ki so na različno velikih parcelah in merijo od 643 do 933 m2.
Predvideni so štirje različni tipi hiš bruto površine od 172 m2 do 246 m2 (z garažo in prizidkom).
– Etažnost: P + M in možnost kleti.
Objekti se morajo naslanjati na gradbene linije. Dovoljeno je pozidati le eno polovico tlorisne površine, ki je določena za prizidek.

Druge prostorske ureditve:
Pogoji za ureditev trga:
– Celotno površino trga je potrebno urediti kot urejeno tlakovano ploščad z avtohtonim drevjem in studencem.
– Konzolni pomol – (razgledna ploščad):
Podrobnejši oblikovalski in konstrukcijski pogoji se določijo v projektni dokumentaciji.

Pogoji za obstoječe objekte:
– dovoljene so prenove obstoječih objektov v okviru obstoječih gradbenih meja,
– dovoljene so dozidave obstoječih objektov, vendar pozidane tlorisne površine objekta ne sme presegati 40% celotne površine parcele,
– dovoljene so spremembe namembnosti obstoječih objektov v skladu s petim členom tega odloka.

Pogoji za oblikovanje objektov:
Fasade:
Fasade so svetlih zemeljskih tonov, nekatere površine so lahko vertikalno opažene z lesom. Poudarjeno oblikovane morajo biti pročelne fasade, na katerih je obvezna uporaba visoko kvalitetnih materialov.
 
Strehe:
Strehe morajo biti praviloma dvokapnice v naklonu 35°-45° strmimi nakloni, razen:
nad sestavljenimi tlorisi, kjer so možne tudi večslemenske in večkapne strehe. Strehe pomožnih objektov, ki so oblikovani kot prizidki morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje prek pomožnega v enakem naklonu, kot ga ima osnovna streha oziroma se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Kritina mora biti na vseh objektih temnih barv.
Pri zamenjavi kritine je izjemoma dovoljen drugačen naklon strehe, kot je predpisano s tem odlokom.
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, pri čemer morajo strešine imeti enak naklon kot osnovni objekt. Celotna širina frčad na strehi ali strešnih oken ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe.
 
Kleti
Po predhodno pridobljenih geotehničnih soglasjih so dovoljene tudi vkopane ali polvkopane kleti. Polvkopane kleti lahko gledajo 1,5 metra iz zemlje. Pri poslovno stanovanjskih objektih na »trgu« so dovoljene samo popolnoma vkopane kleti.
 
Dozidave in nadzidave
Dozidave in nadzidave se morajo proporcionalno skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi materiali osnovnega objekta. Dodani del stavbe mora z osnovnim delom oblikovati celovito prostorsko kompozicijo.
 
Dostopi
Do vseh objektov morajo biti zagotovljeni dostopi z najbližje javne poti oziroma tako kot je označeno v grafičnih prilogah. Pri ureditvi dostopov se ne smejo poslabšati prometno-varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe.
Dostopi do objektov morajo biti projektirani brez ovir. Pri nivojskih razlikah terena mora biti poleg stopnic izvedena tudi položna klančina.
 
Prenova
Ne glede na vrsto prenove veljajo za vse oblike posegov enaki pogoji kot za oblikovanje novogradenj ob upoštevanju pogojev pristojnih služb ter vrsto prenove.
 
Ograje
Ograje v osrednjem delu naselja niso dovoljene – izjemoma, če je to potrebno zaradi varnostnih ali tehnoloških razlogov.
Ograje ne smejo presegati višine 2 m. Oblikovanje ograj se mora zgledovati po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel s krajevno značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi naravnimi gradivi.
Dopustna je izvedba ograj z živimi mejami in žičnim jedrom (primerne avtohtone drevesne oziroma grmovne vrste).
V območjih varovanja premoženja (manipulativne površine) ter športnih in vzgojno-varstvenih objektih (šola – vrtec) so dopustne ograje višje nad 2 m, ki so lahko tudi žične.
Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometno varstvenimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje.
 
Brežine in oporni zidovi
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba varovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je treba zavarovati pred erozijo in jih ozeleniti. V primerih strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna je treba uporabljati za zavarovanje takšne elemente, ki omogočajo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.
Betonski oporni elementi morajo biti arhitekturno oblikovani in obloženi z avtohtonim kamnom.
 
Urbana oprema
Ulična oprema (napisi, oznake, luči, klopi, smetnjaki ipd.) mora biti postavljena tako, da ne ovira funkcionalno oviranih oseb, zastira značilnih pogledov ter ne ovira dostopa za interventna vozila in vzdrževalce infrastrukturnih objektov in naprav.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Napisi, nadstrešnice in izvesne table morajo biti najmanj 2,5 m nad pločnikom.
Postavitev ulične opreme ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina in pozicija usklajena s prometno varstvenimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje.
 
Gradnja ostalih enostavnih objektov
Dovoljena je gradnja naslednjih enostavnih objektov: pomožni objekti, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, začasni objekti, vadbeni objekti in spominska obeležja.

Zelene površine:
– vsa predvidena parkirišča se obsadijo z drevesi,
– na trgu se zasadijo tri drevesa v območju gostišča na ploščadi,
– zasadijo se drevesa ob stranskih stranicah obeh razglednih ploščadih,
– na zahodu, severu in vzhodu se ob cesti zasadijo manjše skupine dreves.
Vsa izbrana drevnina mora biti avtohtonega značaja oziroma izbrane takšne rastlinske vrste, ki ne bodo izstopale v prostoru po habitusu (oblika krošnje), strukturi in barvi v različnih vegetacijskih dobah.

Prometno omrežje, ki ga sestavljajo ceste, parkirišča, pločniki, ploščadi in trgi, poti za pešce, skupne prometne površine in dostopi do kmetijskih površin, je prilagojeno obstoječim in predvidenim prometnim obremenitvam, potrebam po ureditvi javnih odprtih površin za prebivalce in obiskovalce turističnega območja, ter zahtevni konfiguraciji terena.

Cestno omrežje
Cestno omrežje sestavljajo odseki kategoriziranih državnih in občinskih cest. Te ceste so: regionalna cesta III. reda R III-730 odsek št. 4104 (Žice – Sv. Ana – Zg. Ščavnica), lokalna cesta LC 203060 (Sv. Ana – Benedikt – Osek), lokalna cesta LC 203100 (Sv. Ana – Ledinek – Dražen Vrh).
Na regionalni in obeh lokalnih cestah je na območju centra naselja skladno s predvidenimi arhitekturno urbanističnimi preureditvami predvidena uvedba območja omejene hitrosti.
Osnovna cesta je regionalna cesta R III-730, na katero se v dveh križiščih navezujeta lokalni cesti LC 203060 in LC 203100. Navedene ceste je treba rekonstruirati. Izgraditi je treba cestno navezavo na Območju 2. Pogoji za rekonstrukcije in novogradnje so naslednji:
 
– R III-730 – Rekonstrukcija ceste na območju centra naselja obsega preureditev oziroma dograditev obvoziščnih površin in preureditev križišč z lokalnimi cestami. Cesta ostane dvosmerna in dvopasovna s širino vozišča 5.5 m. V križiščih in na dovozih je treba zagotoviti prevoznost za merodajno vozilo (avtobus) ter obvezno preveriti preglednost. Projektni elementi ceste in križišč morajo biti skladni s smernicami za projektiranje manj prometnih cest in poti. Križišče R III-730 z LC 203060 (južno križišče) je treba preoblikovati v pravokotno trikrako križišče. Vozišče na območju trga je skladno s smernicami: »Naprave in ukrepi za umirjanje prometa«, dvigniti na nivo obvoziščnih površin in s spremenjeno obrabno plastjo vozišča, ki mora biti drugačna tudi od obrabne plasti obvoziščnih javnih površin trga, poudariti umirjanje prometa. Na območju trga je treba severno in južno od križišča ob zahodnem robu vozišča urediti vzdolžno parkiranje za osebna vozila in pločnik in pri tem upoštevati obstoječi dostop do kmetijskih površin. Križišče R III-730 z LC 203100 (severno križišče v bližini šole) je treba rekonstruirati v smislu povečanja prometne varnosti pešcev. Križišče je treba urediti tako, da bodo jasno ločene vozne in obvoziščne površine. Pri preureditvi je treba upoštevati tudi potrebne površine za obračališče šolskega avtobusa.
– LC 203060 – Cesto je treba rekonstruirati na odseku od priključka na R III-730 do pokopališča. Na območju predvidenih novogradenj zahodno od pokopališča je treba ob severnem robu vozišča urediti vzdolžna parkirišča za osebna vozila. Ob južnem robu vozišča je treba urediti 4 vzdolžna odstavna mesta za turistične avtobuse. Kot obračališče bodo turistični avtobusi uporabljali parkirno ploščad za osebna vozila, ki je predvidena vzhodno od mrliške vežice. Zahodno od mrliške vežice je treba ohraniti dovoz do kmetijskih površin in do občasnega parkirišča za potrebe pokopališča. Odsek rekonstruirane lokalne ceste, ki bo tudi po rekonstrukciji zaradi obstoječe obzidanosti ostal dvosmeren a enopasoven s širino vozišča 4 m, je treba urediti kot podaljšek predvidene ureditve trga. Na tem odseku je predvideno vodenje pešcev in kolesarjev pod arkado objekta, ki bo prenovljen.
– LC 203100 – Cesto je treba rekonstruirati na odseku znotraj obravnavanega območja. Po porušitvi objektov ob cesti je treba ob vozišču urediti pravokotna obvoziščna parkirišča za osebna vozila. Ker je cesta zaradi omejenega prostora in nizkih prometnih obremenitev tudi po rekonstrukciji dvosmerna a enopasovna s širino vozišča 4.0m, je treba urediti parkirni niši, ki bosta zagotavljali potrebne manipulativne površine za parkiranje.
– Skupna prometna površina za pešce in motorni promet – Treba je urediti diagonalno povezavo med parkirišči ob lokalni cesti LC 203100 in trgom, ki je panoramska pot po kateri bo speljan dovoz do zahodne strani predvidenega objekta ob regionalni cesti in kmetijskih površin.
– Cestna navezava na območju 2 – Dovoz do območja 2, ki leži 500 m vzhodno od centra naselja zagotavlja lokalna cesta LC 203060. Urejanje prometne dostopnosti je treba prilagoditi predvideni zazidavi, kategoriji navezovalne ceste, prometnim obremenitvam, načinu prometnih navezav obstoječih objektov na celotni potezi ceste od centra naselja do obravnavanega območja in konfiguraciji terena. Direktno prometno navezavo na lokalno cesto in javno pot ima severni niz stanovanjskih objektov. Parcele objektov je treba od južnega roba obstoječega vozišča umakniti za potrebno širino bankine (1m). Za dovoz do južnega niza stanovanjskih objektov je treba izgraditi dovozno cesto. Dovozno cesto je treba urediti kot dvosmerno in enopasovno tako, da bo omogočala tudi intervencijske dovoze. Za objekt z oznako A 1 je možno urediti dovoz iz zahodne smeri. Niveletni potek dovozne ceste je treba prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za projektiranje malo prometnih cest. V območju križišča je treba zagotoviti preglednost. Z novo dovozno cesto ne sme biti prekinjen traktorski dovoz do gozda.

Mirujoči promet
Zaradi preureditve regionalne ceste in velikega povpraševanja po parkirnih površinah je treba parkirne površine urediti v zaledju centra naselja. Nova javna parkirna mesta je treba urediti ob regionalni cesti, lokalnih cestah, na parkirišču severno od občine, na parkirni ploščadi vzhodno od mrliške vežice in pred predvidenimi objekti v sklopu zunanjih ureditev. Parkirna ploščad vzhodno od mrliške vežice mora biti oblikovana tako, da bo preko nje zagotovljen dovoz do kmetijskih površin. Na javnih parkirnih površinah je treba skladno z zakonodajo urediti parkirna mesta za vozila oseb z invalidskimi vozički. Ob rekonstrukcijah in novogradnjah objektov je treba potrebno število parkirnih mest določiti v odvisnosti od dejavnosti skladno s prometnimi in urbanističnimi normativi. Ta parkirna mesta je treba urediti na lastnem zemljišču ali kadar to ni možno na javnih prometnih površinah skladno s pogoji pristojnega občinskega organa.
Za parkiranje turističnih avtobusov je treba urediti parkirna mesta ob južnem robu vozišča lokalne ceste v bližini pokopališča.

Peš in kolesarski promet
Promet pešcev je speljan po pločnikih, ploščadih, trgih, poteh za pešce in skupnih prometnih površinah za motorizirani in nemotorizirani promet. Urediti je treba nov odsek poti za pešce, ki je nadaljevanje obstoječe poti pri cerkvi do lokalne ceste Sv. Ana–Benedikt–Osek. Pri projektiranju vseh zunanjih ureditev in objektov je treba upoštevati vsa določila veljavnega pravilnika za projektiranje objektov brez grajenih ovir.
Glede na prometne obremenitve in prostorske možnosti je kolesarski promet voden v sklopu motornega prometa. Odstavna mesta za kolesa je treba urediti na trgu in pred vhodi v javne objekte.

Promet zaradi dostave in intervencije
Do vseh objektov in igrišč je treba zagotoviti dostavo. Dostava poteka z vozišča, kjer to ni možno pa s ploščadi in trgov. Dostavne poti preko ploščadi in trgov je možno s talno ureditvijo ločiti od ureditve ostalih površin. Podrobneje jih je treba določiti glede na vrsto izbranih dostavnih vozil v projektni dokumentaciji.
Intervencijskemu prometu so namenjene ceste, dostavne poti in dostopi do kmetijskih površin.

Javni potniški promet
Po regionalni cesti je speljana linija primestnega avtobusnega prometa, ki uporablja postajališče in obračališče šolskega avtobusa.

Splošno
Splošni pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture veljajo za obe obravnavani območji.
Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Obstoječo infrastrukturo, ki bo prizadeta ob izgradnji novih objektov in novi ureditvi, je treba prestaviti, oziroma prilagoditi zazidavi. Pred gradnjo je potrebno pri upravljalcih pridobiti natančne podatke o legah komunalnih vodov.
V dostopnih, novo načrtovanih cestnih površinah je treba zagotoviti prostor za položitev komunalne in energetske infrastrukture (vodovod, kanalizacija, elektrika, telekomunikacijsko omrežje).
Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljalcev ter zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.
Upoštevati je treba tudi predpisani odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0,5 m, minimalni horizontalni odmik 3 m. Kolikor tega odmika ni mogoče doseči, je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

Vodooskrba
Zaradi širitve gradnje in dobre propustnosti bo treba:
– tlačni cevovod TPE DN 90 med prečrpalnico Krivi vrh in rezervoarjem nadomestiti z LŽ DN 150 v skladu s projektom razvoja in obnovo omrežja v upravljanju mariborskega vodovoda,
– ob novogradnjah vodovodnih cevovodov, ter za področje nove pozidave predvideti rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja. Natančnejši pogoji za izvedbo rekonstrukcij in novogradnje vodovodnih cevovodov bodo podani v soglasjih k posameznim posegom v prostor.

Odvajanje in čiščenje onesnaženih voda
Na območju ni obstoječe kanalizacije, razen kanalizacijske veje, zgrajene severno od občine.
Za odvajanje fekalnih in meteornih voda na obravnavanih območjih bo treba zgraditi ločen sistem kanalizacije.
Kolikor do pozidave lokacije 1 ne bo izgrajen fekalni kanalizacijski vod se morajo vsi objekti priključiti na individualne greznice oziroma na malo čistilno napravo.
Kolikor se 4 individualni prosto stoječi objekti severno od bloka ter 2 individualna prosto stoječa objekta vzhodno od bloka zgradijo pred stanovanjskim blokom, se morajo le ti priključiti na individualne greznice. V kolikor se zgoraj navedeni individualni prosto stoječi objekti zgradijo po izgradnji male čistilne naprave, pa se ti objekti lahko priključijo nanjo.
Lokacija male čistilne naprave se mora določiti s posebnim projektom.

Električno omrežje in javna razsvetljava
Pri izdelavi projektne dokumentacije za predvidene objekte se morajo investitorji in projektanti seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav. Podatke si morajo pridobiti na OE Elektro Gornja Radgona.
Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in pri OE Gornja Radgona naročiti njihovo zakoličbo.
Zaradi nove ureditve bo treba:
– obstoječe oporišče daljnovoda 20 kV – odcep Zg. Ščavnica 3, prestaviti iz območja predvidenega vozišča, in za to pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo (območje 1)
– pred pričetkom gradnje objektov odstraniti nizkonapetostno omrežje, ter zgraditi nadomestno kabelsko omrežje (območje 2), ter za to pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo.
Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo, bo potrebno:
 
Območje 1:
Za objekte 1, 2 in 3:
– zgraditi nizkonapetostne priključke iz obstoječega nizkonapetostnega omrežja transformatorske postaje 20/0,4 kV TP Zg. Ščavnica 3 do posameznih objektov,
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo nizkonapetostnih priključkov,
– pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča po katerih bodo potekale trase nizkonapetostnih priključkov.
Za objekte 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10:
– zgraditi skupinski nizkonapetostni kabelski priključek iz transformatorske postaje 20/0,4 kV TP Krivi vrh 2 do prostostoječe kabelske omare in nato iz le te ustrezen kabelski razvod do posameznih objektov
– na transformatorski postaji TP Krivi vrh 2 bo potrebno zamenjati obstoječ transformator moči 100 kVA z močnejšim 250 kVA
– pridobiti bo potrebno ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo skupinskega nizkonapetostnega priključka in nizkonapetostnega razvoda
– pridobiti bo potrebno služnostne pogodbe za zemljišča po katerih bodo potekale trase nizkonapetostnega priključka in razvoda.
 
Območje 2:
– zgraditi skupinski nizkonapetostni kabelski priključek iz transformatorske postaje 20/0,4 kV TP Krivi vrh 2 do prostostoječe kabelske omare in nato iz le-te ustrezen kabelski razvod do posameznih objektov
– na transformatorski postaji TP Krivi vrh 2 bo potrebno zamenjati obstoječ transformator moči 100 kVA z močnejšim 250 kVA
– pridobiti bo potrebno ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo skupinskega nizkonapetostnega priključka in nizkonapetostnega razvoda
– pridobiti bo potrebno služnostne pogodbe za zemljišča po katerih bodo potekale trase nizkonapetosnega priključka in razvoda.
Predlogi tras novih priključkov in potrebnih prestavitev so vrisane v priloženi situaciji komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez.
Investitorji posameznih objektov si bodo morali pred izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasje za priključitev.
Za vse elektroenergetske vode in objekte, ki so oziroma bodo last Elektra Maribor d.d., mora investitor pri Elektro Maribor d.d. pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo.

Telekomunikacijsko omrežje
Zgraditi je treba telekomunikacijsko (TK) omrežje in kabelske priključke do posameznih objektov. Posamezni uporabniki se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet telefonske centrale Sv. Ana. Omenjena centrala ima še proste kapacitete telefonskih priključkov.
Investitorji si morajo pri Telekom Slovenije PE Maribor pridobiti TK soglasja k gradnji.
Pri Telekom Slovenije PE Maribor morajo investitorji naročiti projekte za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje. Ostali zaščitni pogoji za obstoječe TK inštalacije bodo podani v TK soglasjih h gradnji.

Ogrevanje
V skladu s predvideno ureditvijo predlagamo, da se ogrevanje individualne pozidave opravlja individualno. V poslovno stanovanjskem objektu se lahko opravlja ogrevanje iz skupne kotlovnice. V izogib povečanju onesnaženosti zraka se kot splošno navodilo priporoča ogrevanje z ekološko sprejemljivimi energenti.

Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba tudi pri načrtovanih objektih zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Lenart, in dopolnitvijo odloka.
Odpadke odvaža za to pooblaščeni izvajalec.

Varstvo zraka
Ogrevanje predvidenih objektov se priporoča z ekološko sprejemljivimi energenti (ekstra lahko kurilno olje, biomasa, elektrika, tekoči naftni plin...), s katerimi bo preprečeno povečanje onesnaženosti zraka.
Varstvo voda
Pred gradnjo predvidenih objektov je treba načrtovati ukrepe, ki bodo zanesljivo preprečevali onesnaževanje voda (pred izgradnjo kanalizacije s čistilno napravo morajo biti objekti priključeni na nepropustno greznico).
Požarna varnost
Požarno varnost je potrebno zagotoviti:
– z ustrezno hidrantno mrežo za zaščito pred požarom in virom za zadostno oskrbo z vodo za gašenje
– z dovoznimi potmi za gasilsko intervencijo, s katerimi bodo dani pogoji za varen umik ljudi in premoženja
– s potencialnimi odmiki med objekti, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
Varstvo pred hrupom
V skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je treba v 1. območju urejanja zagotoviti pogoje za območje III. stopnje varstva pred hrupom, v 2. območju urejanja pa pogoje za območje II. stopnje varstva pred hrupom.

Pri vseh posegih v osrednjem delu ureditvenega načrta v območju 1 je potrebno upoštevati Register nepremične kulturne dediščine in varstveni režim določen v strokovnih podlagah.
Vsi posegi so načrtovani tako, da se po svojih gabaritih in oblikovanju podrejajo cerkvi Sv. Ane (EŠD 2847).

Ureditveni načrt je možno izvajati etapno.

Tolerance glede oblikovanja objektov
Tolerance so možne v skladu s pogoji, ki so prikazani v grafičnih prilogah št. 6: »Ureditvena situacija« in št. 7: »Urbanistični pogoji«.
Predvideni objekti so lahko večje tlorisne površine, vendar morajo upoštevati gradbeno linijo in ne smejo presegati 40% površine gradbene parcele. Tolerance so dovoljene v območju 2 pri gradbenih mejah in sicer 0,5 m. V uličnem nizu, kjer je več stavb, je določena tudi gradbena linija. Višja nadstropja lahko s svojo maso segajo preko gradbene linije do 1,5 metra.
Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu natančneje določijo v projektu za gradbeno dovoljenje v skladu z določili tega odloka.
Tolerance glede infrastrukture
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez) določenih s tem ureditvenim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali prometno tehničnih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali hidrotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo spreminjati vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih soglasodajalci podali k temu ureditvenemu načrtu. V primeru odstopanja od pogojev, je treba ponovno pridobiti soglasje soglasodajalcev, da so njihovi pogoji upoštevani. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri: Občinski upravi občine Sveta Ana.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo za območje Ureditvenega načrta veljati določbe Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Lenart (Uradni list SRS, št. 2/89, Uradni list RS, št. 24/93) v povezavi z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Lenart (Uradni list SRS, št. 37/89, Uradni list RS, št. 24/93, 57/96).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.