Na podlagi 13. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04) in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. marca 2005 sprejel

Republika Slovenija si bo pri delovanju v okviru Evropske unije v letu 2005 prizadevala za uresničevanje naslednjih prioritet:

Slovenija se zaveda resnosti udejanjanja zastavljenih ciljev Lizbonske strategije in nujnosti okrepitve zavezanosti institucij EU in vseh držav članic za njeno izvajanje. Ob tem se Slovenija strinja, da splošna usmeritev razvoja v okviru strateško postavljenih ciljev Lizbonske strategije, ki pomeni izpeljavo zelo zahtevnega svežnja družbeno-ekonomskih reform, ostaja primerna in je ni potrebno spreminjati, pač pa je potrebno spremeniti pristop k uresničevanju teh ciljev. V tem okviru je treba jasno opredeliti povečanje rasti in zaposlovanja kot prednostni nalogi, ki sta ključni za razvojni preboj EU; hkrati pa naj se v največji možni meri dosega tudi cilje na področjih socialne kohezije in okolja. Opredeljene prednostne cilje je potrebno ustrezno podpreti z naslednjo finančno perspektivo. Pomembno je doseganje ciljev v celotni Uniji, zato bi morali tudi sredstva, ki so namenjena povečanju ekonomske kohezije v EU, prednostno usmeriti k ukrepom, ki hkrati podpirajo doseganje lizbonskih ciljev.
Slovenija se zavzema za izboljšanje upravljanja Lizbonske strategije ter zagovarja potrebo po ustreznih organizacijskih spremembah na nacionalni in na evropski ravni. Slovenija podpira pobudo, da države članice določijo nacionalnega koordinatorja za izvajanje Lizbonske strategije. V ta namen bo Slovenija čim prej določila odgovornega funkcionarja za koordinacijo aktivnosti izvajanja Lizbonske strategije. Pri tem je pomembna tudi vključitev nacionalnih parlamentov, socialnih partnerjev ter nevladnih organizacij.
Snovanje nacionalnega akcijskega programa za Lizbonsko strategijo kot vseobsegajočega nacionalnega programa, ki bi zaobjel in ob tem tudi nadomestil ostale oblike poročanja s posameznih področij, prav gotovo pomeni način, ki bi lahko prinesel sistem boljše koordinacije med posameznimi politikami. Slovenija bo pri oblikovanju nacionalnega akcijskega programa za Lizbonsko strategijo upoštevala Strategijo razvoja Slovenije.
Ob tem Slovenija zagovarja stališče, da najboljša rešitev za učinkovitejše usklajevanje na evropski ravni še zmeraj ostaja odprta metoda koordinacije. Nadaljuje naj se s primerjanjem uspešnosti držav pri doseganju ciljev in nadaljnji uporabi strukturnih indikatorjev, pri čemer pa mora biti dovolj prostora tudi za kvalitativne ocene.

Pogajanja o naslednji finančni perspektivi EU so eno najpomembnejših področij delovanja Slovenije v evropskih institucijah v letu 2005. Finančna perspektiva pomeni dogovor o ključnih prednostnih nalogah in okvirih proračunskih odhodkih EU za večletna obdobja in tako predstavlja temeljni okvir za evropske politike v naslednjem srednjeročnem obdobju. Pogajanja o naslednji finančni perspektivi imajo poleg finančnega tudi izrazito horizontalen politični značaj, saj se v pogajanjih opredeljujejo pogoji za nadaljnji razvoj EU, njenih skupnih politik ter odnosa držav članic do le-teh. Pomen pogajanj poudarja dejstvo, da bo od razpleta pogajanj odvisen tudi neto proračunski položaj Slovenije v odnosu do proračuna EU.
Slovenija si prizadeva za takšen obseg in strukturo naslednje finančne perspektive EU, ki bo na eni strani omogočala Uniji, da se v naslednjih letih učinkovito sooča z izzivi notranje kohezije, konkurenčnosti in njenega nadaljnjega razvoja, na drugi strani pa bo omogočala Sloveniji, da bo lahko iz proračuna EU črpala več sredstev, kot bo v njega vplačevala. Za Slovenijo je pri tem najpomembnejša ureditev na področju kohezijske politike, ki bo morala prispevati k zmanjševanju teritorialnih, socialnih in ekonomskih razlik razširjene Unije ter s tem omogočiti učinkovito integracijo novih držav članic. Slovenija si prizadeva tudi za to, da bo v evropskem proračunu predviden zadosten obseg sredstev za izvajanje Lizbonske strategije ter za nadaljnje prestrukturiranje sredstev skupne kmetijske politike v smeri soočanja z novimi izzivi, povezanimi s pridelavo zdrave hrane in zaščito zdravja ljudi, kar pomeni povečano podporo ukrepom razvoja podeželja. Slovenija si nadalje prizadeva za primeren obseg sredstev, namenjenih krepitvi vloge EU kot globalnega partnerja ter vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice, kar vključuje predvsem skupno financiranje varovanja zunanje meje EU.
Slovenija se bo zavzemala za skupni obseg proračuna Evropske unije v skladu s temeljnim predlogom Evropske komisije, predvsem v korist doseganja ciljev Lizbonske strategije in kohezije.
Zaradi učinkovitega udejanjanja finančnih tokov je za Slovenijo pomembno, da se pogajanja končajo skladno s časovnico iz Večletnega strateškega programa EU. Večletni program predvideva, da naj bi države članice v času luksemburškega predsedovanja dosegle dogovor o obsegu in strukturi izdatkov, medtem ko naj bi zakonodajo, ki opredeljuje posamezne politike in programe Skupnosti, sprejemale še do konca leta 2005. Zgodnji sprejem naslednje finančne perspektive bo Sloveniji omogočal pravočasno pripravo programov in, tudi zaradi potrebe po izpolnjevanju strogih pravil Pakta stabilnosti in rasti, obravnavo tistih negativnih fiskalnih učinkov, ki bodo posledica pogojev za črpanje povečanega obsega evropskih sredstev. To bi Sloveniji omogočilo nemoten začetek črpanja sredstev v letu 2007 in s tem realizacijo dogovorjenih finančnih tokov. V kolikor v času luksemburškega predsedovanja ne bo dosežen dogovor o naslednji finančni perspektivi, je za Republiko Slovenijo pomembno, da na podlagi posebne izjave, ki jo je v času predpristopnih pogajanj pripravila za pristopno konferenco in v kateri je zapisano, da želi kot članica nadaljevati pogovore z Evropsko komisijo o delitvi na regije, nadaljuje pogovore o delitvi na regije in na podlagi že pripravljenih pogajalskih izhodišč za teritorialno delitev doseže, da bo Slovenija na ravni NUTS-2 (evropska statistična klasifikacija teritorialnih enot) razdeljena na tri kohezijske regije. Z vidika EU pa je pravočasni sprejem naslednje finančne perspektive pomemben tudi zato, da se lahko neobremenjeno sooči z nadaljnjimi izzivi v naslednjem letu, kot so ratifikacijski postopki Pogodbe o Ustavi za Evropo ter začetek pogajanj s Turčijo.

Položaj Slovenije kot neto prejemnice sredstev iz evropskega proračuna je tako v obstoječem kot tudi v naslednjem finančnem obdobju močno odvisen od učinkovite porabe dodeljenih sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada EU. Učinkovitost porabe je nenazadnje tudi eden ključnih argumentov za dodelitev ugodne višine sredstev kohezijske politike v okviru pogajanj o naslednji finančni perspektivi 2007–2013.
Učinkovito izvajanje Enotnega programskega dokumenta 2004–2006, projektov Kohezijskega sklada v obdobju 2004–2006, programov pobud skupnosti INTERREG (A, B in C) in EQUAL ter s tem zagotavljanje kar najvišje porabe dodeljenih sredstev kohezijske politike EU je tako tudi v letu 2005 ena ključnih prioritet naše države.
Slovenija se bo v letu 2005 posvetila predvsem intenzivni pripravi zadostnega števila kakovostnih projektov s strani državnih organov, lokalnih skupnosti, socialnih in drugih nevladnih partnerjev, tako za kratkoročno kot srednjeročno obdobje, ter posledično njihovemu čimprejšnjemu začetku in učinkovitemu izvajanju. V ta okvir sodijo tako dodatna krepitev administrativne usposobljenosti organov, vključenih v koordinacijo, izvajanje in nadzor projektov omenjenih skladov kot tudi okrepljeno obveščanje omenjenih partnerjev o možnostih sofinanciranja projektov s strani Evropske unije ter njihovo izobraževanje z namenom učinkovite priprave in izvajanja večjega števila kakovostnih projektov.
Slovenija si bo prizadevala za učinkovitejše pridobivanje in koriščenje čim večjega obsega sredstev Evropske unije.
Slovenija bo pospešila priprave za čimprejšnjo regionalno organiziranost države.

Z vstopom v mehanizem menjalnih tečajev ERM II 28. junija 2004 je Slovenija naredila pomemben korak k uresničitvi cilja, da bi evro prevzela v začetku leta 2007. Za izpolnitev kriterijev za sprejem evra je potrebno nadaljnje restriktivno in usklajeno delovanje ekonomskih politik Vlade RS in Banke Slovenije. Le-ti sta se s Programom vstopa v ERM II in prevzema evra k takemu delovanju zavezali. Edino tako lahko pričakujemo dosego takšnih makroekonomskih kazalcev, ki bodo v skladu z maastrichtskimi kriteriji. Ključni za doseganje maastrichtskih kriterijev bosta v prihodnje restriktivna fiskalna in dohodkovna politika, ob tem pa okrepljen finančni nadzor ter izvajanje strukturnih reform. V skladu s Programom vstopa v ERM II in prevzema evra sta Vlada RS in Banka Slovenije izrazili svoje zavedanje, da bo morala Banka Slovenije v času sodelovanja v ERM II s svojo denarno politiko zagotavljati stabilnost nominalnega tečaja. Zato bosta za makroekonomsko stabilnost ter za nadaljevanje zniževanja inflacije morali prispevati fiskalna in dohodkovna politika. Svet EU spremlja delovanje držav članic na področju ekonomskih politik in v sklopu koordinacije le-teh vsako leto ocenjuje njihove konvergenčne programe. Glede na to, da je naslednje kratkoročno obdobje tudi že del referenčnega obdobja, v katerem se bo ocenjevalo izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev, se Slovenija zaveda, da mora zagotoviti takšne makroekonomske politike, ki bodo pripeljale do doseganja maastrichtskih kriterijev. Slovenija je tako v začetku januarja 2005 Evropski komisiji predstavila dopolnitev Konvergenčnega programa, katerega temeljni cilj je zagotovitev pogojev za prevzem evra v začetku leta 2007.
Ob zagotavljanju potrebnih ekonomskih pogojev za prevzem evra bo Slovenija v letu 2005 nadaljevala tudi tehnične priprave za zamenjavo valute.

Dokončna vzpostavitev zunanje meje EU in izvajanje učinkovitega nadzora na njej ter začetek sodelovanja v skupni vizumski politiki sta prioritetnega pomena tako za Slovenijo kot za EU. Slovenija bo v letu 2005 nadaljevala s projektom vzpostavitve zunanje meje EU za zagotovitev potrebne infrastrukture za izvajanje varnostnega, inšpekcijskega in carinskega nadzora. Ustanovila bo posebno projektno skupino, ki bo zadolžena za pravočasno izpolnjevanje schengenskih pogojev na področju vizumskega poslovanja.
V procesu priprav na vstop v schengenski sistem se Slovenija zavzema za čimprejšnjo vzpostavitev in operativno delovanje novega schengenskega informacijskega sistema (SIS II) in novega vizumskega informacijskega sistema (VIS). V okviru nadaljnje krepitve skupne vizumske politike Slovenija podpira predlog o ustanovitvi skupnih prijavnih centrov.
Nadalje se bo zavzemala za uveljavitev celotnega schengenskega pravnega reda v novih državah članicah takoj, ko bodo za to pripravljene, vendar najkasneje v letu 2007. Slovenija si bo prizadevala, da bo med prvimi novimi državami članicami vključena v proces schengenske evalvacije, kar bo omogočilo polno uveljavitev schengenskega pravnega reda v čim zgodnejšem možnem terminu.
V zvezi s problematiko zunanjih meja bo Slovenija še posebej sledila svojemu specifičnemu interesu pri pravnem urejanju obmejnega prometa na zunanjih mejah EU, ki bo odražal interese državljanov RS. Prizadevala si bo za to, da novi ukrepi EU ne bodo posegli v veljavne sporazume o obmejnem prometu in sodelovanju in v režime, ki so vzpostavljeni na njihovi osnovi.

Prioriteta Slovenije na področju širitve bodo pristopna pogajanja s sosednjo Hrvaško. Slovenija ima velik interes, da se Hrvaška čimprej prilagodi standardom EU na vseh področjih. V procesu pristopnih pogajanj s Hrvaško bo Slovenija zagovarjala spoštovanje vseh načel, ki so veljala v dosedanjih širitvah, nujnost izpolnjevanja vseh objektivnih kriterijev za članstvo ter ostalih pogojev, ki so v skladu s sklepi Evropskega sveta.
V okviru nadaljnjega širitvenega procesa EU bo Slovenija ob upoštevanju vseh sklepov Evropskega sveta z decembra 2004 pozorno spremljala tudi začetek pristopnih pogajanj s Turčijo.

Stabilnost in gospodarski razvoj Zahodnega Balkana sta v vitalnem interesu Republike Slovenije. Republika Slovenija si bo še naprej intenzivno prizadevala, da EU tej regiji nameni posebno pozornost, tako v realizaciji njihove evropske perspektive kot glede reševanja medsebojnih odprtih vprašanj. Prizadevala si bo za individualno obravnavo držav Zahodnega Balkana v skladu s sprejetimi obveznostmi in napredkom teh držav v procesu stabilizacije in pridruževanja EU. Ob tem bo Slovenija upoštevala dosežene različne formalne statuse držav Zahodnega Balkana pri njihovem odnosu do EU.
V perspektivi predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008 bo Slovenija na področjih, na katerih proces stabilizacije in pridruževanja EU zastaja ali še ni na zadovoljivi ravni, vse države Zahodnega Balkana dodatno spodbujala. Poleg neposrednih političnih stikov in dejavnosti slovenskega gospodarstva bo Slovenija v največji možni meri uporabljala mehanizem medinstitucionalnega sodelovanja v okviru programa CARDS in nadaljevala z drugimi oblikami neposrednega razvojnega sodelovanja na bilateralni ravni. Tudi v prihodnje bo aktivno nudila konkretno pomoč državam regije, da uresničijo svoje evropske ambicije. S tem namenom je Vlada RS ustanovila Center za pomoč pri približevanju EU.

Sodelovanje med EU in OVSE bo v letu 2005 za Slovenijo še posebej pomembno, saj bo kot predsedujoča OVSE prevzela soodgovornost za učinkovito reševanje določenih nerešenih vprašanj v državah regije Zahodnega Balkana in državah, ki so vključene v Evropsko sosedsko politiko.
Pri tem bo Slovenija poskušala zagotoviti čim večjo koherentnost med EU in OVSE ter si prizadevala za nadaljnjo krepitev njunega usklajenega nastopanja.

Slovenija se bo še naprej zavzemala za koordinirano in učinkovito sodelovanje transatlantskih partnerjev v mednarodnih odnosih. Poglobljen transatlantski dialog je namreč pogoj za svetovno stabilnost in učinkovito reševanje kriznih situacij.
Prav tako bo za Slovenijo izredno pomembna krepitev odnosov med EU in Rusko federacijo kot strateškim partnerjem Unije. V interesu Slovenije je vsestransko poglobljeno sodelovanje EU z Rusko federacijo.

V skladu s sklepom decembrskega Evropskega sveta bo Slovenija predsedovala Svetu EU in Evropskemu svetu v prvi skupini držav skupaj z Nemčijo in Portugalsko, in sicer po naslednjem vrstnem redu: Nemčija v prvi polovici leta 2007, Portugalska v drugi polovici leta 2007 ter Slovenija v prvi polovici leta 2008. Priprave na predsedovanje EU so vsekakor eden izmed prioritetnih projektov slovenske države v tem in prihodnjih dveh letih. Dejstvo, da je bila Slovenija izbrana za predsedovanje že v letu 2008, predstavlja za Slovenijo priznanje in veliko priložnost, da utrdi svoj ugled kot država, ki je sposobna prevzeti svoj del odgovornosti za razvoj in stabilnost tako evropskega kontinenta kot širše mednarodne skupnosti. Predsedovanje bo pomembno prispevalo k prepoznavnosti in promociji Slovenije. Slovenija se bo na izzive, ki jih tako pomemben projekt ponuja na vsebinskem, organizacijskem, kadrovskem in finančnem področju, kar najbolje pripravila.
V letu 2005 bo Slovenija pripravila program priprav na predsedovanje, opredelila bo ključne naloge ter nosilce le-teh. Že v letošnjem letu bo začrtala smernice vsebinskega programa predsedovanja. Izdelala bo načrt kadrovskih virov, zagotovila ustrezno infrastrukturo za predsedovanje ter natančneje opredelila potrebna proračunska sredstva.
Pri obravnavi posameznih zadev EU in odločanju o stališčih se kot izhodišče upoštevajo tudi usmeritve in stališča, ki izhajajo iz gradiva »Prednostne naloge Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005«, št. 008-05/04-3/2, ki je sestavni del te deklaracije.

Slovenija je po večletnih pripravah na vključitev v Evropsko unijo (EU) maja 2004 izpolnila to osrednjo državno prioriteto in postala članica EU. V prvih mesecih članstva si je Slovenija prizadevala predvsem za učinkovito vključitev v EU. V tem okviru je nadaljevala s prilagajanjem slovenskega pravnega reda evropski zakonodaji, usmerila se je v učinkovito vključitev v odločanje o zakonodajnih in drugih aktih EU ter se pripravljala na vstop v Evropsko monetarno unijo in na vzpostavitev zunanje meje. Pomemben del aktivnosti so predstavljala tudi pogajanja o naslednji finančni perspektivi, ukrepi za doseganje ciljev Lizbonske strategije, prizadevanja za učinkovito črpanje sredstev EU ter podpora nadaljnjemu širitvenemu procesu EU. V letu 2005 bo Slovenija nadaljevala z delom na večini prioritet iz lanskega leta, tem pa se v novem letu pridružujejo nekatere nove naloge.
V letu 2004 je vlada ključne prioritete Slovenije na področju evropskih zadev opredelila v Prioritetah Slovenije na področju evropskih zadev v letu 2004 in Prednostnih naloge Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2004. Na tej osnovi je Državni zbor v skladu z Zakonom o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije sprejel Deklaracijo o stališčih za začetek delovanja Republike Slovenije v institucijah EU za leto 2004.
V skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije je Vlada RS pripravila Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2005. Ta postavlja smernice za sodelovanje Slovenije v postopkih oblikovanja in sprejemanja novih zakonodajnih aktov EU, torej evropskega pravnega reda v nastajanju. Hkrati daje smernice za delovanje Slovenije na drugih področjih sodelovanja Slovenije v EU, ki niso neposredno povezana z zakonodajnim postopkom, se pa z njim povezujejo oziroma dopolnjujejo.
Pričujoči dokument o Prednostnih nalogah Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005 podrobneje določa prednostne naloge Slovenija po posameznih področjih delovanja EU in pomeni nadgradnjo splošnih političnih usmeritev, predstavljenih v Predlogu deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2005.
Struktura dokumenta v grobem sledi Operativnemu programu Sveta za leto 2005, ki sta ga predložili luksemburško in britansko predsedstvo Sveta EU (Operational programme of the Council for 2005 submitted by the incoming Luxembourg and United Kingdom Presidencies). Vsebina gradiva sloni tudi na Večletnem strateškem programu Sveta EU 2004–2006, ki ga je Evropski svet sprejel decembra 2003 (Multiannual Strategic Programme). Ko bo Evropska komisija objavila Zakonodajni in delovni program Evropske komisije za 2005, bo dokument dopolnjen s tabelarnim seznamom zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov Evropske komisije za leto 2005. Komisija bo omenjeni dokument objavila predvidoma konec januarja 2005.
V uvodni del dokumenta je vključen kratek pregled načrtovanih aktivnosti Unije v letu 2005, sicer pa je gradivo razdeljeno na osem poglavij: (1) naslednja finančna perspektiva, (2) Lizbonska strategija, (3) Skupna kmetijska politika in ribištvo, (4) trajnostni razvoj, (5) vzpostavljanje območja svobode, varnosti in pravice, (6) nadaljnja širitev EU, (7) krepitev stabilnosti in blaginje v svetu, (8) Pogodba o Ustavi za Evropo. V vsakem vsebinskem sklopu so najprej predstavljene prednostne naloge, ki si jih je za leto 2005 zastavila EU. Tem sledijo prednostne naloge Slovenije na obravnavanem področju, kjer so v največji možni meri upoštevani politični, gospodarski, proračunski, socialni in okoljski vidiki.

V letu 2005 bo EU v glavnem nadaljevala s projekti in nalogami, ki so se začela že v okviru predhodne Evropske komisije in Evropskega parlamenta v prejšnji sestavi.
Luksemburško predsedstvo v prvi polovici leta 2005 bodo zaznamovale predvsem ekonomske teme. Prednostna naloga predsedstva ob tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo bo priprava spomladanskega Evropskega sveta, ki bo posvečen vmesnemu pregledu izvajanja Lizbonske strategije. Od srečanja predsednikov vlad in držav se pričakuje, da bodo dali vnovičen političen zagon ambicioznemu cilju EU, da do leta 2010 postane najbolj dinamično, konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Na podlagi Kokovega poročila, objavljenega novembra 2004, in letnega spomladanskega poročila Evropske komisije o konkurenčnosti bodo zaključki Evropskega sveta vsebovali priporočila in ukrepe, ki bi jih morale v obdobju naslednjih petih let sprejeti in izvajati države članice, da bi spodbudile rast in konkurenčnost evropskega gospodarstva ter zvišale stopnjo zaposlenosti.
Potem ko so bile v letu 2004 opravljene prve razprave o predlogu finančnega okvirja EU za obdobje 2007–2013, ki ga je februarja 2004 posredovala Komisija, ter o sklopu zakonodajnih in drugih predlogov, ki določajo programe in politike Skupnosti v tem obdobju, se bo v letu 2005 začela druga, intenzivnejša stopnja pogajanj za sprejem naslednje finančne perspektive. Države članice so na zasedanju Evropskega sveta decembra 2004 sprejele temeljna načela in smernice za nadaljnja pogajanja ter ponovno potrdile časovnico pogajanj, ki predvideva, da naj bi se na junijskem Evropskem svetu sprejel dokončen političen dogovor o skupni višini in razdelitvi finančnih sredstev po posameznih poglavjih za obdobje naslednjih sedmih let. Do konca leta 2005 naj bi se nato sprejela še ustrezna zakonodaja, ki bo omogočila izvajanje naslednje finančne perspektive.
V letu 2005 se bo pregledalo petletno delovanje Pakta stabilnosti in rasti. V okviru pregleda naj bi se med drugim poskušalo doseči dogovor med zagovorniki strogega upoštevanja pravil nadzora proračunske discipline držav evroobmočja in zahtevami nekaterih držav članic po večji prožnosti pri izvajanju le-teh. Reforma naj ne bi pomenila rahljanja pravil Pakta kot instrumenta javno-finančnega nadzora v državah članicah, temveč njihovo smiselno uporabo v različnih fazah gospodarskega cikla in ekonomskega položaja države nasploh.
Obe predsedstvi bosta nadaljevali proces širitve. Bolgarija in Romunija naj bi aprila 2005 podpisali pristopno pogodbo. Marca 2005 naj bi se začel pogajalski proces s Hrvaško. Ob predhodnem priznanju Cipra s strani Turčije naj bi se pogajalski proces s to najstarejšo državo kandidatko za članstvo v EU začel v oktobru 2005.
V letu 2005 bo EU velik poudarek namenila nadaljnjemu vzpostavljanju območja varnosti, svobode in pravičnosti, ki ga bo uresničevala z izvajanjem Haaškega programa. Poleg ukrepov za vzpostavitev evropskega azilnega in migracijskega sistema, skupnega upravljanja zunanjih meja, pravosodnega in policijskega sodelovanja, ostaja z vidika zagotavljanja varnosti ukrepanje proti terorizmu ena najpomembnejših prioritet. Med prednostne naloge EU v letu 2005 na tem področju, ki izhajajo iz Deklaracije in revidiranega Akcijskega načrta za boj proti terorizmu, sodijo naloge za boljšo izmenjavo informacij in podatkov, izdelava varnostnih ocen ter dokončanje medsebojnega ocenjevanja usposobljenosti držav članic za ukrepanje proti terorizmu, ukrepi proti radikalizaciji in rekrutiranju ter proti financiranju terorizma, zaščita infrastrukture, izvajanje EU solidarnostnega programa ter protiteroristično angažiranje na področju zunanjih odnosov.
Na področju zunanje politike bo EU še naprej krepila svojo vlogo globalnega igralca pri zagotavljanju svetovne varnosti in stabilnosti. Temeljni okvir za delovanje na tem področju predstavlja Evropska varnostna strategija. Prevzemanje vedno večje odgovornosti v mednarodni skupnosti se odraža v aktivni vlogi EU v Bližnjevzhodnem mirovnem procesu, sodelovanju v operacijah kriznega upravljanja na afriški celini ter aktivni vlogi EU v soočenju novimi grožnjami kot so terorizem, boj proti širjenju orožja za množično uničevanje idr. EU si bo še naprej prizadevala za multilateralno reševanje konfliktov v mednarodni skupnosti ob vsestranskem sodelovanju z ZDA in drugimi strateškimi partnerji. Posebno pozornost bo EU namenila krepitvi vezi s sosednjimi regijami, tj. z državami Zahodnega Balkana, in skupino držav, ki spadajo v okvir Evropske sosedske politike (vzhodnoevropskimi državami in sredozemskimi sosedami). Leto 2005 je razglašeno za leto Sredozemlja, kar odraža poseben pomen, ki ga EU pripisuje barcelonskemu procesu, ki letos obeležuje deseto obletnico. Zaradi humanitarne katastrofe v jugovzhodni Aziji konec leta 2004 bo EU zagotovila potrebno politično, razvojno in humanitarno podporo prizadetim območjem.
Medtem, ko so države članice (Litva, Madžarska in Slovenija) že ratificirale Pogodbo o ustavi z Evropo, se bo tekom celotnega leta 2005 nadaljeval njen proces ratifikacije v ostalih državah članicah, ponekod tudi na referendumih. Proces ratifikacije bodo spremljale kampanje v državah članicah, na katerih bodo predstavljali vsebino pogodbe državljanom. S tem se bo sočasno nadaljevala pobuda o približevanju EU, njenih institucij in njihovega delovanja državljanom EU, ki jo je začelo že irsko in uspešno nadaljevalo nizozemsko predsedstvo (Communicating Europe).

Tekoča finančna perspektiva EU se izteče konec leta 2006. Uradna razprava o obsegu in strukturi naslednje finančne perspektive 2007–2013 se je pričela po tem, ko je Evropska komisija februarja 2004 posredovala prvo Sporočilo z njenim predlogom finančnega okvirja za leta 2007–2013. V skladu s časovnico iz Večletnega strateškega programa EU, ki jo je ponovno podprl tudi Evropski svet decembra 2004, morajo države članice v času luksemburškega predsedstva doseči politični dogovor o naslednji finančni perspektivi ter s tem omogočiti, da se potrebna zakonodaja za izvajanje finančne perspektive sprejme do konca leta 2005. Cela vrsta zakonodajnih predlogov, vezanih na posamezne programe Skupnosti in različne finančne instrumente, je že v obravnavi v okviru različnih delovnih skupin Sveta, v začetku leta pa bo morala Komisija posredovati tudi še manjkajoče predloge, ki pokrivajo predvsem področja raziskav in razvoja ter Območja svobode, varnosti in pravice.
Posamezni zakonodajni predlogi so v Prednostnih nalogah obravnavani v okviru posameznih politik, poglavitna razprava pa poteka o sami strukturi in obsegu sredstev. Razprava o naslednji finančni perspektivi je pod nizozemskim predsedovanjem potekala na osnovi t.i. zidakov (building-blocks), kjer so države opredeljevale alternativne cilje za posamezne (pod)naslove naslednje finančne perspektive, čemur je sledilo tudi opredelitev obsega sredstev, potrebnih za dosego teh ciljev. Na ta način so države članice opredelile alternativne zidake, ki predstavljajo celoten spekter stališč držav članic glede posameznih (pod)naslovov. Luksemburško predsedstvo je poleg omenjenih zidakov podedovalo tudi skromne zaključke decembrskega Evropskega sveta, ki navajajo malo načrtovanih splošnih načel in smernic za nadaljnje delo.
Iz dosedanjih razprav je razvidno še precejšnje razhajanje med stališči držav članic glede obsega in strukture sredstev, kar je razvidno tudi iz razlike med seštevkom vseh najmanjših zidakov, ki obsega 0,85 odstotkov BND skupnosti ter seštevkom največjih, ki znaša 1,3 odstotka BND. Glede na to, da je nova sestava Komisije že napovedala vztrajanje pri predlogu njene predhodnice, ki po obsegu odobritvah plačil dosega višino 1,14 odstotka BND, šesterica neto plačnic pa tudi ni odstopila od svoje zahteve, da proračunski izdatki v obdobju 2007–2013 ne bi smeli preseči 1,0 odstotka BND, bo potrebnega precej dela in iznajdljivosti, da bi države članice v prvi polovici letošnjega leta vendarle dosegle politični dogovor in tako spoštovale časovnico.

Pogajanja o naslednji finančni perspektivi so že izpostavljena kot ena prednostnih nalog za Slovenijo v naslednjem obdobju. Slovenska izhodišča v pogajanjih o naslednji finančni perspektivi 2007–2013 ostajajo vseskozi enaka. Slovenija si bo tudi v nadaljevanju pogajanj prizadevala za takšen obseg in strukturo naslednje finančne perspektive EU, ki bo na eni strani Uniji omogočala, da se v naslednjih letih učinkovito sooča z izzivi notranje kohezije, konkurenčnosti in njenega nadaljnjega razvoja, na drugi strani pa omogočala, da bo Slovenija lahko iz proračuna EU črpala več sredstev, kot bo v njega vplačevala. Poleg ugodne strukture in obsega dogovora, je za Slovenijo pomembno, da se pogajanja čim prej končajo, saj potrebuje čas za pripravo novih programov, predvsem na področju kohezijske politike, da bo lahko pričela s črpanjem sredstev v letu 2007 in predvidene finančne tokove tudi realizirala. Ob tem bo morala Slovenija upoštevati, tudi zaradi potrebe po izpolnjevanju strogih pravil Pakta stabilnosti in rasti, tiste negativne fiskalne učinke, ki bodo posledica pogojev za črpanje povečanega obsega evropskih sredstev.
Končni dogovor o naslednji finančni perspektivi je nenazadnje v veliki meri odvisen tudi od načina vodenja samih pogajanj. Dosedanje razprave o zidakih (building-blocks) namreč niso zadostno vodile k zbliževanju stališč med celotno petindvajseterico držav članic. Za Slovenijo je pomembno, da se pri nadaljnji obravnavi predlogov naslednje finančne perspektive ne bo iskalo najmanjšega skupnega imenovalca, temveč kompromis med državami članicami. To je pomembno zato, da bo končni dogovor v čim večji meri upošteval specifične težave nekaterih držav, kot je za Slovenijo ustrezna ureditev na področju kohezijske politike.
Slovenija je v dosedanjih pogajanjih načrtno podpirala predloge Komisije predvsem zato, ker so za Slovenijo ugodni zaradi predlagane ureditve na področju kohezijske politike. Ne glede na to bo Slovenija z intenziviranjem pogajanj morala, tudi po vzoru pristopnih pogajanj, še aktivneje vplivati na oblikovanje naslednje finančne perspektive predvsem skozi konstruktivno in proaktivno delovanje. Majhna država s specifičnimi problemi namreč veliko težje dosega svoje cilje, če se zgolj pridružuje posameznim koalicijam držav. Primerneje je, da poskuša Slovenija oblikovati svoje predloge in tem predlogom najti ustrezno podporo.
Ne glede na prej navedeno, pa je vendarle pričakovati, da se bodo med pogajanji vzpostavljale posamezne koalicije držav članic. Zaenkrat je najizrazitejša koalicija šesterice držav članic neto plačnic, posamezne skupine držav se pa se bodo združevale tudi glede posameznih vprašanj evropskih politik z namenom, da dosežejo svoje parcialne zahteve. V tem primeru bo morala Slovenija pred intenziviranjem pogajanj o naslednji finančni perspektivi ponovno podrobneje preučiti, katera področja so zanjo v pogajanjih najpomembnejša in na tej osnovi za doseganje lastnih ciljev pred zaključkom pogajanj najti primerne strateške partnerice.
Slovenija se bo zavzemala za skupni obseg proračuna Evropske unije v skladu s temeljnim predlogom Evropske komisije, predvsem v korist doseganja ciljev Lizbonske strategije in kohezije.

Z izvajanjem Lizbonske strategije ter razpravo o naslednji finančni perspektivi 2007–2013 je neposredno povezana tudi kohezijska politika. Slednja je usmerjena v zmanjševanje socialno-ekonomskega prepada med razvitimi regijami in regijami, ki zaostajajo v razvoju, zlasti pa v svojo reformo, ki je nujna z vidika učinkovitega izvajanja in financiranja politike v razširjeni Uniji po letu 2006.

Operativni program dela Sveta za leto 2005 sicer aktivnosti na področju kohezijske politike posebej ne izpostavlja. Zaradi pomembnosti tega področja za Slovenijo vendarle izpostavljamo ključne cilje EU v letu 2005. Mednje vsekakor sodi sprejetje novih uredb s področja kohezijske politike za obdobje 2007–2013. Gre za predloge naslednjih ključnih dokumentov:
Uredba Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu. Predlog uredbe določa splošna pravila delovanja evropskih strukturnih in kohezijskega sklada v naslednjem finančnem obdobju. Komisija v predlogu nove uredbe predlaga vrsto poenostavitev obstoječega sistema ter zmanjšanje števila ciljev na tri: konvergenca, regionalna konkurenčnost in zaposlovanje ter teritorialno sodelovanje. Predlog uredbe predvideva tudi t.i. prehodno in posebno podporo za regije, prizadete zaradi t.i. statističnega učinka širitve.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj. Skladno s predlogom uredbe namen Evropskega sklada za regionalni razvoj ostaja podpora investicijam in zmanjševanje regionalnih razlik v EU.
Uredba Sveta o ustanovitvi Kohezijskega sklada. Kohezijski sklad naj bi po predlogu Komisije še naprej podpiral projekte s področja okolja in vseevropskih omrežij, dodatno pa naj bi obsegal še investicije v podporo trajnostnemu razvoju z jasno okoljsko komponento ter investicije v prometno infrastrukturo izven vseevropskih omrežij.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu. Predlog uredbe med naloge Evropskega socialnega sklada uvršča krepitev ekonomske in socialne kohezije držav članic s podpiranjem polne zaposlenosti, izboljšanjem kakovosti in produktivnosti pri delu, pospeševanjem socialne vključenosti in zmanjševanjem regionalnih nesorazmerij zaposlovanja v državah članicah.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega združenja za čezmejno sodelovanje. V interesu pospeševanja čezmejnega sodelovanja in poenostavljanja izvajanja tovrstnih programov Komisija s predlogom uredbe uvaja možnost institucionalizacije čezmejnega sodelovanja z ustanovitvijo t.i. evropskih združenj za čezmejno sodelovanje.

Med prednostne naloge Slovenije tudi v letu 2005 vsekakor sodi aktivno sodelovanje v pogajanjih o novih uredbah s področja kohezijske politike za naslednje finančno obdobje EU.
V okviru pogajanj o naslednji finančni perspektivi 2007–2013 posveča Slovenija posebno pozornost razpravam, ki se nanašajo na finančne in vsebinske spremembe bodoče kohezijske politike EU. Pri tem je za Slovenijo posebej pomembno vprašanje upravičenosti do sredstev iz naslova strukturnih skladov po letu 2006 in s tem povezanim vprašanjem t.i. statističnega učinka. Iz tega razloga se Slovenija od vsega začetka aktivno vključuje v razprave s tega področja, pri čemer v splošnem podpira obstoječe predloge Evropske komisije, ki so za Slovenijo ugodni. Ustrezna obravnava statističnega učinka širitve ostaja ena najpomembnejših prioritet RS tudi v nadaljevanju pogajanj glede naslednje finančne perspektive. S potekom pogajanj o naslednji finančni perspektivi je neposredno povezana tudi odločitev glede regionalizacije Slovenije na t.i. kohezijske regije oziroma regije na NUTS-2 ravni. Ugoden izid pogajanj na področju kohezijske politike je ključen predpogoj za pozitiven neto proračunski položaj Slovenije v obdobju naslednje finančne perspektive; dejanska uresničitev le-tega pa bo v prvi vrsti odvisna od domače sposobnosti črpanja teh sredstev.
V obravnavi uredb s področja kohezijske politike EU je za Slovenijo posebej pomembna krovna uredba o splošnih določbah, ki vsebinsko obravnava tudi podporo regijam, prizadetih zaradi t.i. statističnega učinka širitve.
Slovenija ima glede na svojo velikost zelo dolgo državno mejo, zato pri sprejemanju novih uredb posebno pozornost posveča tudi krepitvi čezmejnega sodelovanja tako znotraj EU kot tudi sodelovanja obmejnih regij razširjene EU s partnerji v državah nečlanicah.

Lizbonska strategija, ki jo je Evropski svet sprejel marca 2000, je Evropski uniji prinesla nov strateški cilj, da do leta 2010 postane "najbolj konkurenčno in dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo uživalo polno zaposlenost ter ekonomsko in socialno kohezijo". Na goeteborškem vrhu leta 2001 je bila Lizbonska strategija dopolnjena z usmeritvami na področju okolja ter doseganjem bolj vzdržnih smernic razvoja.
Vmesni pregled izvajanja Lizbonske strategije, načrtovan za pomlad leta 2005, je pomembna priložnost, da se v luči nedavnega Wim Kokovega poročila prouči dosežene rezultate in nadaljnje potrebne ukrepe, ki jih mora EU storiti na ravni skupnosti in na ravni držav članic, da bo dosegla zastavljene cilje.
Luksemburško predsedstvo in predsedstvo Velike Britanije sta v operativni program dela Sveta za leto 2005 zapisali, da je ena najpomembnejših nalog EU večji napredek pri uresničevanju ciljev Lizbonske strategije. Medinstitucionalni sporazumi, pobude ter ustrezni programi, katerih skupni cilj je boljša pravna ureditev na ravni skupnosti, lahko bistveno prispevajo k uresničevanju ciljev, med drugim tudi tako, da se pred pripravo zakonodajnih predlogov prouči možnost uporabe alternativnih instrumentov normiranja, da se pri pripravi zakonov v celoti analizira vplive na konkurenčnost, ter da je obstoječa zakonodaja podvržena ponovnemu pregledu z namenom ugotavljanja možnosti za njeno poenostavitev. Ob tem mora EU povečati odprtost za trgovino in investicije ter pospešiti strukturne reforme.

Z namenom aktivne vključitve v pripravo vmesnega pregleda Lizbonske strategije je Vlada RS novembra 2004 sprejela dokument, v katerem je predstavila svoj pogled na problematiko uresničevanja Strategije, ter z njim seznanila Državni zbor. V dokumentu se Slovenija zavzema sledeče stališče:
– Potrebno je opredeliti prioritete in se tako osredotočiti na vprašanja, ki so ključna za razvojni preboj EU, ter skladno s tem postaviti jasne cilje. Pri tem morajo biti glavni ukrepi pri izvajanju Lizbonske strategije usmerjeni v povečanje produktivnosti in zaposlovanja, hkrati pa naj se v največji možni meri dosega tudi cilje na področjih socialne kohezije in okolja. Pomembno je, da se cilje pospešeno izvaja v državah, ki najbolj zaostajajo.
– Nujno je izboljšati upravljanje Lizbonske strategije in spodbuditi večjo zavezanost vseh držav članic za njeno izvajanje, doseganje ciljev strategije pa podpreti tudi z naslednjo finančno perspektivo. V ta namen naj države določijo člana vlade, ki bo odgovoren za celoto Lizbonske strategije, ter bolj vključijo nacionalne parlamente, socialne partnerje, nevladne organizacije in druge akterje v t.i. partnerstvo za spremembe. Nov proces priprave akcijskega načrta za izvajanje Lizbonske strategije naj se pripravi le v okviru celovite reforme procesov koordinacije. EU naj v naslednji finančni perspektivi nameni znatna sredstva za povečanje gospodarske konkurenčnosti, rasti in zaposlenosti oziroma za doseganje ciljev, opredeljenih v Lizbonski strategiji. Ob tem mora biti pomembno doseganje ciljev v celotni Uniji, zato bi morali tudi sredstva, ki so namenjena povečanju ekonomske kohezije v EU, prednostno usmeriti k ukrepom, ki hkrati podpirajo doseganje lizbonskih ciljev.
– V okviru prizadevanj za bolj učinkovito spremljanje izvajanja lizbonskega procesa Slovenija podpira uporabo odprte metode koordinacije, za katero meni, da je najboljša rešitev za učinkovitejše usklajevanje na nadnacionalni ravni. Nadaljuje naj se s primerjanjem uspešnosti držav pri doseganju ciljev in nadaljnji uporabi strukturnih indikatorjev, pri čemer pa mora biti dovolj prostora tudi za kvalitativne ocene.
– Potrebno je identificirati ključne reforme, ki so nujno potrebne za doseganje lizbonskih ciljev in so usmerjene v: ustvarjanje podjetništvu prijaznejšega okolja; pospeševanje vlaganj za izboljšanje produktivnosti in krepitev ključnih faktorjev rasti (izobraževanje, raziskave in razvoj ter transportna in komunikacijska infrastrukturo); izboljšanje delovanja notranjega trga; večjo fleksibilnost in učinkovitost trga dela ter zagotavljanje novih in kvalitetnejših delovnih mest; trajnostni razvoj, ki vključuje varstvo okolja.

Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) bo nadaljeval razpravo o oceni Pakta stabilnosti in rasti s ciljem, da bi jo zaključil do sredine leta 2005. Razprava in revizija Pakta stabilnosti in rasti poteka na podlagi Sporočila Evropske komisije, objavljenega 3. septembra 2004, v katerem je ocenila petletno vlogo Pakta pri koordinaciji proračunov držav članic, potem ko je Sodišče Evropskih skupnosti v juliju 2004 sprejelo odločitev v primeru Evropska komisija proti Svetu EU. Odločitev razjasnjuje vloge posameznih institucij EU in držav članic pri uporabi fiskalnih okvirjev.
Svet EU je od Ekonomsko-finančnega odbora (EFC) zahteval, da v zvezi s Paktom nadaljuje z delom na vsebinah, kot so: izogibanje pro-cikličnim politikam (simetrična uporaba v teku ekonomskega cikla), boljša definicija nacionalnih srednjeročnih proračunskih ciljev, operacionalizacija kriterija javnofinančnega dolga, izboljšanje postopka presežnega primanjkljaja, upoštevanje strukturnih reform in izboljšanje upravljanja.
Prav tako se bo nadaljevala implementacija postopkov presežnega javnofinančnega primanjkljaja za določene države članice.

Slovenija bo aktivno sodelovala pri razpravah o spremembah Pakta stabilnosti in rasti v smeri, ki bo zagotavljala ustrezno finančno disciplino držav članic in nadzor nad njo ob enaki obravnavi držav članic. Slovenija je mnenja, da morajo biti morebitne spremembe določil Pakta stabilnosti in rasti minimalne. Večji poudarek pa je treba zagotoviti srednjeročnim ciljem. Ti bi morali bolje odražati razmere v posamezni državi članici in zagotavljati vzdržnost javnofinančnega dolga, s čimer bi bil dan tudi večji poudarek javnofinančnemu dolgu. Iz navedenega sledi, da enotna konsolidacija strukturnega primanjkljaja za 0,5 odstotka BDP letno ni nujno najprimernejša za vse države članice. Slovenija prav tako meni, da je v tej fazi nemogoče enotno oceniti obseg potencialnih obveznosti v posamezni državi članici, zato bo na tem področju potrebnega še precej metodološkega dela. Precej je mogoče narediti tudi na preventivnem delu pakta, saj se javnofinančna situacija v posamezni državi članici ne prevesi iz položaja blizu ravnovesja na tri odstotke deficita na hitro, pač pa nastaja dlje časa.
V okviru koordinacije ekonomskih politik je Slovenija v začetku januarja 2005 oddala redno dopolnitev Konvergenčnega programa, sprejetega maja 2004. Slovenija sodeluje pri obravnavi mnenj Komisije ter Sveta EU o ekonomski politiki države. Ob tem bo sodelovala tudi v razpravi o nadaljevanju postopkov presežnega primanjkljaja za države članice, proti katerim je postopek uveden.

Kot običajno bo Svet za ekonomske in finančne zadeve v februarju oziroma marcu pripravil dokument glede ključnih vprašanj Širokih smernic ekonomske politike in ga predložil spomladanskemu Evropskemu svetu ter nato za junijski Evropski svet izdelal posebno besedilo. Pred tem bo Evropska komisija predvidoma do konca januarja pripravila poročilo o izvrševanju Širokih smernic ekonomskih politik. Trenutno so v veljavi Široke smernice ekonomskih politik za obdobje 2003–2005, v katerih so poudarjeni štirje glavni izzivi za Slovenijo, in sicer: znižati inflacijo na vzdržen način, povečati stopnje zaposlenosti zlasti pri starejših delavcih, izboljšati pogoje za vzdržno rast produktivnosti in pospešiti konkurenčnost na vseh področjih gospodarstva, še posebej na področju omrežij.

Slovenija bo spremljala pripravo Širokih smernic ekonomske politike in sooblikovala njihovo besedilo tako v splošnem delu ter še posebej v delu, ki se bo nanašal nanjo.

Evropski svet je konec leta 2003 v okviru hitrejšega in učinkovitejšega izvajanja Lizbonske strategije na predlog Evropske komisije sprejel načela t.i. Pobude za rast. Pobuda predstavlja sklop finančnih in zakonodajnih ukrepov za spodbujanje investicij v vseevropska omrežja (TEN) na področju transporta, telekomunikacij in energije ter projekte na področju raziskav in razvoja, tehnološkega napredka in človeških virov. Vsebuje tudi seznam prioritetnih projektov (t.i. hitra lista) s področij prometnih in energetskih vseevropskih omrežij, širokopasovnih omrežij, raziskav, razvoja in inovacij, ki naj bi se izvajali na ravni Unije in ki bi pomembno prispevali k doseganju lizbonskih ciljev.

Za Slovenijo so še posebej pomembni projekti s področja vseevropskih transportnih omrežij, saj je Sloveniji uspelo doseči, da se na "hitro listo" v okviru čezmejnega železniškega projekta Ljubljana-Budimpešta uvrsti tudi drugi tir železniške proge Koper-Divača. Projekt naj bi se izvajal pod okriljem t.i. pomorskih avtocest, torej kot projekt, ki bi izboljševal povezavo med pristanišči (slednja bi imela zagotovljeno vso infrastrukturo in logistiko) in celinskimi potmi ter tako prispeval k zmanjšanju zastojev na cestah. Predviden začetek projekta je leto 2006, dokončan pa naj bi bil leta 2012. Slovenija je Evropski komisiji že sporočila naslednje podatke za omenjeni projekt: oceno datuma pridobitve dovoljenj za začetek gradnje in datum predvidenega začetka del, finančni plan, iz katerega je razviden delež, ki ga bo Slovenija financirala iz proračunskih sredstev, in delež, ki bi ga bilo možno financirati z uporabninami, ter morebitni drugi viri.

Znotraj širšega okvira uresničevanja Lizbonske strategije bosta predsedstvi zasledovali cilj integriranega pristopa h krepitvi konkurenčnosti, še posebno pa se bosta posvetili različnim horizontalnim pobudam za spodbujanje inovacij ter konkurenčnosti. Pri tem bo osrednja naloga predvsem zmanjšanje obremenitev za gospodarstvo, in sicer s pomočjo boljše priprave zakonodaje, ponovnega pregleda obstoječe zakonodaje in njene poenostavitve ter uporabe alternativnih normativnih instrumentov, kjer je to mogoče. Predsedstvi vidita kot druge pomembne politike, ki bi lahko doprinesle k večanju konkurenčnosti, še inovacije in podjetništvo ter raziskovanje in izobraževanje.

Predsedstvi bosta nadaljevali s pobudo glede zakonodajne reforme, ki je bila začeta v času irskega predsedstva, vključno z udejanjanjem Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje. Ravno tako si bosta predsedstvi prizadevali, da bodo zakonodajni predlogi opremljeni z ustrezno oceno vplivov. Nadalje si bosta prizadevali, da bo prišlo do realizacije sklepov spomladanskega Evropskega sveta 2004, da se bo okrepila in spodbujala uporaba ocene vplivov tako v postopku priprave novih zakonskih predlogov kot tudi pri vnovičnem pregledu že sprejete zakonodaje ter da se bo spodbujala uporaba alternativnih instrumentov regulacije, kar vključuje:
– Popolno izvajanje Akcijskega načrta za boljšo pravno ureditev: Predsedstvi si bosta skupaj s Komisijo prizadevali, da bo tudi v prihodnje zagotovljeno izvajanje Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje ter da se oceni, kje bi bilo potrebno kaj izboljšati.
– Pregled obstoječe sekundarne zakonodaje: Predsedstvi si bosta prizadevali za pregled obstoječih sekundarnih pravnih aktov Skupnosti ter tako izvajali zaveze Sveta za konkurenčnost, da se razmisli o mehanizmih za nadaljnjo identifikacijo področij evropskega pravnega reda, ki naj se prednostno poenostavijo, in nadaljevali z doseženim uspehom irskega in nizozemskega predsedstva, v okviru katerih je bilo identificiranih 15 področji, ki naj se prednostno poenostavijo.
– Ocena vplivov: V letu 2005 bosta predsedstvi podprli prizadevanja Komisije, da se v oceni vplivov okrepi element vpliva na konkurenčnost, in sicer tako da se analiza potencialnega vpliva zakonodajnega predloga na konkurenčnost v popolnosti in transparentno predstavi.
– Predsedstvi bosta širili uporabo ocene vplivov v vseh formacijah Sveta, da bi se s tem omogočilo skrbno tehtanje socialnih, ekonomskih in okoljskih vplivov predlaganih ukrepov tudi s strani Sveta. Ob tem si bosta predsedstvi prizadevali za čimprejšnje izvajanje skupne evropske metodologije za merjenje administrativnih bremen, ki ga podjetjem nalaga EU zakonodaja, ter pomagali pri nadaljnjem premisleku glede možnosti uvedbe kvantitativnih kazalcev.
– Ekonomski vplivi pravne ureditve: Delo na tem področju je terjalo skupne napore vseh relevantnih formacij Sveta, kar se bo izvajalo tudi v prihodnje. Še posebno ECOFIN ter Svet za konkurečnost bosta še nadalje igrala ključno vlogo, ki bo odražala pomembnost izboljšave pravnega okvirja za dosego ciljev ekonomske reforme in rasti.
– Uveljavitev evropske zakonodaje: Z namenom doseganja vseh koristi, ki jih prinaša notranji trg ter ekonomska reforma si bosta predsedstvi skupaj z Komisijo prizadevali, da je sprejeta evropska zakonodaja v celoti tudi uveljavljena.

Slovenija pozdravlja zavezanost predsedstev pomembnosti ustvarjanja boljšega pravnega okolja z namenom doseganja večje konkurenčnosti in produktivnosti evropskega gospodarstva. Slovenija podpira prizadevanja za vzpostavitev sistema dobrega reguliranja z izvajanjem analize vplivov zakonskih določb ter posledičnih administrativnih bremen na razvoj podjetništva. Ob tem je potrebno glavnino naporov usmeriti v odpravljanje očitnih in nesorazmernih administrativnih bremen, ne pa v zelo sofisticiran razvoj metodologije za ocenjevanje vplivov. Sicer pa Slovenija soglaša s prizadevanji za razvoj enotne metodologije na področju ocene vplivov zakonodaje na poslovanje podjetij. Razvoj enotne metodologije za sledenje vplivov zakonodaje na poslovanje podjetij bo okrepil dosedanji nabor instrumentov Skupnosti za oblikovanje boljšega normativnega okolja. Pomembno je tudi, da se nadaljuje z dosedanjim delom na področju poenostavitve sekundarnih pravnih virov Skupnosti. S stališča novih držav članic so gotovo prioritetna področja strukturnih skladov oziroma kohezijske politike, pa tudi drugih k rasti usmerjenih skupnih politik (npr. okvirni raziskovalni programi).

Na področju inovacij in podjetništva bo prednostna naloga Svet EU predlagati nove oziroma nadaljevati delo na starih predlogih in aktivnostih:
– Akcijski načrt za inovacije, ki ga pripravlja Komisija, aktivnosti pa so usmerjene v spodbujanje ustanavljanja novih ter krepitve obstoječih tehnoloških platform, v boljše sodelovanje med raziskovalno in industrijsko sfero s ciljem zagotoviti tržno usmerjene inovacije, v spodbujanje inovacijskega potenciala malih in srednje velikih podjetij in v spodbujanje sektorskega inovacijskega pristopa.
– Evropska listina za mala podjetja in Akcijski načrt za podjetništvo. Izvajanje omenjenih dokumentov je potrebno za izboljšanje okolja za razvoj podjetništva, posebna pozornost pa je namenjena specifičnim potrebam in interesom malih in srednjih podjetij, ki so hrbtenica gospodarstva EU.
– Večletni program za podjetja in podjetništvo in še posebej za mala podjetja (MAP – Multi-annual programme for enterprises and entrepreneurship and in partucular for small enterprises 2001–2005), v okviru katerega naj bi bili ključni ukrepi za leto 2005 povečanje zavesti o pomenu podjetništva, zmanjšanje propadanja podjetij, boljši dostop podjetij do finančnih sredstev, izboljšanje socialnih shem podjetnikov, spodbujanje žensk in etničnih manjšin za odločitev za podjetniške poklice, izboljšanje poslovnih dialogov, izboljšanje bilanc stanja podjetij, omogočanje sodelovanja podjetij pri pripravah in izvajanju politik, strategij, smernic itd.
– Izboljšanje konkurenčnosti farmacevtske industrije.
– Strategija za znanosti o življenju in biotehnologijo, ki za informacijsko tehnologijo predstavlja največjo na znanju temelječo gospodarsko panogo in omogoča številne priložnosti tako za podjetništvo kot za zagotovitev socialne blaginje.
– Spodbujanje ustanavljanja novih in razvoja obstoječih tehnoloških platform.
– Povečanje konkurenčnosti evropske tekstilne in oblačilne industrije.
– Zagon Evropskega centra za konkurenčnost na področju podjetništva ter za EU podjetja.

Prednostna naloga Slovenije je sprejetje Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, s katerim bi med drugim predvideli načine povezovanja znanstvene in gospodarske sfere ter določili prioritetna področja raziskovanja. V Sloveniji je ob relativno razviti znanosti stopnja njenih povezav z gospodarstvom, pretoka in uporabe znanj izredno nizka. Slovenija bi morala nadgrajevati dosežke tako, da bi znanost poleg akademske odličnosti postala tudi trdna opora različnim podsistemom družbe, še posebej gospodarstvu. Program bo moral vsebovati tudi oceno o finančni podpori države za izvedbo tega projekta.
Slovenija v pogledu vlaganj v raziskave in razvoj (RR) za zdaj zgolj ohranja status quo, ki z vidika dinamičnih sprememb v svetu ne omogoča pospeševanja razvoja in uresničevanja na znanju temelječe družbe. Naslednja prednostna naloga je zato doseči ciljno raven vlaganj v RR, in sicer tri odstotke BDP letno do leta 2010, od tega odstotek iz javnega sektorja in preostala dva odstotka iz gospodarskega oziroma privatnega sektorja. Delež BDP, ki je letno namenjen RR, bi se na ciljno raven treh odstotkov moral povečati v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do leta 2010. Razdelitev sredstev med znanstvene inštitute in gospodarstvo mora temeljiti na Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu, ki bi ga Slovenija morala izdelati v najkrajšem možnem času.
Prednostna naloga Slovenije je tudi povečanje deleža aplikativnih raziskav v primerjavi z bazičnimi raziskavami. Absolutni obseg raziskav pa se mora povečati, kar mora Slovenija doseči s povečanjem obsega sredstev, namenjenega RR.
Zakon o podpori podjetništvu daje osnovo za bolj redno, programsko financiranje institucij inovacijskega okolja. Te so: tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji, tehnološki centri in industrijski grozdi. Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo morata v letu 2005 sprejeti pravilnik, kako tako financiranje tudi uresničiti ter zagotoviti primerna sredstva.
Le izbrane institucije inovacijskega okolja so bile v letu 2004 okrepljene z investicijami Evropskega sklada za regionalni razvoj. Še vedno ostaja potreba po investiranju v druge, neizbrane, med katerimi vlada velik interes zato, obstajajo pa tudi konkretni poslovni in razvojni načrti. Razvoj takih institucij priporočajo vsa Poročila Evropske komisije, zanje je namenjenih vsako leto več sredstev iz skladov direkcij Komisije za raziskovanje oziroma podjetništvo.
Agencija za tehnološki razvoj, ki je bila ustanovljena v letu 2004, mora v letu 2005 začeti aktivno izvajati razpise za spodbujanje tehnološkega razvoja in povezovanja podjetij z javnimi raziskovalnimi inštituti. Agencija ter obe pristojni ministrstvi morata hkrati zagotoviti udeležbo predstavnikov Slovenije na vseh "benchmarking" delavnicah, ki jih bo organizirala Evropska komisija. Slovenija mora za aktivno udeležbo na takih srečanjih v naslednjem letu narediti več študij o potrebah industrije po raziskavah, spodbudah države in ponudbi raziskovalnih organizacij.
Poseben poudarek pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za povečevanje inovativnosti in podjetništva mora biti namenjen majhnim in srednje velikim podjetjem. Ta predstavljajo najbolj dinamičen del gospodarstva, imajo največ zaposlenih, a so prevečkrat izključena iz razvojno-raziskovalnih projektov.

Področje intelektualne lastnine postaja čedalje pomembnejši podjetniški izziv ne le v svetu, ampak tudi v EU. Tega se EU zelo dobro zaveda, zato poskuša to področje že dlje časa uspešno urediti, kar pa ji zaradi kompleksnosti ne uspeva tako, kot je bilo predvideno.
Največji izziv še vedno ostaja sprejetje patenta EU. Vprašanje uvedbe patenta Skupnosti je staro že več kot 40 let, zato bo predsedstvo (po neuspehu na zasedanju Sveta za konkurenčnost 17. in 18. maja 2004) poskušalo najti možnosti za kompromisno rešitev in dokončno sprejetje Predloga uredbe Sveta o patentu Skupnosti. S sprejetjem omenjene uredbe bi bilo omogočeno podeljevanje patentov EU, ki bodo imeli enak učinek na celotnem področju EU, ter bi se lahko podeljevali, prenašali, razglasili za ničnega ali prenehali veljati na celotnem področju EU. Vprašanje patenta Skupnosti je trenutno v slepi ulici, vendar si bo predsedstvo EU prizadevala ponovno odpreti to vprašanje in poiskati rešitve, sprejemljive za večino držav članic.
Prednostni nalogi EU na področju intelektualne lastnine bosta še:
– Dokončno sprejetje Predloga direktive o patentibilnosti računalniško izvedenih izumov, katere namen je uskladiti pravne podlage za patentiranje računalniško izvedenih izumov, pri čemer ne gre za patentno varstvo računalniških programov kot takih (software), temveč za določitev pogojev za patentiranje tistih izumov, ki z združevanjem strojne in programske opreme izpolnjujejo predpisane pogoje kot so novost, inventivnost in industrijska uporabljivost. Računalniško izvedeni izum izpolnjuje pogoj inventivnosti, če daje tehnični prispevek.
– Napredek pri predlogu Direktive o spremembi Direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov, ki predvideva odpravo možnosti modelne zaščite za vidne rezervne dele – sestavne dele kompleksnega izdelka, ki se uporabljajo za popravilo in vzpostavitev videza izdelka v prvotno stanje. Gre za vidne rezervne dele, med katere sodijo tako avtomobilski deli (pokrovi motorja, odbijači, vrata, brisalci, luči, vetrobranska stekla, blatniki) kot tudi rezervni deli za gospodinjske aparate, sanitarne naprave, ure in drugi podobni proizvodi.

Slovenija se zaveda problematike vprašanja intelektualne lastnine, zato tudi aktivno sodeluje pri pripravi in odločanju predlogov v okviru EU. Tako je Slovenija že od začetka sodelovanja v procesu odločanja v EU podpirala sprejetje Predloga uredbe Sveta o patentu Skupnosti, za kar si bo prizadevala tudi v prihodnje, če bodo podoben interes pokazale tudi države članice, ki so imele določene pomisleke.
Med prednostne naloge Slovenije spadata tudi:
– Predlog direktive o patentibilnosti računalniško izvedenih izumov. Slovenija podpira sprejem te direktive, katere namen je poenotenje patentne zakonodaje držav članic na tem področju, ter omogoča podeljevanje patentov za računalniško izvedene izume in ne omogoča patentiranja računalniških programov kot takih, poslovnih, matematičnih in drugih metod.
– Predlog direktive o spremembi Direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov. Slovenija še nima oblikovanega dokončnega stališča glede omenjene direktive, so pa z vsebino in spremembami, ki jih prinaša, že seznanjeni predstavniki zainteresiranih skupin, združenj in tudi državni organi, na katerih delovanje se nanaša predlog Evropske komisije. Večina zainteresiranih podpira sprejem sprememb direktive, vendar pa po drugi strani sprejemu direktive nasprotujeta slovenska proizvajalca avtomobilov.

Naložbe javnega in zasebnega sektorja v vsa področja pridobivanja znanja so ključni dejavnik konkurenčnosti. Na podlagi tega bosta predsedstvi spodbujali sprejem konkretnih ukrepov, ki pomenijo uresničevanje akcijskega programa Evropske komisije za povečanje deleža BDP za raziskave in razvoj na tri odstotke letno, kar je tudi eden od ciljev Lizbonske strategije. Spodbujali bosta povečanje naložb v raziskave in razvoj ter razvoj človeških virov v znanost in tehnologijo v smislu približevanja barcelonskemu cilju.
Nadaljevati se mora tudi proces vzpostavljanja Evropskega raziskovalnega in inovacijskega prostora (ERA – European Reseach and Innovation Area). Predsedstvi bosta osrednjo vlogo namenili pripravi 7. okvirnega programa za raziskave in razvoj in zagotovili, da bo Svet EU z delom na predlogu programa začel v prvi polovici leta 2005, kar bo vodilo k pravočasnemu začetku izvajanja novega programa.
Upoštevaje okvirni sporazum med Evropsko skupnostjo in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA – European Space Agency) ter Belo knjigo o vesoljski politiki, si bosta predsedstvi prizadevali doseči napredek na področju celotne evropske vesoljske politike.
Predsedstvi bosta proučili vlogo, ki bi jo lahko imela varnost v povezavi z raziskavami in razvojem pri pospeševanju vodilnih tehnologij v smislu povečevanja evropske konkurenčnosti. Prav tako si bosta predsedstvi prizadevali zagotoviti, da bo Svet EU sprejel potrebne formalne odločitve na področju ITER(*1) (mednarodnega nuklearnega fizikalnega raziskovalnega projekta).

Na področju naložb v raziskave in razvoj Slovenija še vedno zaostaja za nekaterimi državami EU, vendar stremi k temu, da delež naložb iz javnega kot tudi iz zasebnega sektorja iz leta v leto narašča. Slovenija ima namen v skladu z Barcelonsko strategijo do leta 2010 doseči zastavljeni cilj povečanja deleža naložb v raziskave in razvoj na tri odstotke BDP. Slovenija je za naložbe v raziskovalno in razvojno dejavnost v letu 2002 namenila skupaj 1,53 odstotka BDP sredstev. Od tega je v okviru javnih sredstev namenila 0,55 odstotka BDP ter v okviru zasebnih sredstev 0,92 odstotka BDP. Slovenija podpira vse ukrepe predsedstva na področju raziskav in razvoja, in sicer podpira povečanje naložb v raziskave in razvoj ter razvoj človeških virov, kar bi privedlo do boljšega in konkurenčnejšega kadra tako v javnem kot zasebnem sektorju. Podpira tudi vse aktivnosti predsedstva v povezavi s krepitvijo raziskovalne in razvojne dejavnosti v gospodarstvu ter možnost vključevanja naših podjetij v mednarodne projekte.
Slovenija podpira komunikacijo Evropske komisije "Znanost in tehnologija – ključ do evropske prihodnosti", v kateri objavlja 7. okvirni program. V tej zvezi Slovenija podpira predlagano podvojitev sredstev za raziskave in razvoj v 7. okvirnem programu, pri čemer morajo uvedeni mehanizmi in instrumenti omogočiti enake možnosti sodelovanja vseh članic za doseganje ciljev Lizbonske strategije. Slovenija podpira tudi predlagano vključitev temeljnih raziskav v 7. okvirni program in odobritev posebnih sredstev v ta namen. Slovenija se zavzema za poenostavitev administrativnih postopkov, ki naj izvajalcem projektov omogočijo hitrejše in enostavnejše sklepanje pogodb in izvajanje projektov ter koriščenje odobrenih finančnih sredstev. Poenostavitev postopkov je zlasti pomembna za večje in lažje vključevanje malih in srednjih podjetij v izvajanje projektov.
Slovenija nadalje podpira, da se v okviru 7. okvirnega programa podpre financiranje novih raziskovalnih infrastruktur v Evropi in zlasti tehnološke platforme, ki morajo omogočiti vključevanje novih partnerjev. Posebej je pomembna tudi podpora, ki jo izhodišča predvidevajo za pospeševanje mobilnosti raziskovalcev v Evropi in pritegnitev najboljših raziskovalcev iz sveta. Zavzemamo se tudi za nadaljevanje uveljavljenih instrumentov 6. okvirnega programa v 7. okvirnem programu s tem, da večjo težo dobijo instrumenti, bolj dostopni malim in novim udeležencem, kot so običajni raziskovalni projekti (STREPI – Specific Targeted Research Projects), posebni programi za srednja in mala podjetja (CRAFTI – Cooperative Reasearch Projects) ter kolektivne raziskave. Sprejem novega okvirnega programa ne bo imel posledic na domači proračun, vplival pa bo na prerazporeditev sredstev v okviru finančne perspektive 2007–2013. Sprejem programa bo vplival na gospodarstvo v smislu hitrejšega tehnološkega razvoja in povečanja konkurenčnosti.
Mednarodni raziskovalni projekt o fuziji jedrske energije (ITER). Pomen izgradnje reaktorja je zelo velik, ker se pričakuje, da bo v prihodnje jedrska fuzija pri pridobivanju jedrske energije postopoma nadomestila fisijo, ki se za ta namen uporablja danes, in tako odločilno pripomogla k reševanju svetovne energetske krize. Slovenija ne sodeluje neposredno pri sporazumu za izgradnjo Mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja ITER, podpira pa prizadevanja Evropske komisije, da bi uspešno zaključila dogovarjanja glede začetka izgradnje reaktorja s sedežem v Evropi (Francija). Sklenitev sporazuma ne bo imela posledic za domači proračun, lahko pa bi imela pozitivne posledice na gospodarstvo, saj bi to lahko sodelovalo pri posameznih gradbenih delih.

Predsedstvi si bosta v letu 2005 prizadevali za sklenitev dogovora o Novem akcijskem programu za vseživljenjsko učenje za obdobje naslednje finančne perspektive (2007–2013).
Predlog odločbe sedanja programa Socrates in Leonardo da Vinci nadomešča z novim Okvirnim programom za vseživljenjsko učenje. Posodobitev programov ter njihove vsebinske in strukturne prilagoditve sledijo aktualnim razvojnim procesom v izobraževanju, predvsem bolonjskem in kopenhaškem procesu, kakor tudi izzivom na drugih področjih delovanja EU. Program je sestavljen iz štirih sektorskih programov: Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci in Grundtvig ter prečnega programa za razvoj politik, učenje jezikov, nove tehnologije in programa Jean Monnet.
Dokument je bil obravnavan na zasedanju stalnih predstavnikov (Coreper I) oktobra 2004 in na Svetu za izobraževanje, mladino in kulturo novembra 2004 Političnega soglasja o pravni podlagi za novi program ne bo mogoče dosegati pred končanim delom začasnega odbora EP za nove finančne perspektive Skupnosti 2007–2013 (predvidoma konec maja/junija 2005).
Predsedstvi bosta v letu 2005 nadaljevali z usmerjanjem pozornosti do vidikov izobraževanja in usposabljanja, ki lahko doprineseta k uresničevanju Lizbonske strategije v okviru odprte metode usklajevanja, k ekonomskim reformam in socialni koheziji
Začele se bodo priprave poročila za spomladansko zasedanje Evropskega sveta leta 2006 o implementaciji delovnega programa za izobraževanje in usposabljanje – Izobraževanje in usposabljanje 2010.
Tudi v letu 2005 bosta predsedstvi dali poudarek: ukrepom za olajšanje dostopa do sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno s poklicnim usposabljanjem; izvajanju dolgoročne strategije na področju sistemov izobraževanja in usposabljanja, s poudarkom na vseživljenjskem učenju, razvoju digitalne pismenosti, zagotavljanju visokih standardov in učinkoviti rabi virov; izboljšanju kvalitete in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanju evropske dimenzije v izobraževanju, mobilnosti študentov ter odpiranju sistemov izobraževanja in usposabljanja v širši svet.
Pozornost bo posvečena tudi predlogu novega Priporočila za evropsko sodelovanje na področju zagotavljanja kakovosti v visokošolskem izobraževanju. Priporočilo je bilo pripravljeno na podlagi poziva ministrov v Berlinu leta 2003. Državam svetuje, da zahtevajo uvedbo ali razvoj notranjih mehanizmov za zagotavljanje kakovosti v vseh visokošolskih institucijah; zahtevajo neodvisnost ocenjevanja agencij za zagotavljanje kakovosti in akreditiranje; spodbudijo k vzpostavitvi evropskega razvida agencij; visokošolskim institucijam omogočijo prosto izbiro med agencijami iz razvida; sprejmejo neodvisne ocene in ustrezne ukrepe. Dokument obravnava Odbor za izobraževanje.
Pomembna naloga ostaja realizacija politike evropskega visokošolskega prostora (Bolonjska deklaracija), katere cilj je povečati konkurenčnost evropskih sistemov visokega šolstva. Deklaracija je odgovor na skupne izzive, s katerimi se sooča EU v povezavi z rastjo in raznolikostjo visokega šolstva, zaposljivostjo diplomantov, pomanjkanjem spretnosti na določenih področjih, širjenje zasebnega izobraževanja. Proces ustanavljanja evropskega visokošolskega prostora zahteva stalno podporo, nadzor in prilagajanje na neprestano spreminjajoče se zahteve.

V okviru delovnega programa in prioritet Sveta EU na področju izobraževanja in usposabljanja bo pomembno sprejetje nekaterih zakonodajnih podlag ter nadaljevanje političnega sodelovanja v okviru odprte metode koordinacije.
Zakonodajni predlogi:
– sprejem nove generacije programov Skupnosti po letu 2006: Slovenija podpira predlog o preoblikovanju obstoječih programov Socrates in Leonardo da Vinci v integrirani program o vseživljenjskem učenju. Na osnovi zaključkov vmesnih ocen programov bo predvsem pomembno doseči smiselno in večjo povezanost številnih akcij dosedanjih programov ter poenostavitev administrativnih, zlasti finančnih postopkov. Predlagana struktura programa in razdelitev sredstev med akcijami oziroma podprogrami je ustrezna. Podpiramo tudi ključno vlogo mobilnostne komponente programa, vendar se zavzemamo za večjo povezanost mobilnosti z medinstitucionalnim sodelovanjem in ohranjanjem pomena projektnih akcij v okviru partnerstev in mrež institucij. Cilje novega programa pa bo mogoče uresničiti le ob bistvenem povečanju sredstev za to področje. Za učinkovitejše sodelovanje s sosednjimi državami bo pomembno ustrezno preoblikovanje dosedanjih različnih iniciativ in akcij, zlasti programa Tempus, v nov obširnejši program Tempus Plus.
– Sprejem poročila Izobraževanje in državljanstvo; poročilo o širši vlogi izobraževanja in njegovih kulturnih vidikov. Poročilo ugotavlja, da je potrebno okrepiti državljansko vzgojo v državah članicah ter predlaga – ob upoštevanju načela subsidiarnosti – vrsto nadaljnjih akcij, ki jih Slovenija podpira. Med prednostnimi področji dejavnosti poročilo navaja pomembno vlogo, ki naj bi jo aktivno državljanstvo imelo v novem akcijskem programu o vseživljenjskem učenju; opozarja na različne dejavnosti v okviru procesa "Izobraževanje in usposabljanje 2010" (izmenjava izkušenj, oblikovanje mrež, predlog ključnih kompetenc, vključitev državljanske vzgoje v programe za izobraževanje učiteljev, sodelovanje s starši, učitelji in vodstvi šol ter sodelovanje na različnih drugih področjih kot so kulturna ali športna vzgoja itd.); predlaga nadzor nad razvojem v posameznih državah ter analizo o možnostih razvoja indikatorjev za to področje.
– Priporočila za nadaljnje evropsko sodelovanje na področju zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu: Slovenija z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (maj 2004) vpeljuje nekatere pomembne novosti na področje zagotavljanja kakovosti v slovenskem visokem šolstvu (nova telesa, njihova sestava in pristojnosti, novi postopki itd.). Tako mora v skladu z Zakonom do konca leta 2005 ustanoviti javno agencijo za visoko šolstvo s Svetom za evalvacijo visokega šolstva. Pri uvajanju teh novosti pozorno spremljamo razvoj evropskih referenc in standardov, ki jih poskušamo tudi aktivno sooblikovati v okviru bolonjskega procesa ter v okviru EU. V okviru EU bo zlasti pomemben dogovor držav članic o predlaganih Priporočilih. V zvezi z njimi bomo na nacionalni ravni morali oblikovati stališče do predlaganih mednarodnih akreditacij oziroma se opredeliti do vprašanja, ali mednarodne akreditacije nadomeščajo ali zgolj dopolnjujejo nacionalne akreditacije.
Odprta metoda koordinacije:
Slovenija daje velik pomen političnemu sodelovanju držav članic v okviru odprte metode koordinacije oziroma uresničevanju tako splošnih ciljev Lizbonske strategije kot specifičnih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja do leta 2010. Ti so opredeljeni v različnih dokumentih bolonjskega in kopenhagenskega procesa ter v delovnem načrtu "Izobraževanje in usposabljanje 2010". V letu 2005 bomo posebno pozornost namenili pripravi poročila o uresničevanju delovnega programa "Izobraževanje in usposabljanje 2010" za spomladansko zasedanje Evropskega sveta leta 2006. Ta bo tudi podlaga za pripravo nacionalnih akcijskih načrtov.

Za uspešno delovanje notranjega trga EU je potrebno zagotoviti sistemsko urejen pristop k harmonizaciji tehničnih predpisov in drugih pravnih aktov, ki lahko vplivajo na prost pretok blaga med državami članicami.
EU si je zadala nalogo v začetku leta 2005 sprejeti Predlog direktive o prilagajanju zakonodaje članic na področju elektromagnetne združljivosti, katere namen je zagotoviti pravno varstvo gospodarskih subjektov, ki dajejo tovrstne naprave na trg in zagotoviti nemoteno delovanje elektronskih naprav kljub elektromagnetnim motnjam, katerim so te naprave lahko izpostavljene.
Nadalje se prednostne naloge EU na področju harmonizacije tehnične zakonodaje nanašajo na ukrepe, ki zadevajo emisije plinov in drugih škodljivih snovi iz motorjev z notranjim izgorevanjem v vozilih, na ukrepe, ki zadevajo uporabnost, ponovno uporabo in obnovitev že uporabljenih motornih vozil ter na Predlog direktive o homologaciji motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za ta vozila, ki spreminja Direktivo 70/156/EEC in postavlja nov pravni okvir, ki omogoča tipske odobritve, ki se nanašajo na ustrezne kategorije motornih vozil.

Slovenija se bo v letu 2005 aktivno vključevala v opredeljene aktivnosti EU na področju tehnične harmonizacije ter pripravljala ustrezne rešitve in podlage za implementacijo obravnavanih aktov v nacionalno zakonodajo v nadaljnjem transpozicijskem obdobju. Izmed omenjenih aktov bo posebno pozornost zagotovo namenjena aktivnostim za sprejetje Predloga direktive o prilagajanju zakonodaje članic na področju elektromagnetne združljivosti in Predlogu direktive o homologaciji motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za ta vozila, ki spreminja Direktivo 70/156/EEC.

Prednostne naloge prava gospodarskih družb so tesno povezane z nekaterimi direktivami, ki so predstavljene v poglavju o prednostnih nalogah finančnih storitev (Predlog Desete direktive o čezmejnih združitvah kapitalskih družb, dopolnitve Osme direktive o pravu družb na področju obvezne revizije letnih računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov). Poleg omenjenih bodo prednostne naloge EU na področju prava družba še predstavitev predlogov direktiv, ki dopolnjujejo obstoječe direktive prava družb (Druge kapitalske direktive, Četrte in Sedme direktive v odnosu do odgovornosti članov uprave, razkritju informacij o notranjih transakcijah in objavi letnih poročil uprave, predstavitev Štirinajste direktive o čezmejnem prenosu sedeža na Svetu, dopolnitev Tretje in Šeste direktive s področja prava družb) ter priprava predlogov za novo direktivo o pravicah delničarjev.

Slovenija se bo v letu 2005 aktivno vključevala v opredeljene aktivnosti EU na področju prava družb ter pripravljala ustrezne rešitve in podlage za implementacijo obravnavanih aktov v nacionalno zakonodajo v nadaljnjem transpozicijskem obdobju. Ob pripravi ustreznega čistopisa krovnega Zakona o gospodarskih družbah se bo med drugim izvedel postopek implementacije "Societas Europeae(*2)" v nacionalni pravni red. Ob prenovi Slovenskih računovodskih standardov (predvsem SRS 39) bo Slovenija nadalje pripravila strokovne zasnove za implementacijo Trinajste direktive ter Evropske zadruge v nacionalni pravni red. Tudi na področju prava družb se nadaljujejo aktivnosti pri poenostavitvah administrativnih postopkov in postopkov ustanavljanja družb. Na samoregulativni ravni bodo pristojni organi sodelovali pri oblikovanju in implementaciji priporočil in drugih samoiniciiranih aktivnosti.

Stopnja integracije finančnih storitev v EU še ni dosegla tiste ravni, ki bi lahko dajala maksimalne učinke enotnega notranjega trga na tem področju.
Predsedstvi v letu 2005 želita doseči napredek pri predlogih direktiv, ki so del Akcijskega načrta za finančne storitve. Gre za nove ukrepe na področju kapitalske ustreznosti preoblikovanje bančne direktive in dopolnitev Direktive o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij, za Direktivo o čezmejnih združitvah kapitalskih družb in Direktivo o čezmejnem prenosu sedeža kapitalskih družb.
Predlog Direktive o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij, ki dopolnjuje direktivo 2000/12/EC (kodificirana bančna direktiva) in direktivo 93/6/EEC (direktiva o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij) je Svet EU potrdil na decembrskem zasedanju in predložil v sprejem Parlamentu. Direktiva vpeljuje v zakonodajo EU določila novega baselskega sporazuma (Basel II), ki ga je 26. junija 2004 sprejel Baselski odbor za bančni nadzor. Veljala bo za vse banke držav članic, ne glede na njihovo velikost, kompleksnost, vrste storitev, ki jih banke opravljajo, kakor tudi za borzno posredniške družbe (investment firms). Ureditev kapitalske ustreznosti bank temelji na treh komplementarnih stebrih. V okviru prvega stebra so opredeljene minimalne kapitalske zahteve za kreditno in operativno tveganje. Drugi steber predstavlja regulativni nadzor, ki daje nadzornikom nova pooblastila, pristojnosti in moč, hkrati pa tudi veliko odgovornost. Tretji steber temelji na večji tržni disciplini in banke zavezuje k obširnejšim razkritjem informacij, kar bo predvsem povzročilo spremembe za tiste banke, ki v svojih poročilih še ne objavljajo vseh informacij, zanimivih za tržne udeležence
Namen Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o čezmejnih združitvah kapitalskih družb je urejanje čezmejnih združitev, ki so močno omejene s strani nacionalnih zakonodaj po sedežu vpletenih podjetij. V nekaterih državah članicah so omejitve manjše, v drugih pa uporaba zelo različnih nacionalnih zakonodaj povzroča zapletene in zelo drage pravne operacije, pri katerih pogosto manjka zadosten element transparentnosti in pravne varnosti. Osnovni namen predloga je pocenitev teh operacij, ki bi širšemu sklopu pravnih oseb (kapitalskih družb – predvsem malih in srednje velikih podjetij) ob zagotavljanju standardov transparentnosti in pravne varnosti zagotavljale ugodne transakcije čezmejnega združenja. Predlog tako dopolnjuje nadnacionalno ureditev evropske delniške družbe, predvsem pa dopolnjuje nadnacionalno zakonodajo na področju internacionalnih združitev.
V začetku leta 2005 bo Evropska komisija predstavila svoj načrt prihodnje integracije in regulacije sektorja finančnih storitev, ki bo sledila Akcijskemu načrtu za finančne storitve. Akcijski načrt za finančne storitve se je izkazal kot koristen instrument poenotenja notranjega trga EU na področju finančnih storitev in je bil v veliki meri izpolnjen (uresničenih je 39 od 42 načrtovanih ukrepov). Svet EU bo imel z Evropsko komisijo konstruktivno razpravo s poudarkom na dolgoročnih prioritetah tega sektorja.
Predsedstvi bosta nadaljevali delo tudi na pobudah, ki niso del Akcijskega načrta za finančne storitve in so bodisi v procesu pogajanj ali pa se jih šele pričakuje.
V sektorju zavarovalništva bodo prednostno obravnavane Direktiva o pozavarovanju, direktive v zvezi s kodifikacijo neživljenjskega zavarovanja in elektronsko trgovanje na področju zavarovalništva ter direktiva z delovnim nazivom solventnost II.
Namen predloga Direktive o pozavarovanju je poenotiti pravila delovanja pozavarovalnic na evropskem trgu. Predlagano besedilo direktive sledi rešitvam iz obstoječih predpisov EU, ki veljajo za opravljanje neposrednih zavarovalnih poslov. Predlog direktive predvideva naslednje rešitve: uvedbo sistema izdaje dovoljenja z določenimi pogoji, ki jih mora pozavarovalnica izpolnjevati, da pridobi dovoljenje in sistem nadzora s strani domače države članice, poenotenje pravil varnega in skrbnega poslovanja v vseh državah članicah. S tem v zvezi bodo določena pravila o naložbah sredstev, pravila o zahtevani kapitalski ustreznosti, pravila o minimalnem kapitalu in pravila o ukrepih, ki jih ima nadzornik na razpolago v primeru ko pozavarovalnica zaide v težave; direktiva vsebuje tudi določbe glede pozavarovalnic, ki so ustanovljene v tretjih državah in opravljajo pozavarovalno dejavnost v EU.
Glede kodifikacije neživljenjskega zavarovanja je treba navesti, da je bilo od leta 1973, ko je bila sprejeta prva direktiva o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (73/239/EGS) sprejetih več sprememb in dopolnitev te direktive. Zaradi pogostega amandmiranja je to področje postalo nepregledno, zato je več držav članic predlagalo, da se pripravi kodficirano besedilo direktive tudi za področje ne-življenjskega zavarovanje, kar podpira tudi Slovenija.
V oktobru 2003 je Komisija pripravila gradivo za razpravo o tem, kako izboljšati obstoječa pravila, ki veljajo za elektronsko poslovanje zavarovalnic preko meja. Vprašanje je pomembno, ker Direktiva o elektronskem poslovanju 2000/31/ES, ki postavlja splošna pravila za poslovanje prek elektronskih medijev, predpisuje določene derogacije glede določenih pravil, ki jih vsebujejo zavarovalniške direktive. Obseg teh derogacij in pravila zavarovalniških direktiv trenutno ne dajejo ustrezne, transparentne pravne podlage za razvoj prekomejnega elektronskega poslovanja zavarovalnic, zato je potrebno sprejeti določene spremembe. Določene nejasnosti, zlasti kar se tiče določil o predpogodbenih informacijah, daje tudi dejstvo, da so te informacije urejene v več predpisih, ki zavezujejo zavarovalnice.
Predloga zakonodajnega akta za zdaj še ni.
Komisija za leto 2005 načrtuje pripravo predloga direktive, ki bo na novo uredila kapitalsko ustreznost zavarovalnic, ki opravljajo posle življenjskega in neživljenjskega zavarovanja. Nova ureditev bo podobno kot pri bankah temeljila na treh stebrih, s poudarkom na upravljanju s tveganji ter le-tem prilagojeni višini zahtevanega kapitala. Glavne spremembe so predvidene na področju vzpostavitve sistema nadzora v zavarovalnicah, vodenja zavarovalniških družb, nadzora nad poslovanjem zavarovalnic, izračunavanju zavarovalno-tehničnih rezervacij ter definiciji in obsegu ustreznega kapitala, ki ga morajo zavarovalnice imeti glede na tveganja, katerim so izpostavljena pri svojem poslovanju. Težko je napovedati, kdaj bo zakonodajni predlog posredovan.
Med prednostnimi nalogami je tudi pravo družb, in sicer osma direktiva prava družb o obvezni reviziji, pravni okvir za plačila ter direktiva o obračunu in poravnavi.
Evropska komisija pripravlja Nov pravni okvir za plačila na notranjem trgu oziroma t.i. Direktivo o plačilnih storitvah na notranjem trgu.
Razlog priprave novega pravnega okvirja za plačila na notranjem trgu je v nepopolnem delovanju enotnega trga na tem področju. Evropska komisija želi zagotoviti enake pogoje opravljanja plačilnih storitev na trgu EU in s tem povečanje konkurence med izvajalci plačilnih storitev. Pomemben cilj pa je tudi zagotoviti ustrezno raven zaščite potrošnikov in povečanje transparentnosti pri opravljanju teh storitev. Za zagotovitev teh ciljev predlog direktive uvaja in ureja novo kategorijo izvajalcev plačilnih storitev, to so plačilne institucije. Poleg kreditnih institucij in institucij, ki izdajajo elektronski denar, katerih delovanje je že urejeno z direktivami, bodo lahko plačilne storitve opravljale tudi plačilne institucije, ki pa bodo morale za svoje delovanje na skupnem trgu EU pridobiti dovoljenje v domači državi članici.
Glavna načela, ki jih zasleduje nov pravni okvir so: veljavnost pravil za vse izvajalce plačilnih storitev v EU, veljavnost za vse uporabnike plačilnih storitev, veljavnost za vse vrste plačilnih storitev ter za plačilne transakcije v vseh valutah.
Po predvidevanjih naj bi v prvi polovici leta 2005 potekala usklajevanja besedila predloga direktive v okviru Evropske komisije, ki naj bi svoj predlog posredovala v obravnavo Svetu in Parlamentu v juniju 2005. Po pričakovanjih Evropske komisije naj bi nadaljnji dve leti potekal postopek sprejemanja predloga direktive.
V zvezi s sistemi izračuna, izravnave in izpolnjevanja obveznosti (clearing and settlement) glede poslov v zvezi z vrednostnimi papirji je Evropska komisija v letu 2004 izdala posebno Sporočilo, v katerem je analizirala stanje in izzive na tem področju, sporočilo pa je dala na voljo tudi za komentarje vseh zainteresiranih. Med drugim se je v navedenem dokumentu zavzela za sprejetje okvirne (Lamfalussy) direktive v zvezi s čezmejnim izračunom, izravnavo in izpolnjevanjem obveznosti. Večina tistih, ki so se odzvali na posvetovalni dokument Evropska komisija (to so bile tako države kot industrija), je podprla idejo o direktivi, bo pa Evropska komisija pred tem morala opraviti analizo stroškov in koristi (oziroma "impact assessment") morebitne nove ureditve in šele potem ukrepati. Direktiva naj bi po mnenju Evropske komisije vsebovala določbe glede pravice dostopa oziroma izbire sistema za izračun, izravnavo in izpolnjevanje obveznosti, glede skupnega zakonodajnega in nadzornega okvira v zvezi s tem in glede upravljanja teh sistemov.
Osnutka direktive na temo izračuna, izravnave in izpolnjevanja obveznosti torej še ni, trenutno pa je nemogoče napovedati, kdaj in v kakšni obliki bo Evropska komisija pripravila osnutek le-te, še posebej ob upoštevanju nameravane predhodne ocene stroškov in koristi za njeno pripravo.
Posebna pozornost bo posvečena boju proti financiranju terorizma. Za to sta ključni temi Tretja direktiva o preprečevanju pranja denarja, ki posebej obravnava financiranje terorizma, in uredba, ki implementira posebno priporočilo FATF št. VII o boju proti financiranju terorizma.
Predlog Direktive podpira prizadevanja za nadaljnjo harmonizacijo zakonodaje in prakse na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, popolnoma na novo pa ureja področje preprečevanja in odkrivanja financiranja terorizma.

Slovenija bo dala pri svojem delu prednost tistim predlogom, ki bodo ob upoštevanju obstoječega stanja vodili do povečevanja konkurenčnosti in učinkovitosti slovenskega finančnega sektorja. Slovenija se zavzema za pristop k spremembam zakonodaje, ki bo že v naprej v največji možni meri predvidel možne posledice na finančne institucije, njihove komitente in makroekonomsko okolje.
V postopku sprejemanja Direktive o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij so bila stališča Slovenije še posebej osredotočena na določila, kot so pristojnost nadzornikov glede potrditve naprednih modelov ocenjevanja tveganj, enotni datum implementacije modelov ocenjevanja tveganj, zahteve glede javnih razkritij in razkritij pomembnih hčerinskih družb. V teku obravnave predloga v Svetu EU je do zasedanja Sveta finančnih ministrov ECOFIN v decembru 2004 prilagodila stališča tako, da ni blokirala sprejema direktive v Svetu.
Republika Slovenija soglaša s predlogom Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pozavarovanju in spremembi Direktiv Sveta 73/239/EGS, 92/49/EGS ter Direktiv 98/78/ES in 2002/83/ES. Republika Slovenija se je nazadnje opredelila in podprla kompromisni predlog Predsedstva Sveta EU z dne 5. novembra 2004. Kompromisni predlog je sprejemljiv tudi z vidika dosedanjih stališč Republike Slovenije glede najbolj aktualnih vprašanj, ki so se pojavljala tekom priprave predloga direktive. Eno od vprašanj je bila ureditev dovoljenih naložb pozavarovalnic iz naslova zavarovalno-tehničnih rezervacij, glede katerih je Republika Slovenija soglašala s predlogom o postavitvi kvantitativnih omejitev takšnih naložb. Podano je bilo tudi stališče k členu, ki ureja pravila za izračun zahtevane kapitalske ustreznosti pozavarovalnic – Republika Slovenija se je zavzela za predlog, da bi se za izračun kapitalske ustreznosti za življenjske pozavarovalnice predvidela uporaba pravil za izračunavanje kapitalske ustreznosti za premoženjska zavarovanja, kar je ponudil tudi kompromisni predlog Predsedstva Sveta EU. Republika Slovenija se je strinjala tudi s kompromisnim predlogom, da se ne uvede pravica zavarovalca, ki mu jo lahko podeli država članica, da v primeru prenosa pozavarovalnega portfelja, le-ta v določenem času lahko odstopi od zavarovalne pogodbe.
Republika Slovenija načelno soglaša s predlogom Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja, vključno s financiranjem terorizma, ker se s sprejemom te Direktive podpirajo prizadevanja za nadaljnjo harmonizacijo zakonodaje in prakse na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, popolnoma na novo pa ureja področje preprečevanja in odkrivanja financiranja terorizma. Usklajevanje besedila členov predloga Direktive na strokovni ravni je zaključeno, še naprej pa bo Slovenija podpirala sprejem direktive na politični ravni. Pri delu Sveta bo sodelovala pri oblikovanju preambule, kjer bodo obravnavna predvsem pravno-tehnična vprašanja interpretacije sprejetih členov. Tudi nadalje pri postopku na politični ravni bo Republika Slovenija podpirala stališča, ki predstavljajo nadgradnjo sedanjega sistema na tem področju in nasprotovala tistim stališčem, ki predstavljajo korak nazaj v primerjavi z razvojem tega področja v Sloveniji oziroma predstavljajo nepotrebno dodatno obremenjevanje finančnih in drugih organizacij – zavezancev. Slovenija podpira tudi sprejem predloga Uredbe o informacijah plačnika, ki spremljajo denarna nakazila, ki je izvedbeni akt posebnega priporočila skupine FATF št. VII za boj proti terorizmu. Predlog Uredbe je še v fazi strokovnega usklajevanja, kjer bo Slovenija aktivno udeležena še naprej. Slednja uredba ne bo prinesla popolnoma novih predpisov za Slovenijo, saj se del predvidenih ukrepov v Sloveniji že izvaja na podlagi veljavnih nacionalnih predpisov na področju preprečevanja pranja denarja. Seveda pa Slovenija podpira še bolj podrobno ureditev, predvsem pa harmonizacijo in implementacijo le-tega v vseh državah članicah EU.
Pri predlogih, ki šele bodo posredovani v obravnavo Svetu, se bo Slovenija aktivno vključila v postopek sprejema v čim zgodnejši fazi.

Davek na dodano vrednost
Na področju davka na dodano vrednost (DDV) je cilj predlogov EU posodobitev obstoječega skupnega sistema DDV in hkrati prilagoditev najnovejšemu ekonomskemu, tehničnemu ter političnemu razvoju. Prav tako naj bi spremembe prispevale k enostavnejšem poslovanju davčnih zavezancev in davčnih uprav. Z drugimi predlogi se želi doseči poenotenje izvajanja in poenostavitev veljavne zakonodaje Skupnosti.
Svet si bo prizadeval napraviti napredek pri že predloženih predlogih oziroma predlogih, ki jih bo Komisija Svetu predložila v kratkem. Tako naj bi obravnaval izvedbeno Uredbo o izvajanju Šeste DDV direktive, na novo oblikoval prečiščeno besedilo Šeste direktive, nadaljeval razpravo o spremembi pravil glede določitve kraja opravljanja storitev, nadaljeval razpravo o uporabi znižanih stopenj DDV in razpravo o uvedbi postopka obdavčitve na enem mestu.
Svet bo v letu 2005 začel postopke na vrsti prihajajočih predlogov: predlog sprememb Šeste direktive glede kraja opravljanja storitev, v primerih ko se storitve opravljajo za končne potrošnike; predlog za racionalizacijo izjem iz 27. člena Šeste direktive, Svet bo razpravljal o nadaljnjem razvoju oziroma dokončni uveljavitvi načina obračunavanja DDV v povezavi z elektronskim poslovanjem – sedanja začasna rešitev se izteče 1. julija 2006.
Trošarine
Predlogi Evropske komisije, predloženi Svetu na tem področju, so usmerjeni v poenotenje izvajanja in posodobitev zakonodaje Skupnosti. Delo na tem področju bo usmerjeno v dokončanje predloga za spremembe Direktive 92/12/EEC glede členov 7 do 10 (gibanje trošarinskih izdelkov s plačano trošarino) in v obravnavo predloga čistopisa Direktive 92/12/EEC, ki naj bi vseboval tudi vsebinske novosti (op. predložitev predloga v začetku 2005 je popolnoma nerealistična; obravnave predloga ni zaključila niti še delovna skupina Komisije).
Neposredni davki
Na področju neposrednih davkov se bosta predsedstvi v letu 2005 osredotočili na zadeve, povezane z gospodarsko rastjo in konkurenčnostjo notranjega trga. Nadaljevali bosta delo na
Direktivi o obrestih in licenčninah.

Prednostne naloge Slovenije na področju obdavčitve sledijo prednostnim nalogam EU.
Na področju DDV se Slovenija ne bo zavzemala za hitre in obsežne spremembe sistema, ampak za postopno prilagajanje in posodabljanje obstoječega sistema s ciljem, da se administrativni postopki čimbolj poenostavijo in poenoti njihovo izvajanje med državami članicami, vendar hkrati ohranijo oziroma okrepijo vsi potrebni nadzorni mehanizmi, s katerimi je mogoče učinkovito preprečevati zlorabe sistema in hitro odkrivati kršitve predvsem v trgovini med državami članicami EU. Pri odobravanju izjem in sistema njihovega uveljavljanja si bo Slovenija prizadevala za racionalni pristop. Zaradi enostavnosti sistema in enotnosti njegovega izvajanja je primerno, da je izjem čim manj, vendar pa je treba upoštevati specifične potrebe posameznih držav članic. Slovenija ne nasprotuje posebnim rešitvam, ki se lahko uveljavijo le za posamezne države članice, vendar le, če to ne ogroža delovanja notranjega trga, ne izkrivlja konkurence med državami članicami in če omogoča učinkovit nadzor odobrenih izjem brez pretiranih administrativnih stroškov.
Na področju trošarin si bo Slovenija prizadevala za posodobitev obstoječega sistema in za njegovo prilagoditev potrebam sodobnega elektronskega komuniciranja. V tem kontekstu Slovenija pozdravlja prizadevanja za uvedbo elektronskega spremljanja gibanja trošarinskih izdelkov in ocenjuje, da so pravočasne celovite spremembe Direktive 92/12 nujne za dosego zastavljenih ciljev na tehničnem in tehnološkem področju. Tudi na področju trošarin bi nove rešitve na dolgi rok morale zagotavljati zmanjševanje administrativnih stroškov tako pri zavezancih kot tudi pri nadzornih organih, hkrati pa zagotavljati učinkovit nadzor gibanja trošarinskih izdelkov, kjer lahko potencialno proračuni držav članic utrpijo veliko škodo.

Največ pomanjkljivosti v delovanju notranjega trga EU je mogoče opaziti prav na področju prostega pretoka storitev, zato si EU prizadeva za ukrepe, ki bodo uporabnikom in ponudnikom storitev zagotovili večjo izbiro in kvaliteto storitev po nižji ceni ter tako omogočili hitrejše in lažje izpolnjevanje ciljev Lizbonske strategije. Ker predstavljajo storitve (skupaj z javno upravo) že več kot 70 odstotkov BDP EU in zaposlujejo več kot 67 odstotkov vseh delavcev v EU, je potrebno nujno vzpostaviti učinkovito delovanje notranjega trga na področju storitev.
Zaradi želje po čim prejšnjem doseganju omenjenega cilja tako ostaja prednostna nalogo EU sprejetje Predloga direktive o storitvah na notranjem trgu, katere namen je vzpostavitev sistemskega pravnega okvira za zagotovitev svobode pri ustanavljanju podjetij, ki izvajajo storitve, in za prost pretok storitev med vsemi državami članicami. Glavni cilj predlagane direktive je zagotovitev pravne varnosti izvajalcem in uporabnikom storitev, vključno s poenostavitvijo obstoječih administrativnih postopkov. Problemi se kažejo predvsem v zvezi z vključitvijo nekaterih storitev (npr. zdravstvenih, socialnih, iger na srečo) pod normativni okvir nove direktive. Predlog direktive se ne naša na storitve, ki so urejena s posebno EU zakonodajo (bančništvo, zavarovalništvo, pokojnine, nekatere transportne storitve, elektronske storitve, storitve, ki jih opravljajo javne oblasti). Posebna pozornost bo namenjena zagotovitvi sodelovanja med ustreznimi organi oblasti držav članic in principu »države porekla«, kot temeljnemu principu za uspešno delovanje notranjega trga EU.

V Sloveniji delež in razvoj storitev, njihova učinkovitost, kakovost in pestrost zaostajajo za državami članicami EU. Slovenija mora oblikovati bolj dinamično in fleksibilno politiko ter mehanizme za spodbujanje razvoja novih storitev, predvsem tistih z visoko dodano vrednostjo (informacijsko-komunikacijske storitve, poslovne in finančne storitve). Ob politiki deregulacije in liberalizacije, ki bosta spodbudili večjo konkurenco med ponudniki storitev, je treba napore usmeriti tudi v vzpostavitev sodobne telekomunikacijske infrastrukture in zadostnega števila visoko usposobljenih kadrov.
Slovenija podpira Predlog direktive o storitvah na notranjem trgu, saj naj bi napovedane spremembe zagotovile bolj prijazno okolje vsem, vključenim v uveljavitev obstoječe zakonodaje: podjetjem, državni administraciji in institucijam, ki predstavljajo ustrezno tehnično infrastrukturo. Tako kot večina drugih držav se tudi Slovenija zavzema za izključitev nekaterih storitev (zdravstvenih, socialnih, iger na srečo) iz obsega direktive. Ker je vsebina direktive izrazito horizontalno narave, njena obravnava pa poteka zelo hitro in zahteva usklajeno in utemeljeno zastopanje nacionalnih stališč, Slovenija opozarja na potrebo po učinkovitem medresorskem usklajevanju in jasno oblikovanimi in usklajenimi stališči do posameznih določil predlagane direktive, oziroma lastnih predlogov, kakor tudi predlogov drugih držav članic.

Na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij bo pomemben dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom o Predlogu direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Direktiva združuje v enoten dokument zakonodajne akte o priznavanju poklicnih kvalifikacij, in sicer dvanajst obstoječih »sektorskih« direktiv, ki urejajo vprašanja zdravnikov, medicinskih sester za splošno nego, zobozdravnikov, veterinarjev, babic, farmacevtov in arhitektov ter tri direktive »splošnega sistema«. Nova direktiva s tem postavlja enostavnejša in jasnejša pravila glede priznavanja kvalifikacij in obenem prispeva k boljši informiranosti državljanov in k zmanjšanju administrativnega bremena za podjetja in državljane. Poleg tega direktiva poenostavlja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij in prinaša večjo mero fleksibilnosti pri vprašanju poklicnih kvalifikacij v zvezi z opravljanjem storitev in ustanavljanjem.

Spremembe in dopolnitve Direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij bodo vsekakor prinesle nekatere novosti v slovensko zakonodajo, zato bo potrebno prilagoditi slovensko zakonodajo s področja vzajemnega priznavanja kvalifikacij. Direktiva bo slovenskim državljanom olajšala in poenostavila opravljanje poklicev in storitev na področju reguliranih dejavnosti, pripomogla pa bo tudi k boljši informiranosti in manjšemu administrativnemu bremenu. Slovenija zato podpira predlog sprememb direktive, hkrati pa opozarja, da morajo rešitve, sprejete v direktivi, odražati tudi skrb za varstvo potrošnikov in javno zdravje.

Na področju varstva potrošnikov bo Svet EU v letu 2005 namenil posebno pozornost Direktivi o potrošniških kreditih. Direktiva ureja problem precejšnjih razlik v predpisih držav članic EU, ki se nanašajo na potrošniške kredite. Harmonizacija nacionalnih predpisov bi omogočila boljše delovanje notranjega trga in s tem povečan obseg čezmejnega trgovanja. Predlog direktive spreminja obseg veljavnosti in posega na področje kreditnih posrednikov. Prav tako vzpostavlja okvir za strukturirano informacijo za potrošnika in povečuje katalog informacij, ki jih mora kreditodajalec zagotoviti potrošniku.
Enako pomemben bo ponovni poskus doseganja dogovora o Uredbi o pospeševanju prodaje. Uredba vzpostavlja enotni pravni okvir na celotnem območju EU na področju dejavnosti pospeševanja prodaje. S tem zagotavlja razvoj malih in srednjih podjetij in večjo zaščito potrošnikov. Zagotavljanje teh ciljev bo doprineslo k večji konkurenčnosti na enotnem notranjem trgu in posredno koristilo potrošnikom predvsem pri čezmejnem poslovanju na teritoriju drugih držav članic
Svet EU si bo prizadeval tudi za dosego dogovora z Evropskim parlamentom glede Direktive o nepoštenih poslovnih praksah. Eden od ciljev uveljavitve te direktive je poenotenje pogojev poštenega poslovanja. Različni pogoji poslovanja omogočajo vzpostavitev t.i. medsebojnih ovir, ki omejujejo možnosti vstopanja na trge drugih članic skupnosti. Negativne posledice teh ovir najbolj prizadenejo končne potrošnike, zato direktiva pomeni pomemben korak naprej k zaščiti potrošnikov. Direktiva bo torej neposredno ščitila ekonomske interese potrošnikov, njihovega zdravja in okolja, obenem pa bo varovala tudi pošteno konkurenco med podjetji in ščitila mala oziroma srednje velika podjetja pri čezmejnemu poslovanju.
Svet EU si bo prizadeval tudi za poenostavitev zakonodaje, ki se nanaša na varstvo potrošnikov in v teh naporih bo sodeloval pri delu Evropske komisije.

Za Slovenijo je v luči medijsko odmevnih afer na področju potrošniških kreditov politično zelo pomemben sprejem Direktive o potrošniških kreditih. Direktiva bo prispevala k varovanju potrošnikov v Sloveniji in slovenskih potrošnikov pri najemanju potrošniških kreditov v drugih državah članicah, saj uvaja večji obseg informacij, ki jih bo potrošnik imel na voljo pri sklepanju pogodb o najemu potrošniških kreditov, prav tako pa nalaga kreditodajalcem in kreditnim posrednikom obveznost, da potrošniku ustrezno svetujejo. S tem bo po eni strani potrošniku omogočena racionalnejša odločitev, po drugi strani bo direktiva prispevala tudi k večjemu zaupanju potrošnikov, kar bi lahko pozitivno vplivalo na obseg trgovanja.
Slovenija pripisuje velik pomen tudi sprejetju Uredbe o pospeševanju prodaje na notranjem trgu. V tem okviru je za Slovenijo še zlasti pomembno, da predlog uredbe ne bi zniževal relativno visoke ravni zaščite potrošnika v slovenski zakonodaji, kar se nanaša še posebej na pospeševanje prodaje tobačnih izdelkov. Pomembno pa je tudi, da se predlog uredbe ne nanaša na promocijo iger na srečo, loterij, stavnic in drugih aktivnosti, kjer so neposredni vložki v igro denarna sredstva.
Nenazadnje, za Slovenijo bo zaradi potrebnih sprememb nacionalne zakonodaje na področju varstva potrošnikov pomemben tudi sprejem Direktive o nepoštenih poslovnih praksah. V Republiki Sloveniji je zaščita potrošnikov opredeljena v Zakonu o varstvu potrošnikov. Vendar zakon ne omenja "povprečnega potrošnika", zato bodo potrebne spremembe omenjenega zakona. V zakonu je sicer dovolj natančno opredeljeno zavajajoče oglaševanje (in tudi primerjalno), ni pa posebej opredeljeno, kaj so agresivna dejanja. Vse te nove pojme bo potrebno po uveljavitvi direktive ustrezno vključiti v slovensko zakonodajo.

Predlog uredbe o prehranskih označbah in zdravstvenih trditvah za živila
Predlog uredbe sodi med najpomembnejše zakonodajne predloge, ki so v razpravi na tem področju. Uredba predvideva standardizirane pogoje za prehransko označevanje živil, ki temeljijo na prehranskih profilih priporočil za zdravo prehrano prebivalstva ter predmarketinško avtorizacijo zdravstvene trditve, vezane na živilo na osnovi mnenja, ki ga proizvajalec ali uvoznik živila pridobi po opravljenem postopku ocene tveganja oziroma potrditvi resničnosti deklariranih zdravstvenih učinkov na Evropski agenciji za varno hrano (EFSA). Glavni cilj akta je poenotenje prehranskih označb v EU ter preprečevanje zavajanja potrošnikov v zvezi z zdravstvenimi trditvami, vezanimi na živila, ki nimajo znanstvenih podlag.
Predlog uredbe o dodajanju vitaminov in mineralov ter drugih določenih snovi živilom
Države članice bodo v nadaljevanju obravnave skušale doseči dogovor o enotni zakonodajni ureditvi t.i. fortifikacije živil z določitvijo standardiziranih pogojev za dodajanje vitaminov in mineralov ter nekaterih drugih snovi živilom, njihovih maksimalnih količinah in določil živila, ki se jim te snovi ne smejo dodajati.
V prvi polovici leta se bo predvidoma začela obravnava predloga uredbe o dodanih aditivih, aromah in encimih živilom in predloga nove uredbe o označevanju živil.

Posebno pozornost bo Slovenija namenila obravnavi Uredbe o prehranskih označbah in zdravstvenih trditvah za živila. Slovenija podpira sprejem te uredbe, med bistvenimi novostmi pe še posebej uvedbo "prehranskega profila" oziroma pogojev za ustrezno energijsko in hranilno sestavo živila po smernicah zdrave prehrane kot osnove, da se lahko uvede posamezna prehranska označba in prepoved oziroma omejitve označevanja določenih vrst živil. Proizvodnja ustreznih živil z zmanjšano količino maščob, nasičenih maščob, sladkorjev in natrija (soli) z namenom ponuditi potrošniku izbor živil, ki mu olajšajo prehrano v smeri prehranskih priporočil, je namreč tudi ena od strategij predlagane Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010.
Slovenija podpira tudi sprejem predloga Uredbe o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom, posebej pa poudarja potrebo po natančnem opredeljevanju pogojev za dodajanje vitaminov in mineralov do normalne vsebnosti v primerih, ko se z leti zaradi tehnoloških postopkov predelave ali zaradi odvzemanja snovi pri izdelavi živil z zmanjšano vsebnostjo maščob delež teh snovi v živilih zmanjša. Potrebno je opredeliti živila, katerim se posamezni vitamini in minerali lahko dodajajo, natančneje določiti druge substance ter primere, odstopanja od določil uredbe, če je bogatitev živil zaradi pomanjkanja določenega minerala nujna zaradi javnozdravstvene potrebe v posamezni deželi.
Slovenija prav tako smatra, da je harmonizacija zakonodaje na področju dodajanja aditivov, arom, sladil in encimov prioritetna naloga. Cilj Slovenije je, da se zaradi varovanja interesov potrošnikov zagotovi uporaba aditivov le v primerih, ko je to tehnološko neobhodno, njihovo zniževanje uporabe v vseh postopkih predelave živil po načelih Dobre proizvodne prakse oziroma zamenjave aditivov z drugimi postopki obdelave živil ter jasno in razumljivo označevanje, vključno s količinskim označevanjem dodanih sladil (delež sladila, ki ga potrošnik zaužije v živilu v primerjavi z ADI) v živilih.

Predsedstvo Sveta EU si bo na področju carinske unije prednostno posvetilo prizadevanju doseganja dogovora med državami članicami glede obravnave nove Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o celoviti posodobitvi Carinskega zakonika Skupnosti, kakor tudi sprejemu skupnega stališča Sveta glede Uredbe o nadzoru denarja pri vstopu in izstopu s carinskega ozemlja Skupnosti.
Izdelava celovite prenove Carinskega zakonika Skupnosti je še v fazi izdelave predloga Komisije, ki je v ta namen odprla javno posvetovanje o vnaprejšnji oceni vplivov predlaganih sprememb na poslovanje podjetji in javne uprave. Glavni razlogi za poenostavitev carinske zakonodaje so: zmanjševanje stroškov in drugih bremen za gospodarstvo z omogočanjem lažjega dostopa do predpisov ob večji zagotovitvi njihovega enotnega izvajanja, ustvarjanje enakih pogojev za delovanje gospodarskih subjektov na celotnem območju EU, povečanje pravne varnosti vseh uporabnikov ter omogočanje koriščenja v največji možni meri možnosti informatiziranih postopkov na enotnem trgu Skupnosti. Revidirani zakonik se bo začel v celoti uporabljati šele, ko bodo sprejete in uveljavljene vse bistvene izvedbene rešitve, ki slonijo na uporabi informacijske tehnologije, in sicer predvidoma leta 2009.
Osnutek celovite prenove Carinskega zakonika vsebuje tudi spremembe, ki jih prinaša Predlog uredbe EP in Sveta, ki spreminja Carinski zakonik Skupnosti. Pri slednjem predlogu, ki je v zaključni fazi sprejema po postopku soodločanja, gre za parcialno spremembo Carinskega zakonika Skupnosti, ki zadeva predvsem uvedbo sistema izmenjave vnaprejšnjih informacij za blago, ki se iznaša iz in vnaša v carinsko območje Skupnosti. Pričakuje se sprejem predlagane uredbe v prvi polovici leta 2005, uporabljati pa naj bi se začela v začetku leta 2006.
Cilj Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nadzoru denarja pri vstopu in izstopu s carinskega ozemlja Skupnosti je večja harmonizacija med različnimi nacionalnimi sistemi držav članic, ki služijo nadzoru prenosa denarja na zunanjih mejah Skupnosti, saj razlike v zakonodajah na tem področju škodujejo pravilnemu delovanju notranjega trga. Gre za vzpostavitev dopolnilnega mehanizma za preprečevanja pranja denarja, ki upošteva predvsem primernost vključitve carinskih organov, ki so stalno prisotni na zunanji meji in že učinkovito izvajajo nadzor nad zunanjimi mejami. Predlog v ničemer ne posega v nacionalne predpise glede kontrole nad gibanjem denarja znotraj carinskega ozemlja Skupnosti. V postopku soodločanja je Svet že sprejel skupno stališče na predlagani akt.

Slovenija podpira Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki spreminja Carinski zakonik Skupnosti. Uredba naj bi vzpostavila uravnoteženo dopolnitev zakonodajnih obveznosti za carinske organe in uporabnike – v smislu zagotavljanja varnosti pri vnosu blaga v carinsko območje Skupnosti in njegovem iznosu – ter hkrati omogočila dodatne olajšave za uporabnike in izboljšala sodelovanje med njimi in carinskimi organi. Posebno pozornost je treba posvetiti postavitvi skupnega okvira za upravljanje tveganja in oblikovanju enotnih kriterijev za opravljanje učinkovitih analiz tveganja na zunanji meji Skupnosti, saj bodo carinski organi RS odgovorni ne le za izvajanje ukrepov za zaščito nacionalnih interesov, ampak tudi interesov celotne Skupnosti. Zato Slovenija pripisuje poseben pomen učinkovitemu sodelovanju pristojnih organov, katerih naloge bodo v prihodnje zajemale tudi višjo raven zagotavljanja varnosti. Slovenija podpira spremembe Carinskega zakonika Skupnosti tudi glede uvajanja elektronske oblike izmenjave informacij, ki naj bi nadomestila papirnato poslovanje med podjetji in carinskimi organi. V ta namen se Slovenija zavzema za pospešen razvoj elektronske carine ter oblikovanje in uporabo skupnih informacijskih sistemov. Pri tem bo potrebno zagotoviti kompatibilno programsko opremo računalniških informacijskih sistemov, ki bo omogočala hiter pretok informacij med pristojnimi organi znotraj celotne Skupnosti.
Predvidene spremembe bodo za Slovenijo pomembne predvsem z vidika zagotovitve potrebnih finančnih sredstev za nakup ustrezne programske in tehnične opreme. Slovenija bo zato sodelovala s Komisijo pri iskanju orodij, virov ter možnosti porazdelitve finančnih bremen za izvajanje novih nalog.
V naslednji fazi, tj. v okviru priprav stališč do predloga celovite revizije Carinskega zakonika Skupnosti, se bo Slovenija prednostno posvetila predvsem racionalizaciji in poenostavitvi carinskih postopkov, harmonizaciji podatkov in informacij v novih okoljih elektronskega poslovanja carine in uporabnikov ob hkratni zagotovitvi poenotenega IT orodja, ureditvi posledic delitve pristojnosti med notranjim in zunanjim carinskim uradom, določitvi kraja nastanka carinskega dolga, poenotenemu razumevanja istovrstnosti kršitev temeljnih carinskih predpisov ter zagotovitvi potrebnih izvedbenih instrumentov za pravilno izvajanje in uporabo zakonodaje s strani pristojnih organov in podjetij.
Nadalje bo posebno pozornost treba nameniti utrditvi položaja in vloge carine v okviru sodelovanja z drugimi izvršilnimi organi, ki izvajajo nadzor na zunanjih mejah. Na tem področju bo treba zasledovati in se vključevati v reševanje naslednjih problemskih sklopov: koordinacija nadzora blaga in oseb brez motenja prostega gibanja obeh, opredelitev povezave in/ali vključitve carine v Evropsko agencijo za upravljanje zunanjih meja, optimiziranje informacijskih sistemov ter nenazadnje celovito in globalno sodelovanje s carinskimi upravami tretjih držav.

V letu 2005 si bosta predsedstvi prizadevali, da bi bile elektronske komunikacije gonilo evropske konkurenčnosti in strukturnih reform. Zato bosta poudarjali predvsem vidik notranjega trga in si prizadevali zagotoviti učinkovito implementacijo zakonodajnega okvirja za omrežja in komunikacijske storitve. Po prenosu zakonodajnega paketa EU v nacionalne zakonodaje, kar je do sedaj opravila večina držav članic, je v naslednji fazi implementacije pomembno vzpostaviti ravnotežje subjektov v sektorju elektronskih komunikacij, uporabljajoč pri tem mehanizme, ki so predvideni v zakonu.
Predsedstvi si bosta prizadevali tudi za sporazum z Evropskim parlamentom za sprejetje Odločbe o vzpostavitvi večletnega komunitarnega programa za oblikovanje bolj dostopne, uporabne in izkoriščene digitalne vsebine v Evropi, ki opredeljuje cilje in namen programa, vlogo Komisije in programskega odbora, določa proračun ter področja podpore in način izvedbe programa, ter Odločbe o nadaljevanju večletnega programa Skupnosti o pospeševanju varne uporabe interneta in novih omrežnih tehnologij (Safer Internet+), ki zagotavlja sredstva za varovanje pred nelegalnimi in škodljivimi internetnimi vsebinami.
EU bo v letu 2005 proučila tudi predlog amandmaja v zvezi z univerzalnimi storitvami na podlagi člena 15 Direktive o univerzalnih storitvah (2002/22/CE). V omenjeni direktivi je predviden pregled oziroma ocena obsega univerzalnih storitev. Pri odločitvi o ponovnem definiranju obsega univerzalnih storitev se upoštevajo elementi razpoložljivosti storitev večini uporabnikom in nadalje, ali neuporaba s strani manjšinskih uporabnikov povzroča socialno izključenost.
V letu 2005 bo potekalo nadaljevanje izvajanja Akcijskega načrta razvoja informacijske družbe eEvropa 2005, ki bo služil kot osnova za prilagoditev Akcijskega programa splošnemu razvoju informacijske družbe ter potrebam razširjene EU. Program je namenjen razvoju sodobnih javnih storitev in dinamičnega okolja za e-poslovanje preko najširše uporabe širokopasovnega podatkovnega dostopa po konkurenčnih cenah ter varne informacijske infrastrukture.
Svet EU si je za cilj postavil še proučiti Poročilo Komisije o uveljavitvi direktive 97/67/CE o poštnih storitvah, ki bo predložena skladno s členom 23 in proučiti aktivnosti na podlagi Poročila direktive 2000/31/EC o elektronski trgovini skladno s členom 21. Potekale pa bodo tudi priprave na Svetovni vrh o informacijski družbi (WSIS – World Summit on Information Society). Na vrhu, ki bo novembra 2005, bodo sprejeli ukrepe za razvoj informacijske družbe na mednarodni ravni.

Slovenija se bo v letu 2005 aktivno vključevala v zgoraj opredeljene aktivnosti EU na področju elektronskega poslovanja in informacijske družbe ter pripravljala ustrezne rešitve in podlage za implementacijo obravnavanih aktov v nacionalno zakonodajo v nadaljnjem transpozicijskem obdobju. Med zgoraj omenjenimi akti bo Slovenija posebno pozornost namenila zagotovitvi učinkovite implementacije zakonodajnega okvira za omrežja in komunikacijske storitve, ki posega v konkretne probleme v praksi pri delovanju trga elektronskih komunikacij in tako na razvoj samega sektorja IKT.
V skladu z zaključki Sveta EU in Resolucijo IKT bo Slovenija v letu 2005 posvečala posebno pozornost postavljanju usmeritev razvoja informacijske družbe v Sloveniji (in Evropi) po letu 2005 kot tudi pravočasni implementaciji akcijskega programa eEuropa 2005 s poudarkom na eUpravi, eZdravju, eUčenju, ePoslovanju, eVključenosti in varnosti širokopasovnih povezav. V letu 2005 bo preverjena ustreznost obstoječih strategij za razvoj informacijske družbe kot tudi priprava nove strategije za preklop na digitalno TV. Posebna pozornost bo posvečena problematiki spam, medobratovalnosti storitev, politiki radijskega spektra, izvajanju direktive R&TTE, uveljavitvi direktive za ponovno uporabo javnih dokumentov in pripravi okvirne odločbe o ohranitvi podatkov v zvezi z javno dostopnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami.
Slovenija bo tudi aktivno sodelovala pri pripravah na Svetovni vrh o informacijski družbi.

EU si je kot prioriteto na področju energije za leto 2005 zadala nadaljevanje dela na več področjih, med katerimi bo posebno pozornost namenila učinkovitemu delovanju notranjega trga z energijo, zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo, trajnostni energijski proizvodnji in porabi, mednarodnem sodelovanju in jedrskim vprašanjem.
Delovanje notranjega energetskega trga in zanesljiva oskrba z energijo
Učinkovito delovanja notranjega trga z energijo in skrb za zanesljivo oskrbo z energijo bo EU poskušala doseči predvsem z naslednjimi ukrepi:
– Nadaljevanje dela na Predlogu uredbe o pogojih za dostop do plinskega prenosnega omrežja, katere cilj je doseči enoten in učinkovit evropski trg s plinom, in Predlogu odločbe Sveta EU in Evropskega parlamenta o smernicah za razvoj vseevropskih energetskih omrežij, ki sta zaključila prvo branje v Svetu. Namen t.i. plinske uredbe je določitev pravno obvezujočih natančnejših navodil za delovanje prenosnega omrežja zemeljskega plina na podlagi t.i. plinske direktive 55/2003/EC, ki jih je v obliki neobvezujočih pravil dobre prakse pred tem sprejel Madridski forum (sestavljajo Evropska komisija, države članice, regulatorji in plinska industrija). Namen projektov TEN-e je zagotoviti nemoteno in zadostno oskrbo z električno energijo, ki je temeljnega pomena za delovanje notranjega energetskega trga, in izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
– Sprejetje Predloga direktive o ukrepih za zagotavljanje dobav električne energije in infrastrukturnih investicij, katere cilj je določiti vlogo posameznih držav in njihovih nacionalnih energetskih politik pri zagotavljanju visoke stopnje varnosti dobave električne energije, povečanju varnosti energetskega omrežja, vzdrževanju ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem po energiji ter pri investicijah v infrastrukturo. V skladu s cilji te direktive bo pozornost EU namenjena tudi novemu mandatu za pogajanja z Rusijo o menjavi električne energije in okrepitvi energijskega dialoga EU z Rusijo. V drugi polovici leta se pričakuje tudi zasedanje Sveta EU-Rusija o trajnem energetskem sodelovanju.

Na področju trajnostne energijske proizvodnje in porabe bo ena od prednostnih nalog EU v letu 2005 zaključiti delo na Predlogu direktive o ustanovitvi okvirja za določanje zahtev za ekološko oblikovanje proizvodov. Cilj omenjenega predloga je določiti obsežen in jasen zakonodajni okvir za ekološko oblikovane proizvode z namenom doseganja trajnostnega razvoja ob hkratnem zagotavljanju prostega pretoka proizvodov, ki pri uporabi rabijo energijo. Namen predloga je tudi ohranjanje varstva okolja, prispevek k varnosti zanesljive oskrbe z električno energijo in povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter ohranitev interesov uporabnikov in industrije.
EU bo nadaljevala tudi delo na Predlogu direktive o spodbujanju učinkovite rabe energije pri končnih uporabnikih in energetskih storitvah, katere osnovni cilj je povečati učinkovitost rabe končne energije in tako EU do leta 2012 dodatno prihraniti 6 odstotkov energije. Med prednostne naloge pa spada tudi začetek dela na Predlogu direktive o vozilih z nizko porabo energije in nizko emisijo CO2.
Mednarodno sodelovanje – širitev notranjega energetskega trga na Balkan in mediteranske države
Na področju mednarodnega sodelovanja bo pozornost EU namenjena Evro-sredozemski ministrski konferenci (Euromed Energy), ki bo obeležila 10. obletnico t.i. Barcelonskega procesa.
Na delovnem programu EU v letu 2005 bo tudi Sporazum o ustanovitvi Skupnosti za energijo v Jugovzhodni Evropi, s čimer bi države tega območja in EU dosegle sporazum o uskladitvi pravnega reda na področju električne energije in zemeljskega plina. Pričakuje se, da bo do podpisa Sporazuma prišlo v drugi polovici leta.

Osnovni cilji dolgoročne politike EU na področju jedrske energije so med drugim zagotavljati jedrsko varnost, nadzor nad jedrskimi materiali in varstvo pred ionizirajočimi sevanji. Med prednostnimi nalogami za leto 2005 je sklenitev dogovora o Predlogu sklepa Sveta o pridružitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo k Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki in o Predlogu sklepa Sveta o pridružitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo h Konvenciji o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah. EU bo v letu 2005 nadaljevala s prizadevanji za izvajanje Sklepov Sveta EU o jedrski varnosti in varnem ravnanju z jedrskimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, sprejetih 26. junija 2004. Nadaljevala pa se bo tudi obravnava problematike o pošiljkah radioaktivnih odpadkov, o neširjenju jedrskega orožja ter Sporazumu EU-Ruska federacija.

Zelo pomembno vprašanje energetske politike Slovenije je vprašanje zadostne in zanesljive oskrbe z energijo. Glede na to, da ima Slovenija majhne možnosti za visoko stopnjo samooskrbe z energijo in da je energetika pomemben steber v strategiji gospodarskega razvoja, sodi razprava o novem evropskem zakonodajnem paketu, ki obsega Predlog uredbe o pogojih za dostop do plinskega prenosnega omrežja in Predlog direktive o ukrepih za zagotavljanje dobav električne energije in infrastrukturnih investicij, med njene prednostne naloge.
Posebna pozornost bo namenjena tudi nadaljnjemu sodelovanju pri sprejemanju Predloga odločbe Sveta EU o smernicah za razvoj transevropskega energetskega omrežja (TEN-E), kjer je v Aneks IV omenjene odločbe uvrščen tudi daljnovod Udine Ovest (IT) – Okroglo (SI), v Aneks III pa trije slovenski projekti:
– nova povezava med Slovenijo in Madžarsko (Cirkovce (SI) – Herviz (H);
– Krško – Beričevo (400kV povezava);
– nadgradnja obstoječega prenosnega sistema v Sloveniji z 220kV na 400kV.
Na področju širitve notranjega energetskega trga EU na Balkan in sredozemske države so za Slovenijo največja prioriteta pogajanja za Sporazum o energetski skupnosti za JV Evropo, saj gre za prenos evropske energetske zakonodaje na države JV Evrope in za oblikovanje institucij znotraj ECSEE, kjer bo Slovenija, ki ji je poleg Avstrije, Italije, Madžarske in Grčije priznan status udeleženke v procesu, odigrala dvojno vlogo. Na eni strani bo skupaj z drugimi državami članicami EU sprejemala odločitve, ki zadevajo oblikovanje enotnega energetskega trga, na drugi strani pa bo lahko s posameznimi državami JV Evrope ali skupinami držav sprejemala posebne dogovore o sodelovanju (mehanizmi za daljnosežni prenos energije, obnovljivi viri energije, zanesljiva oskrba z energijo itd.). Slovenija si tudi močno prizadeva, da bi se za trgovanje z energijo na omenjenem trgu uporabljala slovenska borza z električno energijo.
Pomemben cilj Slovenije je tudi vključevanje okolja v sektorske politike in izpolnjevanje zavez iz Kyotskega protokola, zato je med prednostne naloge uvrščena tudi razprava o Predlogu direktive o spodbujanju učinkovite rabe energije pri končnih porabnikih in energetskih storitvah ter razprava o Predlogu direktive o ustanovitvi okvira za določanje zahtev za ekološko oblikovanje proizvodov, ki pri uporabi rabijo energijo.
Področje jedrske varnosti in varstva pred sevanji sodi med prednostne naloge Slovenije vsaj iz dveh razlogov. Prvi je vsekakor dejstvo, da ima Slovenija obratujočo jedrsko elektrarno, zato spada med jedrske države, v majhnih količinah pa se jedrske snovi uporabljajo tudi v raziskavah. Drugi, nič manj pomemben razlog je, da želi Slovenija svojim državljanom zagotavljati zdravo in varno okolje.
Slovenija je leta 1999 ratificirala Skupno konvencijo o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Konvencijo o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah pa je ratificirala že leta 1989 kot del SFRJ. Glede na to, da pristojnosti držav članic EU na področju jedrske varnosti s pristopom Evropske skupnosti za atomsko energijo k navedenima konvencijama ne bodo okrnjene, Slovenija podpira sprejetje Sklepa o pridružitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo k Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in Sklepa Sveta o pridružitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo h Konvenciji o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah.
Prizadevanja za dogovor o potrebnosti Direktive o varnosti jedrskih objektov in Direktive o ravnanju z jedrskimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom so se junija 2004 zaradi deljenih mnenj držav članic končala le s Sklepi Sveta EU o jedrski varnosti in varnem ravnanju z jedrskimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. Navedeni sklepi predvidevajo nadaljnje razprave o možnih rešitvah na tem področju. Slovenija si prizadeva, da se v prihodnje področji jedrske varnosti in ravnanja ter odlaganja radioaktivnih odpadkov uredita v obliki, ki bi bila jasna in sprejemljiva za vse države članice, bi upoštevala pravilo suverenosti držav za urejanje teh področij in bi bila v čim večji meri usklajena z dejavnostmi Mednarodne agencije za atomsko energijo na tem področju. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti še intenzivnejšem usklajevanju med državami članicami. Za implementacijo navedenih Sklepov Sveta EU je bil pripravljen že akcijski načrt. Slovenija podpira elemente akcijskega načrta, ki so po njenem mnenju dobra osnova za nadaljnje delo.

Na področju kopenskega prometa bo predsedstvo nadaljevalo z delom glede tretjega železniškega paketa. Posebna pozornost bo namenjena tudi oceni Komisije glede prvega železniškega paketa.
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju spričeval vlakospremnemu osebju na železniškem omrežju Skupnosti (Tretji železniški paket). Namen predloga direktive je predvsem določiti skupna pravila EU za pridobitev certifikatov vlakospremnega osebja in s tem prispevati k interoperabilnosti železnic, povečanju varnosti železniškega prometa ter mobilnosti zaposlenih v železniškem sektorju. Na zasedanju Sveta EU v decembru so ministri sprejeli splošni pristop k predlogu direktive.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odškodnini za neizpolnjevanje pogodbenih zahtev glede kakovosti v železniškem tovornem prometu. Predlog uredbe določa minimum obligacijskih razmerij med prevoznikom in stranko v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, ki jih je potrebno vključiti v prevozne pogodbe in ustrezna nadomestila v primeru neizpolnitve pogodbenih določb. V prevozni pogodbi morajo biti podrobno opredeljene zahteve kakovosti za obravnavano storitev. Uredba bo velja tudi za tretje države, v kolikor Evropska skupnost z njimi sklene ustrezne dogovore.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in dolžnostih potnika v mednarodnem železniškem potniškem prometu (tretji železniški paket). Predlog besedila uredbe določa pravice in dolžnosti potnika v mednarodnem potniškem prometu. Določila predloga uredbe se nanašajo na mednarodni potniški promet znotraj skupnosti, kjer prevoze potnikov opravljajo prevozniki z licenco glede na Direktivo 95/18/EC. Določbe predloga uredbe pomenijo okvir za določitev minimalnih pogojev informiranja potnika: pred, med in po prevozu, pogoje prevoza, odgovornost prevoznika v primeru nesreče ali nezgode, zamude ali odpovedi prevoza, način asistence invalidom pri prevozu in na koncu pogoje pod katerimi prevozniki sodelujejo med seboj za učinkovito implementacijo določb predloga uredbe.
Predlog direktive Evropskega Parlamenta in Sveta, ki spreminja Direktivo Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti (tretji železniški paket). Predlog direktive opredeljuje koncept ''mednarodnega potniškega prometa''. Vzpostavlja prost pristop do železniške infrastrukture tudi za opravljanje mednarodnega potniškega prometa vključno z možnostjo kabotaže in sicer najkasneje do 1. 1. 2010. V besedilu predloga se ukinja sedanja obveznost formiranja mednarodnih poslovnih združenj za pridobitev pristopa na železniško infrastrukturo.
Predsedstvo bo veliko pozornost namenilo tudi promociji varnosti v cestnem prometu. Na decembrskem Svetu EU so bili predstavljeni in sprejeti zaključki Sveta EU o varnosti v cestnem prometu. V zaključkih so bili poudarjeni ukrepi za razpolovitev števila mrtvih v prometnih nesrečah na ozemlju EU do leta 2010 in so namenjeni predvsem obvezi vseh držav članic, da še naprej sledijo najboljšim praksam, izboljšanju voznega parka v državah članicah, izboljšanju prometne infrastrukture in povečanju deleža vlaganj v cestno varnost.
Nadaljevalo se bo delo na Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki dopolnjuje Direktivo 1999/62/EC o zaračunavanju uporabe določnih infrastruktur za težka tovorna vozila (evrovinjeta). Aktivnosti na spremembah predloga direktive so se znova že začele. Predlog naj bi opredeljeval možnosti, da države članice EU, v skladu z načelom uveljavljenega principa subsidiarnosti uvajajo sisteme zaračunavanja stroškov za uporabo cestne infrastrukture, ki poleg stroškov na infrastrukturi upoštevajo tudi širše družbene stroške. Z novim predlogom direktive naj bi se državam članicam ponudil t.i. dinamični model zaračunavanja uporabnine za cestno infrastrukturo. Cestnine, ki se bodo zaračunavale v skladu z novo direktivo naj bi poleg stroškov vzdrževanja upoštevale tudi vrsto vozila, čas trajanja prevoza, poseben režim za okoljevarstvena in gosto naseljena območja in podobno.
Na področju letalskega prometa bo predsedstvo delalo na novih zakonodajnih predlogih, vključno z morebitnimi novimi predlogi glede dodelitve časovnih blokov, širitve pristojnosti Evropske letalske varnostne agencije, (področje priprave potrebnih evropskih letalskih standardov o varnosti zračnega prometa, izvajanje inšpekcijskega nadzora ipd.) in omogočanja dostopa do letalskih storitev potnikom z manjšo mobilnostjo.
Dokončali bodo tudi delo Sveta EU glede Predloga direktive o licencah Skupnosti za kontrolorje zračnega prometa. Predlog direktive določa pogoje, način in postopke za pridobitev in ohranjanje dovoljenja kontrolorjev letenja za delo v službi zračnega prometa ter imenovanje ali ustanovitev nacionalnega nadzornega organa države članice z namenom, da prevzame nadzor in naloge predpisane z zadevnim predlogom direktive. O predlogu direktive je potekala splošna razprava na Svetu EU v decembru 2004.
Na področju zunanjih odnosov se bo nadaljevalo podeljevanje mandatov za pogajanja EU z izbranimi tretjimi državami. Predsedstvo bo podprlo nadaljnja prizadevanja Komisije glede pogajanj z ZDA za sklenitev sporazuma o odprtem nebu.
Na področju pomorskega prometa si bo predsedstvo prizadevalo doseči napredek na revidiranem Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do trga pristaniških storitev. Predlog direktive se nanaša na vsa pristanišča držav članic, ki so imela v preteklih treh letih 1,5 mil ton pretovora ali 200.000 potnikov, v delih pristanišča, ki je namenjen prostemu trgu. Prost pretok pristaniških storitev sili pristanišča v zagotovitev storilnosti, pomorsko – prometne varnosti, varnosti v pristaniščih, okoljevarstvenih zahtev in obvezne javne storitve. Storitve se nanašajo na vodne poti v in iz pristanišč z specifičnimi varnostnimi omejitvami. Ponudniki pristaniških storitev in samoupravljalci naj ne bi imeli diskriminatornih omejitev pristopa k pristaniški infrastrukturi z namenom izvajanja njihovih storitev.
Predsedstvo si bo prizadevalo doseči tudi napredek glede zakonodajnih predlogov o pomorski varnosti (Erika III) ob izpostavitvi pomorske inšpekcije, še posebno v smislu pomorske administrativne presoje v okviru Mednarodne pomorske organizacije in Evropske agencije za pomorsko varnost, nadzora pomorskega prometa in pravnih podlag za odgovornost in odškodnine.
Na področju horizontalnih zadev bo predsedstvo nadaljevalo delo na različnih vsebinah v zvezi z Evropskim satelitskim radijsko-navigacijskim sistemom "GALILEO". V letu 2005 bo ta projekt v razvojni in uveljavitveni fazi. Obsegal bo nadaljnji razvoj satelitov in komponent ozadja sistema kot tudi uveljavitev v orbiti. Predsedstvo bo posvetilo posebno pozornost varnosti, zaščiti in finančnim zadevam, mednarodnemu sodelovanju ter pogajanjem o koncesijskih pogodbah v povezavi z "GALILEOM". Predsedstvo si bo prizadevalo tudi za dosego sporazuma glede predloga programa Marco Polo II, kot tudi Predloga uredbe glede določanja splošnih pravil za dodeljevanje finančne pomoči Skupnosti za vse-evropsko prometno omrežje in energijo, ki za naslednje finančno obdobje od leta 2007–2013 določa pogoje, načine in postopke za pomoč, ki jo Skupnost nudi projektom skupnega interesa na področju trans-evropskega transportnega in energetskega omrežja in spreminja Uredbo Sveta (EC) n° 2236/95. Predlog uredbe bistveno povečuje višino sredstev za sofinanciranje TEN projektov in sicer naj bi se med leti 2007–2013 za te projekte namenilo 20,690 milijonov evrov, od tega za transportne projekte 20.350 milijonov evrov.

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju spričeval vlakospremnemu osebju, ki upravlja lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (Tretji železniški paket). Slovenija podpira predlog direktive. S sprejetjem predloga direktive bo v Sloveniji potrebno spremeniti Zakon o varnosti v železniškem prometu s podzakonskimi akti. Implementacija predloga direktive v Sloveniji pomeni opredelitev enotnih pogojev in postopkov za izdajo licenc/certifikatov strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti in s tem odpravo ''tehničnih ovir'' pri razvoju vseevropskega železniškega transporta, razvoj železniškega transportnega trga skupnosti ter hkrati ohranitev optimalnega nivoja varnosti v železniškem prometu, zagotavlja prost pretok delovne sile-strojevodij in še številne druge prednosti.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odškodnini za neizpolnjevanje pogodbenih zahtev glede kakovosti v železniškem tovornem prometu (Tretji železniški paket). Slovenija podpira predlog uredbe in v svojem stališču navaja še določene pripombe glede določitve daljšega obdobje od objave uredbe do njene uveljavitve v državah članicah (najmanj dveletno obdobje) ter predlaga tudi, da se v besedilo predlagane uredbe vključi zahteva po informiranju upravljavca infrastrukture s strani prevoznika o vseh elementih prevozne pogodbe za določeno storitev, če ti elementi presegajo zahteve določene v tej uredbi. Kot posledico uveljavitve tega predloga uredbe bo potrebno v Slovenji spremeniti Zakon o prevoznih pogodbah.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in dolžnostih potnika v mednarodnem železniškem potniškem prometu (Tretji železniški paket). Slovenija podpira predlog uredbe. Kot druge države članice mora tudi Slovenija v skladu z določili te uredbe vzpostaviti sistem ukrepov za kaznovanje v primeru neizpolnjevanja določb le-te in vzpostaviti primerne mehanizma za implementacijo določb iz te uredbe.
Predlog direktive Evropskega Parlamenta in Sveta, ki spreminja Direktivo Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti (tretji železniški paket). Slovenija se strinja z besedilom predloga direktive. Sprejem predloga direktive ne bo vplival na proračun, potrebno pa bo spremeniti nekatere predpise na tem področju. Implementacija direktive in s tem povečanje mednarodnega potniškega prometa, bo posledično vplivala na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov motornih cestnih vozil za prevoz potnikov.
Pomembna je tudi nadaljnja promocija varnosti v cestnem prometu. Slovenija podpira vse aktivnosti, ki so namenjene izboljšanju varnosti v cestnem prometu. Na podlagi le-teh bo treba spremeniti predpise na tem področju: Zakon o varnosti v cestnem prometu, Nacionalni program prometne varnosti v cestnem prometu. V pripravi je nov nacionalni program prometne varnosti za obdobje 2005–2010, ki bo vsebine tega dokumenta tudi preciziral kot izhodišče. Nosilec vseh aktivnosti v zvezi z prometno varnostjo na cestah je Agencija za varnost v cestnem prometu, ki se ustanavlja na podlagi Zakona o varnosti v cestnem prometu. Postopek za ustanovitev agencije že poteka.
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dovoljenjih za kontrolorje zračnega prometa Skupnosti določa pogoje, način in postopek za pridobitev in ohranjanje dovoljenja kontrolorjev letenja za delo v službi zračnega prometa ter imenovanje ali ustanovitev nacionalnega nadzornega organa države članice z namenom, da prevzame nadzor in naloge predpisane z zadevnim predlogom direktive. Predlog zadevnega predloga direktive je nastal zaradi dosega skupnih standardov, usklajenih z zakonodajo enotnega evropskega neba (SES – Single European Sky), ICAO (International Civil Aviation Organisation) in ESARR-jem 5. Predlagane rešitve so zelo podobne sedanjim slovenskim rešitvam, razen izredno strogih zahtev v predlagani direktivi glede nalog nacionalnega nadzornega organa in osebja tega organa.
Predlog direktiv Evropskega parlamenta in Sveta, ki dopolnjuje Direktivo 1999/62/EC o zaračunavanju uporabe določnih infrastruktur za težka tovorna vozila (evrovinjeta). Slovenija je do sedaj podpirala predlog sprememb predloga direktive Komisije in se do nekaterih določb predloga tudi posebej opredeljevala in sicer glede nihanja cestnin je Slovenija podpirala minimalno odstopanje od povprečne cestnine v regiji in to je najvišje možno odstopanje (do 100 odstotkov). Glede vračanja prihodkov iz naslova pribitka (mark-up) pa je Slovenija podpirala določitev razumne zgornje meje, ki naj ne bi bila višja od 25 odstotkov. V zvezi s pribitkom je Slovenija zagovarjala stališče, da se višek vrača v projekte istega koridorja. Slovenije si bo še nadalje prizadevala, da bo pri usklajevanju predloga sprememb direktive1999/62/ upoštevan trajnostni razvoj prometnega sistema v Sloveniji in regiji.
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do trga pristaniških storitev. Na področju pomorstva je zaradi pomena kopenskega tovornega prometa za slovensko gospodarstvo predlog direktive pomemben, saj bo prispeval k konkurenčnosti in liberalizaciji trga v EU na področju pristaniških storitev. Slovenija bo intenzivno sodelovala pri nadaljnjem usklajevanju predloga direktive in si bo v procesu sprejemanja predloga prizadevala, da bodo upoštevani slovenskega gospodarstva na tem področju.
Na področju pomorskega prometa Slovenija podpira tudi vse aktivnosti v povezavi z izvajanjem pomorske varnosti.
Slovenije bo še naprej aktivno sodelovala v okviru pogajanj EU z izbranimi tretjimi državami ter v nadaljnjih pogajanjih med EU in ZDA za sklenitev sporazuma o odprtem nebu. Slovenija bo stremela k sklenitvi takšnih sporazumov, da bodo primerni tudi za slovenske ponudnike storitev v mednarodnem zračnem prometu.
Slovenija podpira uravnotežen pristop k širitvi pristojnosti Evropske letalske varnostne agencije, v smislu posodobitve letalskega sektorja državne uprave ter izvajanjem pravnega reda EU na tem področju z zagotovitvijo upoštevanja interesa držav članic.
Slovenija nadalje podpira prizadevanja EU za pripravo in sprejem novih zakonodajnih predlogov glede dodelitve časovnih blokov in glede omogočanja dostopa do letalskih storitev potnikom z manjšo mobilnostjo.
Ravno tako bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala vse aktivnosti v zvezi z Evropskim satelitskim radijsko-navigacijskim sistemom "GALILEO". GALILEO je prvi evropski vesoljski program, ki bo v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo financiran in upravljan s strani Evropske skupnosti. Pričakuje se, da bo neposredno ali posredno vplival k razvoju številnih področij, med drugim tudi na področje prometa.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2236/95. Slovenija podpira predlog uredbe, ker si bo z novo uredbo izboljšala možnosti črpanja finančnih sredstev Skupnosti za izgradnjo prometne infrastrukture.

Prednostne naloge EU na področju kemikalij se nanašajo na nadaljevanje dela na Predlogu uredbe o celovitem sistemu registracije, vrednotenja in dovoljevanja kemikalij, ki prinaša povsem nov pristop v politiki do kemikalij ter predlaga vzpostavitev celovitega sistema registracije, vrednotenja in dovoljevanja kemikalij (t.i. REACH – Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals). Svet EU bo skušal v letu 2005 razrešiti ključne dileme in odprta vprašanja v zvezi z delovanjem in učinki predlagane uredbe. Skušal bo doseči politični dogovor, vendar le ob upoštevanju ravnotežja med ekonomskim, socialnim, zdravstvenim in okoljskim vidikom uredbe.
Poleg obravnave uredbe REACH med prednostne naloge EU sodita tudi obravnavi Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta glede omejitev trženja in uporabe določenih policikličnih aromatskih ogljikovodikov v oljih za povečanje prožnosti in gumah (27. amandma k Direktivi Sveta 76/769/EGS) in Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta glede omejitev trženja in uporabe toluena in triklorobenzena (28. sprememba direktive Sveta 76/769/EGS), kjer bo Svet EU prav tako skušal doseči politični dogovor.

Na področju kemikalij bo Slovenija tudi v letu 2005 namenila veliko pozornost obravnavi predlogov evropske kemijske zakonodaje. Za Slovenijo so namreč vsi instrumenti, ki prispevajo k bolj zdravemu naravnemu in človekovemu okolju, zelo pomembni, pri čemer pa so pomembne tudi posledice in učinki na slovensko gospodarstvo, zlasti na kemijsko industrijo.
Predlog uredbe REACH in oba predloga direktiv o omejevanju prometa in uporabe določenih nevarnih snovi bodo zapolnili vrzeli v obstoječi zakonodaji in vzpostavili nov pravni okvir za rabo kemikalij ter tako povečali zaščito okolja in zdravja ljudi. Vendar pa zahteve novih aktov temeljito posegajo v nekatere postopke in obveznosti zavezancev nove kemijske zakonodaje, zato bodo imeli predlogi tudi pomemben vpliv na obremenitve kemijske industrije.
V slovenski industriji delujejo podjetja, ki so tako proizvajalci kemikalij (snovi in pripravkov) kot tudi samo uporabniki kemikalij, zato je treba upoštevati učinke, ki nastanejo v celotni vrednostni verigi (value chain), in ne samo neposredno pri proizvajalcih kemijskih substanc (kemikalij). Med njimi prevladujejo mala in srednja podjetja. Slovenija si bo v svojih stališčih, ob prizadevanjih za maksimalno varstvo zdravja ljudi in okolja, prizadevala zagotoviti čim ugodnejše pogoje za obstoj in delovanje malih in srednjih podjetij, obdržati konkurenčnost kemijskega sektorja in spodbuditi inovacije na tem področju. Glede na to, da gre za vsebinsko izrazito interdisciplinarno področje, bo tudi v prihodnje posebna pozornost namenjena vključevanju vseh prizadetih partnerjev v pripravo stališč.

V povezavi s pregledom izvajanja Lizbonske strategije in upoštevajoč poročilo delovne skupine pod vodstvom Wima Koka iz leta 2003 se bo EU v letu 2005 najprej posvetila pripravi Skupnega poročila Sveta in Komisije o zaposlovanju 2004/2005. Skupno poročilo Sveta in Komisije je del t.i. luksemburškega procesa in Evropske strategije zaposlovanja. Pripravljeno bo na podlagi nacionalnih akcijskih programov zaposlovanja 2004 in bo skupaj s Ključnimi sporočili (Key Messages Paper) predloženo Evropskemu svetu na spomladanskem zasedanju marca 2005. Svet EU bo v prvi polovici leta 2005 predvidoma tudi sprejel Smernice za politike zaposlovanja držav članic in Priporočila državam članicam glede izvajanja politik zaposlovanja.

Slovenija je pripravila Nacionalni akcijski program zaposlovanja 2004, v katerem je opredelila ključne prioritete na področju zaposlovanja. Program pa bo služil tudi kot ena izmed podlag za pripravo Skupnega poročila Sveta in Komisije o zaposlovanju 2004/2005. Ključne aktivnosti se nanašajo na pospeševanje zaposlovanja v Sloveniji, posebej žensk, mladih (prva zaposlitev) in deprivilegiranih družbenih skupin, na dvig izobrazbene in kvalifikacijske ravni aktivnega prebivalstva oziroma njegove poklicne usposobljenosti. Poleg tega je pozornost posvečena zmanjševanju strukturnih neskladij, vključevanju v aktivne programe zaposlovanja vseh mladih brezposelnih oseb, ki v šestih mesecih niso našle nove zaposlitve, oziroma za vse ostale, ki se v roku 12 mesecev niso zaposlili. Prizadevanja pa tečejo tudi v smeri zmanjševanja regijskih neskladij na trgu dela in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno.
V letu 2005 bo poleg priprave novih Smernic za politike zaposlovanja držav članic in Priporočil državam članicam, kjer bo potrebno posvetiti posebno pozornost priporočilom Sveta Sloveniji glede zaposlitvene politike, med prednostnimi nalogami Slovenije tudi priprava Nacionalnega akcijskega programa zaposlovanja 2005. Pričakovati je, da bodo tako nove smernice kot priporočila državam članicam ter s tem tudi novi nacionalni akcijski načrti zaposlovanja morali slediti sklepom ter ugotovitvam vmesnega pregleda izvajanja lizbonske strategije in doseganja lizbonskih ciljev na področju socialne politike in zaposlovanja.

EU se bo v letu 2005 osredotočila na sprejem Agende socialne politike 2006–2010 in Prvega skupnega poročila Sveta in Komisije o socialni zaščiti in socialni vključenosti.
Posebna pozornost bo namenjena tudi pogajanjem o sprejemu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost – PROGRESS. PROGRESS predstavlja temeljni program EU na področjih izvajanja Evropske strategije zaposlovanja, socialne zaščite in socialne vključenosti, varnosti in zdravja pri delu, izboljšanja delovnih pogojev, boja proti diskriminaciji in enakosti med spoloma. Program bo sprejet za obdobje 2007–2013 in bo pod svojim okriljem združeval vse dosedanje programe in proračunska sredstva na zgoraj omenjenih področjih. S tem bo dosežena večja preglednost in racionalizacija obstoječih programov.
Kar zadeva delovne pogoje, bo Svet EU poskušal najti kompromisno rešitev glede sprememb in dopolnitev Direktive o določenih vidikih organizacije delovnega časa, predvsem glede izjem pri določbah o tedenskem delovnem času. Predlog direktive ureja vprašanje delovnega časa in pravice delavcev do počitka in spreminja obstoječo direktivo predvsem v skladu s sodbami Sodišča Evropskih skupnosti v primerih SIMAP in Jaeger iz leta 2003, ko je sodišče razširilo definicijo delovnega časa. Poleg tega predlog direktive prinaša spremembe glede t.i. referenčnega obdobja (tj. obdobja, v katerem se upošteva 48-urni delavnik kot povprečni delovni čas) in možnosti odstopanja od maksimalnega 48-urnega tedenskega delovnega časa (t.i. opt out).
V letu 2005 se bo nadaljevala tudi razprava o predlogu Direktive o delovnih pogojih za začasne delavce. Predlog direktive ureja položaj delavcev, ki imajo pogodbo o zaposlitvi ali so v delovnem razmerju pri agenciji za začasno delo in so napoteni na delo k podjetju uporabniku, kjer opravljajo delo pod nadzorom in v skladu z navodili podjetja uporabnika. Direktiva je namenjena zagotovitvi varstva in izboljšanju kakovosti dela delavcev, zaposlenih pri agencijah oziroma delodajalcih, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Zakonodajni akt zagotavlja načelo enake obravnave ter vzpostavlja primeren okvir za uporabo instituta dela delavcev, zaposlenih pri takšnih agencijah.
V letu 2005 se pričakuje tudi predlog Komisije o Direktivi o zaščiti osebnih podatkov delavcev. Predlog direktive se nanaša na specifična vprašanja glede obdelave in pretoka podatkov, ki jih delodajalci pridobijo v procesu izbirnih postopkov pri zaposlovanju, pri obveznostih, ki izhajajo iz postopka zaposlitve delavca, in obveznostih glede izpolnjevanja pogojev glede varnosti in zdravja pri delu. Posebej velika pozornost bo namenjena vprašanjem soglasja delavca z zbiranjem osebnih podatkov, varovanju zdravstvenih podatkov delavca ter nadzoru delavca.
Na področju socialne varnosti se bo Svet EU osredotočil na obravnavo uredbe, ki bo namenjena implementaciji Uredbe 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti.
Glede varnosti in zdravja pri delu bosta Svet EU in Evropski parlament poskušala doseči dogovor o besedilu Direktive o izpostavljenosti delavcev optičnemu sevanju, prav tako pa bo Svet začel z obravnavo predloga Direktive, ki spreminja direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh. Direktiva o izpostavljenosti optičnim sevanjem vzpostavlja minimalne zdravstvene in varnostne zahteve glede izpostavljenosti delavcev omenjenemu sevanju in upošteva splošno sprejete smernice Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (International Commission for Non-Ionising Radiation Protection – ICNIRP) glede omejitev pri izpostavljenosti. Standardi in smernice, ki jih določa predlog direktive, se nanašajo zgolj na učinke, ki jih ima optično sevanje na kožo in oči. Predlog direktive nalaga nekatere obveze delodajalcem. Ti so tako dolžni ocenjevati stopnjo tveganja za delavca in zmanjševati izpostavljenost, priskrbeti zdravstveni nadzor in seznaniti delavce s posledicami izpostavljenosti optičnim sevanjem.
Na področju politike enakih možnosti bo v letu 2005 v EU zelo pomembna obravnava predloga Uredbe o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost med spoloma. Inštitut naj bi skrbel za zbiranje in posredovanje informacij, opozarjal na probleme enakosti med spoloma ter razvijal orodja za uveljavljanje načela enakosti v različnih politikah. Pomemben bo tudi dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom o sprejetju prenovljene Direktive o uveljavitvi načela enakih možnostih in enake obravnave moških in žensk pri zaposlovanju in delu. Namen predlagane direktive je posodobitev obstoječih direktiv z obravnavanega področja in sicer tako, da bi obstajalo enotno in jasno besedilo, ki bi odražalo uveljavljeno sodno prakso in tako prispevalo k pravni jasnosti in zanesljivosti.

Za Slovenijo bo v letu 2005 ena najpomembnejših prioritet sporazum o spremembi Direktive o delovnemu času. Slovenija načeloma podpira sprejem tega zakonodajnega predloga, saj naj bi z določanjem nekaterih strožjih pogojev glede dela in počitka na eni strani ščitil zdravje in varnost delavcev. Na drugi strani pa bi hkrati z nekaterimi rešitvami omogočal večjo fleksibilnost tudi delodajalcem. Predlog direktive bo vsekakor vnesel nekatere spremembe v slovensko delovno-pravno zakonodajo, prav tako pa bi bilo potrebno v dogovarjanje vključiti socialne partnerje. Direktiva bi lahko imela še posebej velike posledice za zdravstveni sektor v Sloveniji, zato bo Slovenija zagovarjala takšne rešitve, ki bodo poudarjale pomen kolektivnega dogovarjanja socialnih partnerjev, hkrati pa se bo zavzemala tudi za možnost, da se v izjemnih primerih vprašanja delovnega časa urejajo na podlagi zakonskih določb.
Zelo pomembna bodo tudi pogajanja o Programu za zaposlovanje in solidarnost za obdobje 2007–2013 – PROGRESS. Slovenija podpira predlog enotnega programa, saj bo poenostavil obstoječe programe, prinesel večjo usklajenost med posameznimi področji programa ter odpravil podvajanje instrumentov. Slovenija si bo prizadevala za povečanje obsega sredstev, namenjenih programu, in za takšno prerazporeditev sredstev med različnimi področji programa, ki bo odsevala slovenske prioritete, še posebej na področju zaposlovanja. Prav tako je pomembno zagotoviti, da program ne bo krčil sredstev in ciljev obstoječih programov, ampak jih bo dopolnil in nadgradil.
Kar zadeva Direktivo o začasnih delavcih, Slovenija podpira temeljni namen in poglavitne rešitve, ki jih ta vsebuje. Delavcem, ki so zaposleni pri agencijah za začasno delo, je treba omogočiti enako obravnavo, kot velja za redno zaposlene delavce, in s tem narediti začasno delo za privlačnejšo obliko zaposlovanja. V zvezi z nerešenim vprašanjem prehodnega obdobja za uveljavitev enake obravnave začasnih delavcev glede plačila Slovenija podpira rešitve, ki temeljijo na avtonomiji socialnih partnerjev in ki zagotavljajo čim boljšo zaščito začasnih delavcev.
Glede Programa socialne politike za obdobje 2006–2010 Slovenija poudarja, da je najboljši način za doseganje socialne vključenosti zaposlitev. V tem okviru daje Slovenija še posebno velik poudarek ukrepom podaljševanja delovne dobe starejših delavcev (med 55 in 64 let starosti) in posledično opuščanje spodbud za zgodnje upokojevanje, povečanju mobilnosti delavcev in delavk med sektorji in regijami, spodbujanju in razvijanju fleksibilnih oblik zaposlovanja (kot npr. skrajšan delovni čas, delo na domu) in razvijanju ustreznih programov, ki bodo motivirali brezposelne osebe, še posebej mlade, invalide, ženske, starejše in druge težje zaposljive skupine za ponovno vključitev na trg dela.
Višja stopnja zaposlenosti bo ugodno vplivala na trajnost pokojninskega sistema, slednjo pa je dolgoročno mogoče zagotoviti le z večjim deležem zavarovancev v celotnem prebivalstvu in z daljšim delovno aktivnim obdobjem vsakega posameznika. Slovenija si bo prizadevala oblikovati politiko aktivnega staranja, ki bo temeljila na zdravju, socialni vključenosti in socialni varnosti, ter uvesti konkretne ukrepe za odpravljanje diskriminacije starejših delavcev pri zaposlovanju. Za učinkovitejše delovanje trga dela so pomembni tudi ukrepi za dvig izobrazbene ravni prebivalstva, spodbujanje vseživljenjskega učenja in dodatnega usposabljanja. Hkrati je nujna tudi uskladitev in prilagoditev poklicnega izobraževanja potrebam trga dela.
Slovenija bo posebno pozornost posvetila tudi spremljanju področja socialnih storitev splošnega pomena ter spremljanju razvoja področne zakonodaje v zvezi s temi storitvami. Zaradi dejstva, da utegne razprava o socialnih storitvah splošnega pomena v EU zajeti tudi vprašanja, povezana z morebitno harmonizacijo omenjenega področja v EU in liberalizacijo omenjenih storitev, je zelo pomembno, da se Slovenija čimprej opredeli do teh vprašanj. V ta namen namerava Slovenija okrepiti medresorskega sodelovanje in ustanoviti posebno delovno skupino.
Na področju enakih možnosti Slovenija podpira ustanovitev Evropskega inštituta za enakost spolov, ki bi kot koordinacijska organizacija združevala raziskovalce in strokovnjake ter ustvarjala povezave na področju enakosti spolov. Prav tako je ustanovitev inštituta, ki bi zbiral in razširjal informacije glede enakosti spolov in uvajal integracijo načela enakosti spolov na mednarodnem področju, velikega pomena za krepitev politike enakosti spolov na nivoju EU. Slovenija bo posebno pozornost posvetila možnosti kandidiranja za pridobitev sedeža Evropskega inštituta za enakost spolov. S tem bi lahko pomembno prispevala k ugledu in prepoznavnosti Slovenije v Evropi in potrdila prizadevanja na področju politike enake obravnave moških in žensk v Sloveniji.

V središču pozornosti bo priprava nove Zdravstvene strategije EU. Prav tako bo pozornost posvečena razvoju dogodkov v zdravstvenem varstvu, kjer bo v ospredju:
– mobilnost pacientov in razvoj dogodkov glede notranjega trga za zdravstvene sisteme ter s tem povezano delo skupine visokih predstavnikov za zdravstvene storitve in zdravstveno oskrbo
– ocena strategije e-zdravja
– sodelovanje med državami članicami z namenom boljšega razumevanja vzrokov in učinkovitih mehanizmov za zmanjšanje razlik v zdravju ter primerjava med rezultati teh prizadevanj med državami članicami
– razširitev uporabe odprte metode koordinacije na področje zdravja.
Na zakonodajnem področju bo izrednega pomena razprava o predlogu Uredbe o zdravilih za pediatrično uporabo. Uredba ureja razvoj zdravil za humano rabo z namenom, da se zadosti posebnim terapevtskim potrebam pediatrične populacije, ne da bi otroke izpostavljali nepotrebnim kliničnim preizkusom. Cilj uredbe je izboljšati zdravje otrok s povečanjem obsega raziskav, razvoja in odobritev zdravil za uporabo pri otrocih.
Evropska komisija namerava v letu 2005 predložiti v obravnavo Svetu EU in Evropskemu parlamentu predlog Uredbe o inženiringu človeških tkiv. Namen uredbe je vzpostaviti enoten evropski regulatorni okvir na področju produktov temelječih na inženiringu človeških tkiv, ki bi omogočal prost pretok takšnih proizvodov v Evropski uniji. S tem bi se zmanjšale nacionalne ovire, ki izhajajo iz različnih načinov urejanja tega področja ali iz različnih varnostnih in zdravstvenih zahtev za podobne izdelke v državah članicah. To pa bolnikom v različnih državah članicah omogočilo lažji dostop do omenjenih izdelkov. Vzpostavitev enotnega sistem urejanja področja inženiringa človeških tkiv je še posebej pomembna, saj gre za enega izmed najhitreje rastočih in najbolj inovativnih področij v Evropski uniji, ki lahko pomembno prispevajo k zdravljenju bolnikov.
Na področju zdravstvenih pripomočkov je predvidena revizija Direktive 93/42 o zdravstvenih pripomočkih. Predlog spremembe direktive naj bi dopolnil obstoječo direktivo na področju informacij o kliničnih testiranjih medicinskih pripomočkov in izjav o skladnosti. Prav tako naj bi poskrbel za večjo transparentnost in omogočal javnosti lažji dostop do informacij. Pojasnil in podrobneje uredil pa naj bi tudi vlogo Evropske agencije za evaluacijo zdravil.
Na področju boja proti uživanju tobaka bodo podani novi zakonodajni predlogi in sicer v zvezi z sestavinami tobačnih izdelkov, merskimi standardi, zdravstvenimi opozorili na tobačnih izdelkih ter oštevilčevanju in sledljivostjo tobačnih izdelkov. Sicer pa bodo na mednarodni ravni v okviru boja proti tobaku najpomembnejši začetek pogajanj o protokolih k Okvirni konvencije WHO o kontroli tobaka. Poleg tega pa bodo v okviru Svetovne zdravstvene organizacije v ospredju pogajanja o reviziji Mednarodnega zdravstvenega pravilnika.
Ostala področja kjer utegne Unija ukrepati so še varnost bolnikov, biološki terorizem, alkohol in načrtovanje pripravljenosti na pandemije.

V okviru nove Zdravstvene strategije EU in mobilnosti bolnikov namerava Slovenija uvrstiti tudi kakovost in varnost v zdravstvu. Slovenija bo tako posvetila veliko pozornost razvoju dogodkov glede mobilnosti pacientov in notranjega trga zdravstvenih storitev. Tematika mobilnosti pacientov in notranjega trga zdravstvenih storitev je še posebej pomembna zaradi vpliva na sisteme financiranja zdravstvenega zavarovanja, prav tako se s tem posega na področje urejanja zdravstvenih sistemov v državah članicah. Slovenija poudarja, da bi bilo treba kot prednostne naloge evropskega sodelovanja obravnavati izmenjavo izkušenj držav članic o urejanju čezmejnega sodelovanja pri zagotavljanju zdravstvenega varstva (kar omogoča boljšo izrabo vseh razpoložljivih virov), ustanavljanje referenčnih centrov, sodelovanje na področju presoje zdravstvenih tehnologij in predvsem z vidika novih držav članic podpore investicijam v zdravje in izboljšanje delovanja zdravstvenih sistemov okviru obstoječih in bodočih finančni instrumentov EU.
V kontekst prioritet Slovenije je uvrščeno tudi področje zmanjševanja razlik v zdravju ter mehanizmi, ki jih različne države članice implementirajo za njihovo odpravo.
Na področju zdravil bo za Slovenijo najpomembnejši dogovor glede Uredbe o zdravilih za pediatrično uporabo. Po opravljenih študijah naj bi sprejem uredbe bistveno pripomogel k večji preizkušenosti in varnosti zdravil za otroke. Hkrati pa bi to pomenilo tudi malenkostno povečanje cen zdravil (za približno 0,5 odstotka), kar bi nedvomno vplivalo na financiranje zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega utegne imeti predlog uredbe posledice za slovensko generično industrijo, saj predlog uredbe kot obliko nagrajevanja za opravljene raziskave zdravil za pediatrično rabo podaljšuje obdobje patentne zaščite inovativnih zdravil.
V skladu z dosedanjo politiko bo Slovenija aktivno sodelovala pri sprejemanju politik, zakonodajnih in drugih ukrepov na ravni EU, katerih cilj je spodbujanje zdravega življenjskega sloga, še posebej na področju omejevanja uporabe tobačnih izdelkov (vključno s pogajanji o protokolih k Okvirni konvencije WHO o kontroli tobaka), rabe alkohola, prehranske politike ipd. Posebna pozornost bo namenjena tudi zakonodajnim predlogom v zvezi z zagotavljanjem varnosti tkiv in celic človeškega izvora, novo ureditvijo medicinskih pripomočkov, pripravi in izvajanju skupnih ukrepov na področju spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni na ravni EU in na globalni ravni (Mednarodni zdravstveni pravilnik Svetovne zdravstvene organizacije) ter pripravljenosti na grožnje, povezane z bioterorizmom.

EU po vso pozornost posvetila sprejetju novega programa za kulturo po letu 2006, ki bo nasledil obstoječi program »Kultura 2000«.
Splošni cilj programa je krepitev evropskega kulturnega prostora skozi razvijanje kulturnega sodelovanja med ustvarjalci, kulturnimi delavci in institucijami, z namenom spodbujanja evropskega državljanstva. Cilj je sestavljen iz treh osnovnih elementov: transnacionalne mobilnosti oseb, transnacionalne mobilnosti umetniških del in medkulturnega dialoga. Predlagani finančni okvir programa znaša 408 milijonov evrov za programsko obdobje 2007–2013.
Dokument je že bil v obravnavi na Coreper l oktobra 2004 in na Svetu za izobraževanje, kulturo, mladino novembra 2004. Političnega soglasja o pravni podlagi za novi program ne bo mogoče doseči pred končanim delom začasnega odbora Evropskega parlamenta za nove finančne perspektive Skupnosti 2007–2013.
EU bo poskušala doseči napredek pri prioritetah, ki izhajajo iz novega, v letu 2004 potrjenega Delovnega načrta o evropskem sodelovanju na kulturnem področju 2005–2006:
– lizbonska strategija (doprinos ustvarjalnosti in kulturnih industrij k evropski rasti in povezanosti);
– usklajevanje in uvajanje digitalizacije na področju kulture;
– kulturni portal (za izboljšanje informiranja o mobilnosti umetnikov, mobilnosti umetniških del in medkulturnem dialogu);
– mobilnost oseb in zbirk (reševanje problematike obdavčevanja mobilnih umetnikov).
Luksemburško predsedstvo bo posebno pozornost namenilo razvoju kulturnega turizma in medkulturnega dialoga.
Nadaljevala se bodo pogajanja o Konvenciji za zaščito raznolikosti kulturnih vsebin in umetniškega izražanja pri organizaciji UNESCO, kjer bo Odbor za kulturo Sveta EU imel vlogo posebnega telesa v podporo Komisiji pri vodenju pogajanj v imenu Skupnosti.

Na avdiovizualnem področju poteka razprava o novem programu, ki bo po letu 2006 nadomestil programa »Media Plus« in »Media Training«. Komisija navaja dejstvo, da avdiovizualni sektor predstavlja ključni element pri vzpostavljanju zavesti o evropskem državljanstvu in kulturi. Evropski avdiovizualni sektor je še vedno zelo razdrobljen, zato se je EU odločila, da bo nadaljevala s podpornim programom, ki bo prispeval k preobrazbi evropskih kulturnih vrednot v konkurenčno svetovno avdiovizualno industrijo. Novi program naj bi deloval kot pomemben instrument, ki bi z ukrepi pozitivne diskriminacije zagotovil ustrezno ravnotežje med državami z obsežno avdiovizualno produkcijo in s širokim jezikovnim območjem v primerjavi z državami s skromnejšo produkcijo in ožjim jezikovnim območjem.
Predlagani finančni okvir programa znaša 1.055 milijonov evrov za programsko obdobje 2007–2013.
Dokument je že bil v obravnavi na Coreper l oktobra 2004 in na Svetu za izobraževanje, kulturo, mladino novembra 2004. Političnega soglasja o pravni podlagi za novi program ne bo mogoče doseči pred končanim delom začasnega odbora Evropskega parlamenta za nove finančne perspektive Skupnosti 2007–2013.
V letu 2005 bo še poudarek na sprejetju:
– Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o filmski zapuščini in konkurenčnosti s to povezanih industrijskih dejavnosti in
– Priporočila o zaščiti mladoletnih oseb in človeškega dostojanstva in pravice do odgovora v povezavi s konkurenčnostjo evropske avdio-vizualne industrije in industrije on-line informacijskih storitev.
EU bo nadaljevala s pripravami sprememb Direktive o televiziji brez meja, ki bo predvidoma predstavljena leta 2006.

Na področju mladine se bosta predsedstvi trudili zato, da bi dosegli dogovor o novem mladinskem programu 2007–2013 Mladina v akciji. Predlog pravne podlage za omenjeni program odseva razvoj skupnega delovanja na področju mladine po sprejemu Bele knjige o mladini 2001, upošteva skupne cilje Sveta za sodelovanje in informiranje mladih, kakor tudi dogovore v okviru različnih resolucij Sveta na področju mladine. Cilji novega programa so: spodbujanje aktivnega državljanstva mladih, še posebej evropskega; razvoj solidarnosti mladih za krepitev socialne povezanosti; spodbujanje medsebojnega razumevanja med narodi; prek mladine prispevati k razvoju kakovosti podpornih sistemov za mlade in sposobnosti organizacij civilne družbe; spodbujanje evropskega sodelovanja na področju mladinskih politik.
Dokument je Coreper I obravnaval oktobra 2004, Svet za izobraževanje, mladino, kulturo ga je obravnaval novembra 2004. Političnega soglasja o pravni podlagi za novi program ne bo mogoče dosegati pred končanim delom začasnega odbora EP za nove finančne perspektive Skupnosti 2007–2013 (koncem maja/junija 2005).
Pobuda za sklenitev novega Evropskega pakta za mladino, ki poziva k temu, da bi mladim dali višjo prioriteto v revidirani Lizbonski strategiji, je bila posredovana vsem članom Evropskega sveta. Njen namen je oblikovanje pozitivnega stališča in podpore procesu, ki bo vodil v potrditev nove prioritete na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2005.

Slovenija je v uradnih stališčih izrazila pozitivno mnenje k zakonodajnima predlogoma o novih programih na področju kulture in avdio-vizualne politike in bo zato podpirala vse aktivnosti, ki bodo usmerjene k čimprejšnjemu sprejetju novih programov. Pri tem Slovenija razume, da novi program Kultura 2007 vsebinsko podpira in nadgrajuje programe sodelovanja med članicami na področju promocije skupne kulturne dediščine v skladu s 151. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
Pri novem programu Kultura 2007 se bo Slovenija zavzemala za realno povečanje proračuna programa, za dopolnitev, ki bi dala pravno podlago financiranju študij na področju razvoja kulturnih politik in za vključitev določbe, ki bi dala pravno podlago za spremljanje in ustrezno ukrepanje z vidika prednostnega vključevanja novih držav članic v program. Za razpravo na pristojnih finančnih delovnih telesih Sveta je pomembna obrazložitev Komisije, da predlagani proračun za novi kulturni program ne predstavlja povečanja sredstev za kulturno delovanje Skupnosti, ampak samo združuje vse prejšnje oblike pomoči Skupnosti na področju kulture. Pomembno je tudi dejstvo, da Slovenija odlično črpa sredstva iz tega programa (presežek).
Slovenija si bo prizadevala uresničevati cilje delovnega načrta Sveta na področju kulture 2005–2006, še posebej na področju lizbonske strategije, saj se zaveda, da ustvarjalnost in kulturne industrije doprinašajo k evropski rasti in povezanosti.
Zavzemala se bo tudi za učinkovito črpanje sredstev Evropskega regionalnega sklada za področje kulturne dediščine in multimedijskih centrov.
Nadalje se bo Slovenija aktivno vključevala v proces pogajanj o Konvenciji za zaščito raznolikosti kulturnih vsebin in umetniškega izražanja pri organizaciji UNESCO.

Slovenija podpira predlog novega programa Skupnosti 2007–2013 na področju mladine (Mladina v akciji).
Za nadaljevanje političnega sodelovanja na področju mladine sta še posebej pomembni pobuda za sklenitev novega "Pakta za mladino" in Komunikacija Evropske komisije »Bela knjiga o novem zagonu za evropsko mladino«: evaluacija aktivnosti v okviru evropskega sodelovanja na področju mladine«. Namen prve je postaviti skrb za mlade med prioritete revidirane lizbonske strategije, druge pa razmislek o novih prioritetah evropskega sodelovanja na področju mladine.

Ključni okoljski cilji in prednostne naloge dolgoročne politike EU na področju varstva okolja so opredeljeni v Šestem okoljskem akcijskem programu za obdobje 2002–2012 ter se nanašajo na podnebne spremembe, na naravo in biološko raznovrstnost, na okolje, zdravje in kakovost življenja ter na naravne vire in odpadke. Med ključne naloge EU sodi tudi vodilna vloga EU v mednarodnih procesih na področju trajnostnega razvoja.
Prednostne naloge EU na področju okolja za leto 2005 obsegajo obravnave nekaterih manjkajočih tematskih strategij, ki izhajajo iz Šestega okoljskega akcijskega programa, aktivnosti na področju podnebnih sprememb, obravnave številnih zakonodajnih aktov na področju varstva narave in biološke raznovrstnosti, varstva zdravja in kakovosti življenja, ravnanja z odpadki, okolju prijaznega vodenja, izvajanje Akcijskega plana za okoljske tehnologije ter različne pobude za promocijo trajnostnega razvoja na mednarodnih ravneh.
Svet EU bo v okviru postopkov sprejema manjkajočih tematskih strategij začel oziroma nadaljeval razprave o:
– Tematski strategiji za tla, ki se bo nanašala na preprečevanje onesnaževanja tal, erozije, degradacije, izgube tal in na hidrogeološka tveganja ob upoštevanju regionalnih posebnosti ter značilnosti.
– Tematski strategiji o trajnostni rabi in gospodarjenju z viri, ki bo opredelila cilje za učinkovito rabo virov ter opredelila pogoje in ukrepe za spodbujanje okoljske učinkovitosti in trajnostne rabe surovin, energije, vode in drugih virov.
– Tematski strategiji za trajnostno rabo pesticidov, ki se bo nanašala na različne ukrepe za zmanjševanje nevarnosti za zdravje in okolje zaradi rabe pesticidov.
– Tematski strategiji o preprečevanju nastajanja in recikliranju odpadkov, ki bo med drugim opredelila ukrepe za zagotavljanje ločevanja na viru, zbiranje in recikliranje prioritetnih tokov odpadkov ter spodbudila prenos okoljsko sprejemljivih tehnologij za recikliranje odpadkov in ravnanje z le-temi v prakso.
– Tematski strategiji za varstvo in ohranitev morskega okolja, ki bo zasnovana na ekosistemskem pristopu, in bo nadgrajevala obstoječe smernice za identifikacijo vseh potencialnih nevarnosti škodljivih vplivov za morsko okolje in njihovo oceno, pri čemer bodo upoštevani predvsem (i) regionalna raznolikost in ekološke značilnosti morij, (ii) dejansko stanje kakovosti morij, (iii) obremenitve posameznih morij, (iv) politične, socialne in ekonomske značilnosti posameznih regij in (v) obstoječi mednarodni sporazumi.
– Tematski strategiji za zrak, ki bo okrepila skladno in integrirano politiko varstva zraka in bo urejala prednostne naloge za nadaljnje ukrepe – preglede in spremembe standardov kakovosti zraka.
– Tematski strategiji o urbanem okolju, ki bo spodbujala celosten horizontalni pristop za izboljšanje kakovosti urbanega okolja.
Na področju podnebnih sprememb se bo skušal doseči napredek pri pripravi srednjeročnih in dolgoročnih strategij in ciljev, ki bodo pripomogle k izpolnjevanju zavez iz Kyotskega protokola. Sočasno se bo spremljala učinkovitost sistema trgovanja z emisijami. Posebna pozornost bo namenjena zakonodajnim predlogom, ki se nanašajo na fluorirane toplogredne pline in vključitvi letalskega prometa v sheme trgovanja z emisijami toplogrednih plinov.
Prednostne naloge EU na področju nadgrajevanja zakonodajnega okvira obsegajo obravnavo zlasti naslednjih zakonodajnih aktov:
– Skušalo se bo doseči dogovor glede Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+). Predlog vzpostavlja nov finančni mehanizem za okolje, ki bo začel veljati 1. 1. 2007. S tem datumom bodo prenehali veljati obstoječi finančni mehanizmi na področju okolja (LIFE Okolje, Narava in Tretje države, Urbani program, NVO program in program Forest Focus).
– Skušal se bo doseči politični dogovor glede Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v skupnosti – o t.i. INSPIRE direktivi. Predlog direktive uvaja enoten sistem prostorskih informacij in bo omogočil boljše preprečevanje in boljše upravljanje s potencialnimi okoljskimi grožnjami. Sistem predstavlja tudi podlago za boljše izvajanje Šestega okoljskega akcijskega programa.
– Začela se bo razprava o Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki uvaja norme za nastavljanje pasti brez mučenja za določene živalske vrste, katera se nanaša na prenos Sporazuma o mednarodnih smernicah za humano nastavljanje pasti za lov devetnajstih živalskih vrst.
– Skušalo se bo zaključiti z delom na Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti kopalnih voda, ki prinaša strožje zdravstvene standarde za kopalne vode.
– Skušalo se bo zaključiti z delom na Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta glede vsebnosti žvepla v ladijskem gorivu, ki prinaša strožje mejne vrednosti za žveplo v ladijskih gorivih od leta 2008.
– Skušalo se bo doseči napredek v obravnavi Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju Evropskega registra onesnaževal, katere glavni namen je preko celovitega in jasnega evropskega registra zagotoviti javni dostop do okoljskih informacij.
– Skušalo se bo doseči napredek v obravnavi Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti podzemnih voda, ki prinaša nove zahteve glede nadzora nad kakovostjo in onesnaževanjem podzemnih voda ter zavezuje države članice, da zagotavljajo ustrezen nadzor, da identificirajo trende onesnaževanja podzemnih voda ter da ustrezno ukrepajo.
– Sprejeta naj bi bila Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov, ki krepi obstoječe sisteme nadzora nad pošiljkami odpadkov, tako v korist varstva okolja, kot tudi v korist podjetij, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo.
– Sprejeta naj bi bila Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in akumulatorijih in izrabljenih baterijah in akumulatorjih, ki določa obveznost zbiranja in recikliranja za vse baterije in akumulatorje, ki so dani na trg EU.
– Sprejeta naj bi bila Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o rudarskih odpadkih, katere glavni namen je preprečiti dolgoročno onesnaževanje voda in tal iz odlagališč in skladišč rudniških odpadkov.
– Dokončano naj bi bilo delo na Sklepu o sklenitvi Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in na Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju določil Aarhuške konvencije v evropskih institucijah in organih Evropske unije. Navedeni sklep je tik pred sprejemom, obravnava uredbe pa se bo nadaljevala z drugim branjem v Evropskem parlamentu. Napredek naj bi bil dosežen v obravnavi Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

Cilji in prednostne naloge Slovenije na področju varstva okolja so skladni s Šestim okoljskim akcijskim programom EU. Opredeljeni so v Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) in izhajajo iz ocene stanja okolja ter prevladujočih trendov v okolju v Sloveniji. Nanašajo se zlasti na pet prednostnih področij: trajnostni razvoj, podnebne spremembe, ohranjanje narave in biološka raznovrstnost, kakovost življenja ter odpadki in industrijsko onesnaževanje ter vključujejo tako obravnavo tematskih strategij kot obravnavo predloženih zakonodajnih aktov EU.
Prednostne naloge Slovenije na področju tematskih strategij so:
– Sodelovanje pri pripravi Tematske strategije za tla. Obdelovalna tla v Sloveniji predstavljajo približno 32 odstotkov površine. Z intenzivno industrializacijo in kmetijsko proizvodnjo, pa tudi zaradi gostega prometa in poselitve, so plodna tla in gozdovi po drugi svetovni vojni, predvsem pa v zadnjih 20 letih, utrpeli veliko škode. Problematika varstva tal sodi med prednostna področja varstva okolja, zato se bo Slovenija aktivno vključila v pripravo omenjene strategije.
– Sodelovanje pri pripravi Tematske strategije za trajnostno rabo pesticidov.
– Nadaljevanje dela na Tematski strategiji o preprečevanju nastajanja in recikliranju odpadkov.
– Sodelovanje pri pripravi Tematske strategije za varstvo in ohranitev morskega okolja. Slovenija spremlja razvoj Strategije za zaščito in ohranjanje morskega okolja in pri njem aktivno sodeluje. Podpira dodatne zahteve glede vključevanja tretjih držav, vključevanja regionalnih ribiških organizacij in ostale zainteresirane javnosti ter glede izobraževanja. Slovenija si prizadeva za delitev na ekoregije, pri čemer podpira predvsem opredelitev Jadrana kot pod-ekoregije Sredozemskega morja ter za dolgoročno vključitev ciljev Strategije v politične obveze.
– Tematska strategija o urbanem okolju. Slovenija si prizadeva, da bi se v Strategijo enakovredno vključilo vse tri vidike trajnostnega razvoja, da bi Strategija obravnavala zlasti naslednje prednostne teme razvoja urbanih območij: upravljanje z okoljem v urbanih območjih (urban environmental management), trajnostni promet (sustainable transport), urbanizem (urban design) in trajnostna gradnja (sustainable construction) ter da bi strategija opredelila postopke za boljše vodenje na mestni ravni. Slovenija bo vzpostavila "urbani consortium", ki bo sodeloval pri snovanju nove strategije.
– Na področju podnebnih sprememb – srednjeročnih in dolgoročnih strategij in ciljev, se Slovenija pridružuje ostalim državam članicam EU in si prizadeva za čimprejšnje globalno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Z zmanjševanjem je potrebno začeti takoj, saj vsakršne zamude terjajo zahtevnejše prilagajanje. Z zamujanjem se povečuje tudi tveganje za pojav morebitnih hitrih sprememb podnebja, na katere bi se zelo težko prilagodili ali pa to sploh ne bi bilo več mogoče. Ob navedenem si Slovenija prizadeva za večji pomen novih, okolju prijaznih tehnoloških rešitev.
Prednostne naloge Slovenije na področju sprejemanja zakonodajnih aktov EU so:
– Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+). Slovenija podpira Uredbo in meni, da je predlagana uredba dober finančni instrument za okolje v okviru nove finančne perspektive, še posebej na področju programov izvajanja okoljske zakonodaje. Slovenija pričakuje, da bo Evropska komisija vključila v proces priprave strateških programov države članice ter tako zagotovila dovolj časa za pripravo nacionalnih programov in projektov. Slovenija si bo prizadevala za ustrezno mesto in obseg financiranja programa Natura 2000.
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o kvaliteti kopalnih voda. Slovenija podpira predlog nove kopalne direktive v celoti. Predlagani sistem razvrščanja kopalnih voda v razrede je za Slovenijo sprejemljiv, prav tako pa so sprejemljive predlagane mejne vrednosti in načini statističnih izračunov. Slovenija meni, da so predlagane mejne vrednosti dovolj stroge za obdobje do leta 2015.
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta glede vsebnosti žvepla v ladijskem gorivu. Slovenija si bo prizadevala za čim kasnejši datum uveljavitve direktive.
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti podzemnih voda. Slovenija se strinja s splošnim generalnim konceptom predloga direktive o zaščiti podzemne vode pred onesnaženjem. Prizadevala si bo zlasti za postavitev reprezentativne mreže monitoringa, ki bo osnova za realno ocenjevanje kemijskega stanja. Merilna mreža naj bi bila opredeljena na osnovi konceptualnega razumevanja hidrogeoloških karakteristik vodnega telesa ter glede na pritiske in vplive.
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in akumulatorjih in izrabljenih baterijah in akumulatorjih. Slovenija podpira sprejem direktive. V Sloveniji ni proizvodnje nikelj-kadmijevih (Ni-Cd) baterij, uvozniki le-teh pa so v glavnem seznanjeni z možnostjo delne prepovedi kadmija. Obveščena je tudi GZS. Za proizvajalce električne in elektronske opreme predstavlja proizvodnja naprav, v katere so vgrajene tovrstne baterije, v glavnem dopolnilni program. V Sloveniji ni registriranih predelovalcev odpadnih Ni-Cd baterij, za predelovanje svinčevih baterij/akumulatorjev pa je registrirano le eno podjetje. Glede na zagotovila težav z zahtevanimi cilji recikliranja ne bo.
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o rudarskih odpadkih. Slovenija meni, da predlagano besedilo pomeni dobro podlago za doseganje političnega dogovora. Hkrati si bo Slovenija zaradi nerešenih starih bremen na tem področju prizadevala za ustrezno obravnavo problematike rudnikov v zapiranju.
– Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju določil Aarhuške konvencije v evropskih institucijah in organih Evropske unije, Direktiva Evropskega parlamenta in Svet o dostopu javnosti do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Slovenija je že ratificirala Aarhuško konvencijo, zato z velikimi pričakovanji podpira namero, da tudi EU pristopi k navedeni konvenciji še pred konferenco pogodbenic maja 2005. Slovenija izhaja iz dejstva, da bo implementacija Aarhuške konvencije pomenila velik premik k boljšemu vključevanju nevladnih organizacij in ostale javnosti v postopke odločanja na področju varstva okolja. Slovenija podpira čimprejšnji sprejem navedene uredbe. Slovenija glede razkrivanja podatkov nima težav, saj Zakon o varstvu okolja omogoča dostop javnosti do vseh okoljskih podatkov. Slovenija podpira tudi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Svet o dostopu javnosti do pravnega varstva v okoljskih zadevah, saj bo direktiva pomembno prispevala k implementaciji Aarhuške konvencije. Okoljsko pravo na tem področju bo imelo želene učinke le, če bo njegova uveljavitev harmonizirana ter bo varstvo pravic pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim telesom omogočeno enakovredno v vseh državah članicah EU.
– Slovenija bo še naprej aktivno sodelovala pri doseganju političnega dogovora glede predloga INSPIRE direktive s ciljem, da bi jo čimprej sprejeli. Istočasno bi tudi zagotovila, da bi se Slovenija aktivno vključevala v strokovne projekte, ki vodijo v vzpostavljanje informacijske infrastrukture za izvajanje direktive, ko bo sprejeta.

Svet EU bo nadaljeval s svojim delom v smeri, da bi kmetijski sektor postal konkurenčen, trajnosten in sposoben prispevati večjo javno korist iz javnih sredstev, ki jih prejema.
Cilj Sveta EU je doseči sporazum o reformi trga s sladkorjem in s tem zaokrožiti reformo skupne kmetijske politike (SKP) na najpomembnejših skupnih tržnih ureditvah. Reforma je nujna tudi s stališča pogajanj v okviru Svetovne trgovinske organizacije, kjer je visoko zaščiteni trg s sladkorjem v EU tarča hudih pritiskov. Razprava o modelu reforme sladkornega sektorja v Svetu se je razvnela po objavi Sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Izvrševanje modela trajnostnega kmetijstva za Evropo skozi reformo SKP – tobak, olivno olje, bombaž in področje sladkorja – Reforma področja sladkorja. Komisija v sporočilu predlaga pomembno znižanje institucionalnih cen za sladkor, uvedbo delne kompenzacije za pridelovalce v obliki proizvodno nevezanih neposrednih plačil, poenostavitev sistema kvot, prestrukturiranje in povečanje konkurenčnosti sektorja sladkorja skozi prenosljivost kvot med državami članicami ter spremembo uvoznega režima za Zahodni Balkan. Evropska komisija naj bi predlog uredbe o spremembi tržnega reda za sladkor Svetu EU predložila v aprilu 2005.
Luksemburško predsedstvo načrtuje v juniju sprejem uredbe o razvoju podeželja in uredbe o financiranju skupne kmetijske politike iz paketa zakonodajnih predlogov za novo finančno perspektivo. Predlog Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja prinaša reformo drugega stebra SKP, pri čemer politika razvoja podeželja dopolnjuje instrumente prvega stebra SKP in prispeva k ostalim političnim prioritetam EU, kot sta trajnostno upravljanje naravnih virov in socialna kohezija. Predlog predvideva poenostavitev izvajanja in financiranja politike z uvedbo enega samega instrumenta. Več poudarka uredba daje poročanju o rezultatih programa, okrepitvi monitoringa in evalvacij. Določa obvezen postopek posvetovanja z različnimi nosilci pri zasnovi, izvedbi in evalvaciji nacionalnih strategij in programov. Prav tako tudi jasneje določa pristojnosti Komisije in držav članic pri finančnem upravljanju programov razvoja podeželja. Politika razvoja podeželja naj bi se v prihodnje osredotočila na tri glavne osi: izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja, okolje in upravljanje z zemljišči ter kakovost življenja na podeželju in ekonomska diverzifikacija. Poseben pomen je dan programom LEADER za financiranje lokalnih razvojnih strategij, ki postajajo obvezen element programov razvoja podeželja.
Predlog Uredbe Sveta o financiranju skupne kmetijske politike, ki naj bi stopila v veljavo 1. januarja 2007, predstavlja osnovno pravno podlago za financiranje ukrepov SKP. Predvideva oblikovanje dveh novih skladov: Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) – za financiranje prvega stebra SKP (tržni ukrepi, neposredna plačila) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) – za financiranje drugega stebra SKP (razvoj podeželja). Uvaja določilo o certifikacijskem organu, ki je odgovoren za certifikacijo sistemov plačilne agencije za upravljanje, spremljanje in kontrolo, kot tudi za letni obračun plačilne agencije. Predlog uredbe vpeljuje letne zgornje meje za EKJS izdatke. Za izvajanje proračunske discipline se predvideva sistem mesečnega zgodnjega opozarjanja in spremljanja EKJS izdatkov s strani Komisije.
Svet EU si bo prizadeval za napredek pri zakonodajnih predlogih na področju ekološkega kmetovanja, ki jih bo v letu 2005 predložila Evropska komisija na podlagi zaključkov Sveta EU o Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Akcijski načrt za ekološko hrano in kmetovanje. V akcijskem načrtu Evropska komisija predlaga 21 dejanj za odpravo ovir za rast, krepitev in širitev sektorja ekološkega kmetijstva, in sicer na področju trga z ekološkimi proizvodi, politike do javnosti ter standardov in nadzora.
Svet EU bo opravil revizijo skupne tržne ureditve za sadje in zelenjavo ter lan in konopljo. Na podlagi Poročila Evropske komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o poenostavitvi skupne tržne ureditve za sadje in zelenjavo je Svet v letu 2004 sprejel zaključke, na podlagi katerih bo Evropska komisija pripravila zakonodajne predloge. Spremembe tržne ureditve naj bi dodatno podprle ustanavljanje in delovanje organizacij proizvajalcev, namesto umika s trga in intervencij naj bi se poiskali novi ukrepi pri upravljanju s krizami na trgu, v tržno ureditev naj bi se vključili nekateri novi proizvodi, spremembe naj bi prinesle poenostavitev pri vzpostavljanju in rabi operativnih skladov, prav tako pa naj bi upoštevale vidik pozitivnega vpliva porabe sadja in zelenjave na zdravje.
Svet EU se bo lotil tudi prilagoditve režima vinskega sektorja in zaključnega oblikovanja Vinskega sporazuma med EU in ZDA. Nadaljeval bo pogajanja v Svetovni trgovinski organizaciji o spremembi koncesij po Splošnem sporazumu o trgovini (GATT) iz leta 1994.

Za Slovenijo, ki daje zaradi naravnih in strukturnih danosti razvoju podeželja izjemen pomen, je v letu 2005 ključnega pomena sprejem Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V dosedanji razpravi je Slovenija izrazila podporo predlogu. Obenem je predlagala, da se hkrati z uredbo sprejme tudi strateški dokument za razvoj podeželja na ravni EU. Stališče Slovenije je, da ni potrebno, da bi uredba določila minimalni delež, ki ga mora država članica nameniti za posamezno os, tako da bi države pri delitvi sredstev med osmi lahko upoštevale svoje specifične naravne danosti in razmere. Slovenija meni, da še vedno ni dovolj znanega o obsegu in virih financiranja ukrepov Natura 2000, ki bi morali dopolnjevati obstoječe sheme okoljskih in izravnalnih plačil. Slovenija tudi meni, da bi bilo v pogajanjih o novi finančni perspektivi za področje ukrepov Natura 2000 nujno zagotoviti dodatna finančna sredstva. Prav tako bi morali novi kriteriji za določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijstvo in kompenzacijskih plačil upoštevati posebne razmere v državah članicah. Do podpor v okviru prve osi bi morala biti poleg malih upravičena tudi srednja podjetja.
Pomembne spremembe na področju izvajanja plačil za ukrepe SKP prinaša Predlog uredbe Sveta o financiranju skupne kmetijske politike. Slovenija meni, da predlog prinaša preglednejšo pravno podlago za financiranje SKP, ne pa tudi poenostavitve postopkov, ker naj bi se v novem programskem obdobju izvajala dva različna sistema (pri nas v okviru iste plačilne agencije). Zato se zavzema za poenostavitev in poenotenje pravil pri postopkih izplačil iz obeh skladov, predlog uredbe pa bi moral dopustiti možnost uvedbe enotnih aplikacij za oba sistema, kar bi pomembno znižalo stroške delovanja plačilnih agencij. Slovenija tudi ne podpira strožjih ureditev, ki jih v primerjavi s sedanjo prinaša predlog nove uredbe glede odstotka izplačil za neposredna plačila po 15. 10. v tekočem letu, obdobja za zavrnitev financiranja s strani Komisije in obdobja neuspešne izterjave.
Reforma skupne tržne ureditve za sladkor je pomembna tudi za Slovenijo. Če bi se reforma odvila na tako radikalen način, kot je v zgoraj omenjenem sporočilu predlagala Evropska komisija, bi to ogrozilo pridelavo sladkorne pese, ki je skoncentrirana predvsem v severovzhodni Sloveniji, in s tem obstoj edine tovarne sladkorja pri nas. Slovenija zato podpira manj radikalno reformo tega sektorja z manjšim in postopnim znižanjem institucionalnih cen, ne podpira možnosti prenosa kvot med državami in se hkrati zavzema za uvedbo kompenzacijskih plačil za pridelovalce sladkorne pese, ki bodo nadomestila izgubo dohodka pridelovalcev zaradi znižanja cen. V dosedanji razpravi je Slovenija zagovarjala stališče, da morajo novim državam članicam pripadati neposredna plačila v 100-odstotni višini, brez postopnega vključevanja, kakršno se je uveljavilo doslej pri drugih neposrednih plačilih.
Za Slovenijo so izrednega pomena tudi načrtovani zakonodajni predlogi na področju ekološkega kmetijstva. Pri tem podpira promocijo ekološkega kmetijstva ter označevanje z evropskim logotipom in z nacionalnimi oziroma privatnimi označbami. Zavzema se za povečanje podpor ekološkim kmetovalcem v sklopu Programa razvoja podeželja ter ukrepov, ki se nanašajo na zagotavljanje višjih prehranskih in okoljskih standardov. Glede problematike gensko spremenjenih organizmov (GSO) se Slovenija zavzema za dosledno izvajanje pravil o odsotnosti gensko spremenjenih organizmov v ekoloških pridelkih in živilih ter v ekološkem semenu, ter za čim nižji prag dovoljene naključne prisotnosti GSO pri konvencionalnem semenu. Slovenija se hkrati zavzema za vzpostavitev območij prostih GSO, zlasti v ekološko občutljivih regijah.
V dosedanji razpravi o spremembah skupne tržne ureditve za sadje in zelenjavo se je Slovenija zavzela za krepitev okoljevarstvenega vidika pri vseh ukrepih, za krepitev podpor ustrezni organiziranosti – organizacijam proizvajalcev, posebno pa še za nadomestitev ukrepov umika sadja in zelenjave s trga ter izvoznih spodbud z ukrepi za prilagoditev ponudbe povpraševanju, predvsem z ukrepi, ki bi bili namenjeni za prestrukturiranje nasadov.

Predsedstvi bosta v letu 2005 nadaljevali delo na področju krepitve zdravja živali, posebno v povezavi z avirano influenco ter na področju akvakulture. Nadaljevali bosta tudi delo na področju dobrega počutja živali (med drugim bo obravnavan predlog, ki se nanaša na pitane piščance) ter na področju varovanja javnega zdravja. Poseben poudarek v sklopu varovanja javnega zdravja bo še naprej na goveji spongiformni encefalopatiji (BSE – Bovine spongiform encephalopathy) ter živalskih stranskih proizvodih. Predsedstvi bosta začeli z delom na reviziji veterinarskega sklada in na predlogu Evropske komisije z namenom popraviti in prečistiti obstoječo zakonodajo glede ostankov veterinarskih zdravil v proizvodih živalskega izvora. Pozornost bo posvečena tudi nadaljnji razpravi glede zaščite živali.

Na področju veterine so za Slovenijo pomembne vse nadaljnje aktivnosti v povezavi s krepitvijo zdravja živali, dobrega počutja živali, zaščite živali ter varovanja javnega zdravja.
Pomembno bo tudi spremljanje nadaljnje razprave glede veterinarskega sklada. Določila, ki urejajo to področje, izhajajo iz Odločbe Sveta 90/424 (ta ureja izdatke na področju veterinarstva), kot tudi iz druge veterinarske zakonodaje Skupnosti, ki se nanaša na ukrepe ob pojavu kužnih bolezni živali. Gre za pravico do povračila stroškov zaradi ukrepov ob pojavu kužnih bolezni imetnikom živali ter izplačila odškodnin. S pravilnimi izplačili države članice je povezano finančno povračilo Evropske Skupnosti določenega dela teh stroškov. Na podlagi tega bo morala Slovenija še naprej aktivno delati na tem področju, da ne bo prihajalo do nepravilnosti.
Za Slovenijo bo pomembno tudi spremljanje sprememb zakonodaje glede ostankov veterinarskih zdravil v proizvodih živalskega izvora.

Predsedstvi bosta nadaljevali z delom na predlogu Evropske komisije za okrepitev zakonodaje na področju hrane in krme, kot je bilo že prvotno zastavljeno v Beli knjigi o varnosti hrane (januar 2000). Delo na področju varnosti hrane bo vključevalo tudi novi predlog glede novih živil. V prihodnje bo še vedno izpostavljena problematika soobstoja gensko spremenjenih posevkov znotraj konvencionalnega in ekološkega kmetijstva.
Pomemben bo tudi zaključek dela na področju mejnih vrednosti ostankov pesticidov, ki bo urejeno s Predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta glede omejitev najvišjih stopenj vsebnosti pesticidov v prehrambenih izdelkih rastlinskega in živalskega izvora. Predlog bo nadomestil štiri obstoječe direktive s tega področja in s tem poenostavil prenos v prakso v državah članicah. Poleg tega bo uredba uvedla hormonizacijo mejnih vrednosti pesticidov v živilih rastlinskega in živalskega izvora ter številne druge poenostavitve na tem področju. Predlog uredbe je sedaj v drugem branju v Evropskem parlamentu.
Svet EU bo začel z delom na področju dajanja na trg fitofarmacevtskih sredstev, s spremembo zakonodaje o označevanju krme, s spremembo zakonodaje o semenih ter nadaljeval delo na predlogu uredbe glede kadmija v gnojilih.

Za Slovenijo je izrednega pomena razprava o soobstoju gensko spremenjenih posevkov znotraj konvencionalnega in ekološkega kmetijstva. Zaradi pomembnosti in občutljivosti tega področja bo potrebno v prihodnje v okviru naše zakonodaje pripraviti nov zakonodajni akt, ki bo pravno uredil to področje.
Spremljati bo potrebno tudi vse nadaljnje aktivnosti glede spremembe zakonodaje na področju varnosti hrane.
Slovenija bo v organih Sveta EU zastopala stališče o vzajemnem priznavanju registracije fitofarmacevtskih sredstev.

Svet EU bo nadaljeval z delom na trajnostnem upravljanju z gozdovi. Načrtuje se premik naprej pri Akcijskem načrtu za uveljavitev zakonodaje, nadzora in trgovino na področju gozdarstva (FLEGT – Forest Law Enforcement, Governance and Trade), vključno s sprejetjem Uredbe Sveta o vzpostavitvi prostovoljne sheme izdajanja dovoljenja za uveljavitev zakonodaje, nadzora in trgovine na področju gozdarstva (FLEGT)), katere cilj je zmanjšati nezakonite sečnje v tretjih državah in uvoz nezakonito posekanega lesa v EU. Shema uvoznih dovoljenj bo temeljila na partnerskih sporazumih med EU in državami ali regijami, izvoznicami lesa. Predsedstvo bo nadaljevalo z ovrednotenjem izvajanja strategije na področju gozdarstva in delo na bodočih mednarodnih dogovorih na področju gozdarstva v okviru Združenih narodov.

Več kot polovico površine Slovenije pokriva gozd, kar jo uvršča med najbolj gozdnate države v Evropi. Zato bo na področju gozdarstva za Slovenijo pomembno delo na področju ovrednotenja izvajanja Strategije gozdarstva Evropske unije, sprejetje Uredbe Sveta o vzpostavitvi prostovoljne sheme izdajanja dovoljenja za uveljavitev zakonodaje, nadzora in trgovine na področju gozdarstva (FLEGT) in na njeni podlagi določitev okvirnih vsebin partnerskih sporazumov ter podelitev mandata Evropski komisiji za pogajanja z državami proizvajalkami lesa ali regijami.

V okviru reforme skupne ribiške politike (SRP) si bo predsedstvo tudi v prihodnje prizadevalo doseči bolj trajnostno naravnan razvoj ribiškega sektorja, in sicer z nadaljnjim delom na številnih predlogih pravnih aktov Skupnosti in na njihovem čimprejšnjem sprejetju. Ti predlogi se v veliki meri nanašajo na ohranitvene ukrepe kot so obnovitveni ter upravljalni načrti in uvedbo okolju bolj prijaznih tehničnih ribolovnih načinov. Predsedstvo si bo še naprej prizadevalo za sklepanje ribiških sporazumov s tretjimi državami. Regionalni svetovalni odbori naj bi aktivno prispevali k oblikovanju mnenja Komisije in držav članic glede prihodnjih predlogov za izvajanje pravil Skupnosti. V tem okviru luksemburško predsedstvo predvideva, da bo na podlagi politične razprave (marca 2005) doseglo sprejem predloga Uredbe o ukrepih upravljanja za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemlju (junija 2005). Predlog uredbe med drugim ureja varstvo vrst in habitatov, določene omejitve glede uporabe ribolovnih orodij, zaščitena območja, minimalno velikost morskih organizmov, negospodarski ribolov, načrte upravljanja za izvajanje ribolova, čezconske in izrazito selivske ribolovne vrste in nadzor.
Predsedstvi bosta iskali nove možnosti za poenostavitev ribiške zakonodaje. Ena od prednostnih nalog je tudi izboljšanje nadzora nad ribištvom, zlasti nad ribolovom. To naj bi dosegli z ustanovitvijo Agencije Skupnosti za ribiški nadzor, ki ga bo urejala Uredba Sveta o ustanovitvi Agencije za ribiški nadzor in spremembi Uredbe 2847/93/ES o ustanovitvi nadzornega sistema, uporabnega za skupno ribiško politiko. Predlog uredbe govori o vzpostavitvi Agencije, ki bo pomagala državam članicam pri izvajanju njihovih nalog v okviru zakonodaje Skupnosti, in sicer na podlagi sklenjenih sporazumov. Koordinirala naj bi nadzor držav članic z namenom izpolnjevanja mednarodnih obveznosti Skupnosti na jasen, pregleden in enoten način. Ustanovitev Agencije ne bo spremenila odgovornosti držav članic za izvajanje nadzora znotraj obsega SRP, lahko pa bo izvajala te naloge v imenu držav članic.
Luksemburško predsedstvo predvideva, da bo marca 2005 Svet EU sprejel uredbo o ustanovitvi Agenciji.
Svet EU si bo v letu 2005 prizadeval doseči sporazum o novem Evropskem skladu za ribištvo v okviru naslednje finančne perspektive (2007–2013). Predlog uredbe Sveta predvideva oblikovanje Evropskega sklada za ribištvo ter opredeljuje okvir za podporo Skupnosti trajnostnemu razvoju ribiškega sektorja in obalnih ribiških območij. Evropski sklad za ribištvo bo igral dvojno vlogo: kot finančni instrument, ki je sestavni del SRP, spremljevalec ukrepov za upravljanje z viri in bo pomagal pri prilagajanju struktur proizvodnega sektorja. Poleg tega Sklad ohranja skrb za kohezijo napram prebivalstvu in območjem, ki se ukvarjajo z ribolovnimi dejavnostmi. Da bi bilo delovanje Sklada bolj učinkovito, predlagan pristop temelji na poenostavljenih instrumentih, z eno samo uredbo in enim Skladom, ki pokriva pomoč Skupnosti. Operativni programi se bodo osredotočili na omejeno število prednostnih nalog, brez tehničnih podrobnosti, ki bi jih naredile slabo razumljive in težko izvedljive. Sklad se bo osredotočil na pet prednostnih osi: ukrepi za prilagoditev ribiške flote Skupnosti, ribogojstvo, predelovanje in trženje proizvodov ribištva in ribogojstva, ukrepi v skupnem interesu, trajnostni razvoj obalnih ribolovnih območij in tehnična pomoč. Vsaka država članica bo izdelala nacionalni strateški načrt, kjer bo določila svoje posebne cilje in prednostne naloge za dejavnosti Sklada, v skladu s strateškimi smernicami Skupnosti za SRP. Predsedstvo predvideva v aprilu politično razpravo o predlogu uredbe ter v juniju pregled poročila o napredku.
Predsedstvo bo tudi določilo celotni dovoljeni ulov (TACs – Total Allowable Catch) in kvote za naslednje leto, ob upoštevanju ekonomskega, socialnega, okoljskega in trajnostnega vidika.

Na področju ribištva je za Slovenijo pomemben predlog Uredbe o evropskem ribiškem skladu. Slovenija izraža svojo podporo sistematičnemu predlogu uredbe o Evropskem ribiškem skladu v okviru naslednje finančne perspektive (2007–2013). Predlog uredbe zagotavlja možnost, da se v skladu s cilji reforme SRP EU iz leta 2002 podpre širok spekter projektov in ukrepov, s katerimi bi nadaljevali z zasledovanjem okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostne ribiške politike v EU. Dolgoročni cilj politike ribištva v Sloveniji je spodbujanje konkurenčnosti sektorjev ribištva in ribogojstva in zagotovitev trajnostne uporabe ribolovnih virov v skladu s pravili SRP EU. Predlog uredbe temelji na trajnostni rabi ribolovnih virov ter okolju prijazni vzreji rib in bo imel pozitivni vpliv na razvoj ribiškega sektorja. Predlog nove uredbe bo imel za posledico spremembo predpisov, pripraviti bo potrebno Nacionalni program razvoja ribištva ter na podlagi omenjenega programa pripraviti tudi operativni program. Dokument bo imel finančne posledice za Slovenijo. V proračunu bo potrebno zagotoviti javna sredstva za sofinanciranje strukturnih ukrepov. Višina sredstev bo odvisna predvsem od uvrstitve Slovenije v konvergenčni cilj. Od tega pa bo odvisna tudi višina sofinanciranja s strani Evropske komisije.
Za Slovenijo je zelo pomemben predlog Uredbe o ukrepih upravljanja za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemlju, ki ga Slovenija v načelu tudi podpira. Sprejem predloga uredbe bo vplival na del pravnega reda Slovenije, ki ureja gospodarski morski ribolov. Poleg okoljevarstvenih vidikov bo potrebno preučiti in upoštevati tudi socio-ekonomske vplive, ki jih posledično prinaša uredba.
Za Slovenijo je pomembno tudi sodelovanje v Generalni komisiji za ribištvo v Sredozemlju (GFCM – General Fisheries Commission for the Mediterranean). GFCM je regionalno telo za ribištvo v Sredozemskem morju in je bila ustanovljena v okviru FAO. Njene naloge obsegajo upravljanje obalnega ribolova, ribolova čezconskih in visoko migratornih ribolovnih vrst in ribolov v odprtih vodah območja, ki ga pokriva. Poleg tega ima tudi pristojnosti prekomejnega sodelovanja na področju ribištva in ribogojstva, vključujoč pri tem tudi pomoč pri usposabljanju in druge pomoči za države v razvoju. Slovenija je tudi članica GFCM, in sicer je DZ ratificiral mednarodno pogodbo v začetku leta 2004. Februarja 2005 bo v Rimu letno zasedanje GFCM. Na tem zasedanju imajo med drugim tudi namen določiti novi sedež GFCM ter izbrati izvršilnega direktorja.
Predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi Agencije za ribiški nadzor in spremembi Uredbe 2847/93/ES o ustanovitvi nadzornega sistema, uporabnega za skupno ribiško politiko. Slovenija sprejema in podpira predlog uredbe o vzpostavitvi Agencije za ribiški nadzor na podlagi SRP. Slovenija bo kot članica EU po svojih zmogljivostih sodelovala pri omenjeni organiziranosti skupne inšpekcije.
Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije, da bi dosegli poenostavitev in izboljšali normativno okolje SRP. Poenostavitev pravnih aktov in postopkov bo prispevala k večji učinkovitosti SRP z odpravo nepotrebnih stroškov in administrativnega bremena za vse vključene strani, od ribičev in gospodarskih subjektov, nacionalnih administracij do institucij EU.

Evropski svet je na zasedanju v Helsinkih decembra 1999 pozval Evropsko komisijo, da pripravi Strategijo trajnostnega razvoja. Evropska komisija je strategijo sprejela maja 2001, Evropski svet pa je na svojem zasedanju v Goetebougu junija 2001 trajnosti razvoj označil za enega od temeljnih dolgoročnih ciljev EU. V letu 2005 bo Evropska komisija pripravila vmesno poročilo o izvajanju te strategije ter prispevala predloge za nadaljnje delo. Ugotovitve pregleda bodo vključene v razprave na spomladanskem vrhu 2005. V revidirano Strategijo trajnostnega razvoja bodo vključeni tudi mednarodni okoljski vidiki delovanja EU.

Slovenija je v svojih številnih razvojnih dokumentih z aktivno udeležbo na WSSD 2002 ter z ustanovitvijo Sveta za trajnostni razvoj v letu 1997 že dokazala, da predstavlja trajnostni razvoj in enakovredno vključevanje okolja v razvojne politike eno od njenih temeljnih prednostnih nalog. Trajnostna usmeritev je v zadostni meri upoštevana v Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije (2001–2006), pa tudi v predlogu nove Strategije razvoja RS (2005–2013), tako da Slovenija ne bo imela posebnega dokumenta z naslovom Strategija trajnostnega razvoja.
Slovenija si prizadeva za priznavanje pozitivnega vpliva okoljsko učinkovitih inovacij in tehnologij na trajnostni razvoj. Za uresničevanje trajnostnega razvoja je še posebno pomembno spodbujanje učinkovite rabe energije in trajnostne rabe naravnih virov, izvajanje integralne politike do proizvodov ter "ozelenitev" javnih naročil (greening public procurement).
Glede na to, da sta obe strategiji – Lizbonska strategija in Strategija trajnostnega razvoja – v fazi revizije, Slovenija meni, da je to dobra priložnost za izboljšanje koordinacije v duhu preprečevanja podvajanja in usklajenosti ciljev. Posebej velja proučiti tudi redefinicijo osnovnega cilja Lizbonske strategije, tj. cilj, da bo EU do leta 2010 postala najuspešnejša skupina držav na globalni ravni z doslednim uveljavljanjem načel trajnosti. Ponovno bi kazalo proučiti vsebino strategije trajnostnega razvoja EU ter jo omejiti na tista načelna vprašanja, ki niso zajeta v drugih dokumentih. Odpraviti bi bilo treba prekrivanje s Šestim okoljskim akcijskim programom skupnosti ter jasno opredeliti vlogo EU pri odpravi vzrokov poglabljanja netrajnostnih vzorcev proizvodnje in potrošnje na globalni ravni.

Na področju pravosodja in notranjih zadev bo glavna prioriteta dela Sveta EU v letu 2005 nadaljevanje izvajanja in ovrednotenja programa iz Tampereja (1999–2004) ter uresničevanje začrtanih ukrepov iz novega petletnega programa, t.i. Haaškega programa (2004–2009). V skladu s Haaškim programom bo poudarek predvsem na vzpostavitvi skladne zunanje dimenzije pravosodja in notranjih zadev v okviru sodelovanja s tretjimi državami. Komisija bo Svetu EU v začetku leta 2005 predložila predloge aktov s tega področja v okviru naslednje finančne perspektive 2007–2013, glede katerih si bosta predsedstvi prizadevali za doseg dogovora.

V skladu s Haaškim programom se je druga faza oblikovanja skupne politike azila in priseljevanja začela s 1. majem 2004 in mora temeljiti na solidarnosti in pravični delitvi odgovornosti, vključno s finančnimi posledicami. Na področju azila bo poudarek na oblikovanju enotnega azilnega postopka in statusa oseb, ki jim je bil podeljen azil ali subsidiarna zaščita. Poleg že sprejete Direktive za kvalifikacijo in status državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva kot beguncev ali oseb, ki kako drugače potrebujejo mednarodno zaščito so bile države članice v okviru Haaškega programa pozvane k sprejemu Direktive Sveta o minimalnih standardih glede postopkov v državah članicah za podelitev ali odvzem statusa begunca. S sprejemom obeh direktiv bo dokončno izoblikovana prva faza azilnega sistema in vzpostavljeni minimalni skupni standardi na področju azila. Svet za pravosodje in notranje zadeve je 24. aprila 2004 dosegel politično soglasje o splošnem pristopu do predloga Direktive Sveta o minimalnih standardih glede postopkov v državah članicah za podelitev ali odvzem statusa begunca in pozval delovna telesa Sveta EU, da se v nadaljevanju dogovorijo o seznamu varnih tretjih držav, ki bi bil priložen k direktivi. Ker države članice niso dosegle soglasja o omenjenem seznamu, je bila predlagana rešitev, da se sprejetje seznama odloži na čas po sprejetju direktive. Tako je Svet za pravosodje in notranje zadeve 19. novembra 2004 dosegel splošni pristop o spremenjenem besedilu predloga direktive, ki je bil v nadaljevanju predložen Evropskemu parlamentu v ponovno posvetovanje. Direktiva bo predvidoma sprejeta do konca marca 2005, predsedstvi pa se nameravata osredotočiti na izvajanje njenih določb.
V okviru skupnega evropskega azilnega sistema bo poudarek na presoji sprejetih ukrepov in izboljšanju učinkovitosti enotnega azilnega postopka za ocenjevanje prijav za mednarodno zaščito. Pri tem bosta predsedstvi upoštevali leto 2010 kot skrajni rok za predložitev pravnih sredstev in ukrepov druge faze azilnega sistema, kar velja tudi za vzpostavitev primernih struktur za izboljšanje praktičnega sodelovanja med azilnimi službami držav članic. Evropski svet je v novembru 2004 pozval Komisijo, da predstavi študijo o uvedbi skupne obravnave prošenj za azil v EU in izven njenega ozemlja, ki bo dopolnjevala skupni evropski azilni sistem in bo v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Evropski svet je tudi izkazal namero o preoblikovanju omenjenih struktur v evropski urad za podporo vsem oblikam sodelovanja med državami članicami na področju azila.
V okviru boljšega dostopa do trajnejših rešitev prosilcev za azil bo poudarek na vzpostavitvi pilotnih programov regionalne zaščite in iskanju možnosti za sodelovanje držav članic v neobvezujočih programih razselitve.
Eden najpomembnejših vidikov skupne politike priseljevanja predstavlja vključevanje državljanov tretjih držav z zakonitim prebivališčem in njihovih potomcev. Uspešno vključevanje namreč prispeva k demografskemu in gospodarskemu razvoju držav članic in zahteva celovit pristop, ki vključuje interesne skupine na lokalni, regionalni, nacionalni ravni in na ravni EU. V ta namen je Svet za pravosodje in notranje zadeve 19. novembra 2004 sprejel enajst skupnih načel za vključevanje zakonitih priseljencev, ki bodo v pomoč pri vzpostavljanju in nadgrajevanju nacionalnih politik vključevanja. Predsedstvi bosta v okviru politike vključevanja nadaljevali prizadevanja za izmenjavo najboljših praks med državami članicami na področju jezikovnega izobraževanja, usposabljanja in spoznavanja jezika, zgodovine ter institucionalne ureditve. V tem okviru bo Svet EU preučil Priročnik Unije o najboljših praksah vključevanja, ki ga je Komisija predstavila 10. novembra 2004, in Zeleno knjigo o pristopu Evropske unije do upravljanja ekonomskih migracij, ki jo je Komisija predstavila 10. januarja 2005.
V okviru zunanje dimenzije politik azila in priseljevanja je Evropski svet novembra 2004 pozval k oblikovanju učinkovite politike odstranjevanja in vračanja nezakonitih priseljencev, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic. Priseljenci, ki nimajo ali nimajo več zakonite pravice za bivanje v EU, se morajo vrniti v državo izvora prostovoljno ali prisilno. Predsedstvi napovedujeta preučitev predloga Direktive o minimalnih standardih glede politike vračanja in vzajemnega priznavanja odločb o odstranitvi, ki naj bi jo Komisija predložila v prvi polovici leta 2005. S tem naj bi Komisija vzpostavila minimalna skupna načela glede vrnitve nezakonitih priseljencev.
Sodelovanje s tretjimi državami ostaja ključni element zunanje dimenzije politike azila in priseljevanja, pri čemer si bosta predsedstvi prizadevali za koordiniran pristop. Delo Sveta EU se bo nadaljevalo na področju ponovnega sprejema, kjer bosta predsedstvi podprli Komisijo pri čim hitrejšem zaključku poganjanj o sporazumih ponovnega sprejema in identificiranju novih tretjih držav, s katerimi bi se začela pogajanja o omenjenih sporazumih. Svet EU bo tudi preučil Prvo poročilo Komisije o spremljanju, nadzoru in oceni upravljanja migracijskih tokov, ki naj bi mu bilo predloženo v začetku leta 2005.

V zvezi s skupno azilno politiko Slovenija zagovarja vzpostavitev druge faze azilnega sistema in podpira poziv Komisiji, da do leta 2007 pripravi celovito analizo ukrepov prve faze azilnega sistema. V okviru druge faze azilnega sistema pa Slovenija podpira predlog Komisije o enotnem postopku za ocenjevanje vlog za mednarodno zaščito, ki bi bil primerljiv v vseh državah članicah EU. Slovenija se pri tem še posebej zavzema za solidarnost in pravično delitev odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnimi posledicami. Prednostna naloga Slovenije v letu 2005 bo sprejem ukrepov za prenos določb Direktive za kvalifikacijo in status državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva kot beguncev ali oseb, ki kako drugače potrebujejo mednarodno zaščito v slovenski pravni sistem do oktobra 2006. Slovenija sicer izpolnjuje minimalne standarde omenjene direktive in Direktive Sveta o minimalnih standardih glede postopkov v državah članicah za podelitev ali odvzem statusa begunca ter na nekaterih mestih celo zagotavlja višjo raven pravic, vendar bi bilo treba razmisliti o spremembi obstoječe slovenske zakonodaje v smislu uskladitve oziroma izenačitve standardov med slovenskim pravnim redom in pravnim redom EU. V okviru obstoječe zakonodaje bo treba tudi v prihodnje oblikovati skupna stališča med upravno in sodno vejo oblasti o interpretaciji posameznih institutov azilnega prava in jih vključiti v morebitno spremembo zakonodaje, kar bo v prihodnje pomenilo lažje in hitrejše izvajanje azilnega zakona.
Glede skupnega azilnega sistema Slovenija ocenjuje, da bo treba sprejeti ukrepe za čim boljše izvajanje predpisov, med katere sodijo tesno in redno sodelovanje med državami članicami in izmenjava podatkov, razvoj enotnega azilnega postopka, pilotni projekti obravnavanja posameznih kategorij prosilcev za azil ipd. Enotni azilni postopek zahteva enotni državni organ, ki bo odločal o vseh oblikah mednarodne zaščite. Slovenija podpira uvedbo enotnega azilnega postopka in vsakršno racionalizacijo vodenja azilnih postopkov, ki je v skladu z evropskimi in nacionalnimi postopki. Novosti enotnega azilnega postopka bi bilo priporočljivo vključiti v spremembe nacionalne azilne zakonodaje. V okviru vzpostavljanja enotnega azilnega sistema in kot predpogoj za poenoteno obravnavanje prošenj za azil izven ozemlja EU je načrtovana ustanovitev Evropskega azilnega urada. Slovenija ocenjuje idejo o ustanovitvi Evropskega azilnega urada kot zanimivo, vendar bi se bilo najprej treba dogovoriti o odprtih vprašanjih glede pristojnosti, organizacije, možnosti sodelovanja držav članic in doprinosa urada pri oblikovanju skupne azilne politike. Ustanovitev Evropskega azilnega urada bi lahko povezali z uresničitvijo študije o skupnem obravnavanju prošenj za azil, ki naj bi jo Komisija pripravila v letu 2005. Študija o skupnem obravnavanju prošenj za azil lahko pokaže, v kolikšni meri lahko pride do poenotenja obravnave prošenj za azil v okviru držav članic EU. Slovenija ocenjuje, da bo v okviru azilne problematike treba zagovarjati interese Slovenije kot obrobne države EU. Nadalje Slovenija pozdravlja napoved izvedbe pilotnih projektov za oceno prijav določenih kategorij prosilcev azila, ker bi obravnavanje posameznih kategorij olajšalo delo posameznih držav.
Slovenija tudi podpira politiko EU v zvezi z izboljšanim dostopom beguncev do trajnejših rešitev čim bliže njihovi državi izvora. Ker Slovenija meni, da mora biti prihod beguncev v državo kontroliran in omejen, podpira možnost oblikovanja regionalnih programov EU glede zaščite beguncev čim bliže njihovemu domu. Pri tem bo posebno pozornost posvetila sodelovanju z izvornimi državami, ne le v smislu zagotavljanja zaščite tujcem, temveč tudi v gospodarskem, ekonomskem in političnem smislu. Programi zaščite bodo sicer težko preprečevali tok beguncev, lahko pa bi ga umirjali in delno usmerjali. V primeru vzpostavitve regionalnih programov bi bilo treba dopolniti slovenski pravni red, ki trenutno omogoča, da upravni organ vodi in izvršuje azilne postopke le na ozemlju Republike Slovenije. Slovenija označuje idejo o neobvezujočih razselitvenih programih kot eno od možnih ukrepov, vendar bi jih bilo treba predhodno natančneje opredeliti.
V zvezi s politiko vključevanja zakonitih priseljencev Slovenija meni, da le učinkovita politika, ki bi temeljila na minimalnih skupnih standardih, omogoča hitrejše vključevanje priseljencev v gostujočo družbo s ciljem zmanjševanja pojavov nestrpnosti in ksenofobije. Oblikovanje skupne politike vključevanja je izrednega pomena, ker v državah članicah obstajajo različni koncepti, prakse in politike vključevanja. Prednostna naloga Slovenije bo predvsem problem brezposelnosti, ki predstavlja največjo oviro pri uspešnemu procesu vključevanja. V tem smislu bo Slovenija posebno pozornost posvetila predlaganim idejam in ukrepom, ki jih bo Komisija predstavila v Zeleni knjigi o pristopu Evropske unije do upravljanja ekonomskih migracij. Slovenija meni, da bi bilo treba za učinkovitejšo vključevanje zakonitih priseljencev na trg dela izdelati skupne kriterije in pogoje za vstop, prebivanje, zaposlovanje in samozaposlovanje tujcev v okviru partnerstva s tretjimi državami in ob tem upoštevati kvote, ki jo določi vsaka država članica EU. Ker je politika vključevanja horizontalne narave, bo treba na tem področju okrepiti medresorsko usklajevanje.
V zvezi s politiko vračanja nezakonitih priseljencev in iskalcev azila Slovenija meni, da bo treba razmisliti o širši uveljavitvi omenjene politike. Pri tem bo prednostna naloga Slovenije intenzivnejša vključitev tudi vseh vrst nevladnih organizacij v te procese. Predvidena ustanovitev Evropskega sklada za vračanje do leta 2007, ki ga je napovedal Haaški program, predstavlja korak v pravo smer. Slovenija podpira sklepanje sporazumov o vračanju s čim več državami, predvsem z "rizičnimi" (npr. Kitajsko, Turčijo, Indijo, Pakistanom itd.), ki nimajo interesa za hitro sklepanje omenjenih sporazumov. V tem okviru bi se bilo treba zavzeti tudi za razširitev mandata Evropske komisije pri sklepanju omenjenih sporazumov. Veljalo bi tudi razmisliti o sklenitvi sporazuma o vračanju pred sklenitvijo sporazuma o sodelovanju oziroma pridruževanju. Ker politika vračanja predstavlja zunanji vidik politik azila in priseljevanja, bo treba na tem področju okrepiti medresorsko usklajevanje.
V zvezi s sodelovanjem s tretjimi državami je za Slovenijo prednostnega pomena sodelovanje s tistimi tranzitnimi državami, ki bodisi neposredno mejijo na članice EU (npr. Hrvaška) bodisi predstavljajo zadnjo državo tranzita pred vstopom v EU (npr. določene južnoameriške države). Nadalje Slovenija meni, da bi se bilo treba v okviru zunanjega vidika politike priseljevanja osredotočiti tudi na postopno izkoreninjenje revščine v izvornih in tranzitnih državah in tako povezati politiko priseljevanja z razvojno politiko Unije. Pri sodelovanju s tretjimi državami bo prav tako treba okrepiti medresorsko usklajevanje.

Kar zadeva varovanje meja, bo pozornost usmerjena k praktičnim ukrepom za izboljšanje čezmejnega sodelovanja, za boljše upravljanje zunanjih meja, tudi za sodelovanje s sosednjimi državami. Pri tem bo imela zelo pomembno vlogo Evropska agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic EU, ki bo začela delovati 1. maja 2005. Uredba o njeni ustanovitvi je bila sprejeta na Svetu za pravosodje in notranje zadeve oktobra 2004. V skladu s Haaškim programom na tem področju bo prioritetne narave hitra odprava kontrole na notranjih mejah, postopno ustanavljanje integriranega sistema upravljanja zunanjih meja in krepitev kontrole, nadzora na zunanjih mejah Unije in skupne vizumske politike. Med prioritetne naloge sodi tudi implementacija ukrepov za boj proti ilegalnemu priseljevanju preko morskih meja držav članic EU.
Na področju varovanja zunanjih meja je v Haaškem programu posebej poudarjena potreba po solidarnosti in pravični delitvi odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnimi posledicami.
Na področju vizumskega poslovanja je bila sprejeta uredba, ki bo zahtevala uvedbo biometričnih elementov v potne liste in potovalne dokumente, predvidena pa je še za vizumske nalepke in dovoljenja za prebivanje. Prioriteta na tem področju bo operacionalizacija obeh dokumentov kakor tudi vizumskega informacijskega sistema (VIS) za izmenjavo vizumskih podatkov med državami članicami.

Slovenija od vsega začetka podpira razvoj integriranega upravljanja zunanjih meja in se pri tem zavzema za princip delitve bremen, vključno s finančnim bremenom. Na to je ves čas opozarjala pri pripravi Haaškega programa, za to si prizadeva tudi pri pripravi naslednje finančne perspektive EU.
Slovenija tudi ves čas podpira vzpostavitev skupne Evropske agencije za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic EU in njeno koordinativno vlogo. Z nekaterimi novimi članicami si tudi prizadeva za dodelitev sedeža agencije. Slovenija meni, da mora agencija začeti čim prej delovati, vendar v tej fazi odklanja razmišljanja o širjenju nalog na druga področja, na primer fitosanitarni nadzor in upravljanje z informacijskimi sistemi, ki so ustanovljeni z drugimi nameni (EURODAC – azil, VIS – vizumi). Ocenjuje, da je v fazi, ko se agencija šele vzpostavlja, o tem preuranjeno razmišljati. Predvsem pa bi morala agencija koordinirati izvajanje nalog, ki so v izvirni pristojnosti mejnih policij.
Slovenija ocenjuje, da bi bilo treba sofinanciranje mejne kontrole Skupnosti definirati v kontekstu delitve bremen (burden sharing), za kar se zavzema že dlje časa. Objektivno sofinanciranje zahteva izhajanje iz objektivnih kriterijev (npr. dolžina meje, potreben kader za varovanje meje, število mejnih prehodov itd.) in operativnih stroškov, potrebnih za nadzor dela zunanje meje, za katerega so odgovorne posamezne članice. Po mnenju Slovenije pritisk ilegalnih priseljencev ne predstavlja najbolj objektivnega kriterija, zato ocenjuje, da to ne more biti primarni kriterij za sofinanciranje. Pri črpanju sredstev iz tega vira bo Slovenija zagovarjala stališče, da poudarek ne bi smel biti na investicijah v infrastrukturo, saj je ustrezna infrastruktura pogoj za uveljavitev schengenskega pravnega reda v posamezni državi članici, ampak na financiranju opravljanja nalog (kot so tekoči stroški, stroški dela in potrebna oprema).
Slovenija podpira čimprejšnji sprejem Skupnih pravil Skupnosti za izvajanje mejne kontrole oziroma nadzora zunanje meje (Community Code), saj bodo na ta način zagotovljeni enotni standardi nadzora zunanjih meja EU.
Slovenija poleg tega podpira tudi praktično sodelovanje med državami članicami, še zlasti na področju mejne kontrole.
Slovenija meni, da je oblikovanje skupin ekspertov pomemben mehanizem. Pri tem bi morali oblikovati več skupin visoko specializiranih ekspertov, ki bi lahko okrepile delo nacionalnih enot po posameznih specifičnih področjih dela z možnostjo hitre napotitve. Pri tem bi take skupine ekspertov, podobno kot že sedaj poteka pri skupnih akcijah v okviru centrov, nudile strokovno podporo nacionalnim policijam.
Slovenija dvomi, da bi zgolj oblikovanje in delovanje enot za hitro posredovanje za odkrivanje in reševanje ilegalcev na morju rešilo akutni problem nezakonitega priseljevanja. Slovenija meni, da je treba odpraviti vzroke za ta problem in uporabiti druge učinkovite prijeme, kot so sodelovanje s tretjimi državami, od koder se organizirajo prevozi ilegalcev po morju, učinkovita politika vračanja v izvorne države, učinkovit azilni mehanizem, ki bi preprečeval zlorabe te pravice.
Kar zadeva idejo o oblikovanju evropske mejne policije, je Slovenija ob sprejemanju Haaškega programa vztrajala, da se naloge nadzora državne meje (mejna kontrola in varovanje meje) izvajajo v okviru nacionalnih pooblastil policije (kot je to opredeljeno v schengenskem pravnem redu), kar je zaenkrat v izključni pristojnosti držav članic. Prenos teh pooblastil na pripadnike tujih varnostnih organov pa je možen samo na osnovi mednarodnopravnega akta. Oblikovanje evropske mejne policije, pri čemer bi njeni pripadniki imeli izvirna policijska pooblastila na celotnem ozemlju EU, za Slovenijo tako ni sprejemljivo.
Slovenija se zavzema za čimprejšnjo vzpostavitev in operativno delovanje SIS II. Aktivno je sodelovala pri sprejemanju novega programa schengenske evalvacije, ki je bil sprejet na decembrskem Svetu za pravosodje in notranje zadeve. Nove države članice naj bi polno uveljavile schengenski pravni red, takoj ko bodo za to pripravljene, vendar ne kasneje kot v letu 2007. Slovenija aktivno sodeluje pri pripravi programa evalvacije v novih državah članicah s ciljem, da se evalvacijski postopek začne že v letu 2006. Poleg tega si bo Slovenija prizadevala, da bo med prvimi novimi državami članicami vključena v ta proces, kar bo omogočilo polno uveljavitev schengenskega pravnega reda v prvem možnem terminu (predvidoma oktobra 2007).
V zvezi s problematiko zunanjih meja bo Slovenija še posebej zasledovala svoj specifični interes pri pravnem urejanju obmejnega prometa na zunanjih mejah EU. Prizadevala si bo za to, da novi ukrepi EU ne bodo posegli v veljavne sporazume o obmejnem prometu in sodelovanju in v režime, ki so vzpostavljeni na njihovi osnovi.
Slovenija se zavzema tudi za čimprejšnjo vzpostavitev in delovanje evropskega vizumskega informacijskega sistema (CS-VIS. Slovenija pričakuje, da bo smela od samega začetka izmenjevati podatke z omenjenim sistemom in da bo vključena v skupino držav, ki bo sodelovala v fazi testiranja sistema. Z namenom čim hitrejše vzpostavitve nacionalnega vizumskega sistema (N-VIS) in njegove povezave z evropskim se ustanavlja posebna projektna skupina, ki bo vodila ta projekt. Na ta način bo Slovenija izpolnila schengenske pogoje na področju vizumskega poslovanja, kar je eden od pogojev za članstvo nove države članice v Schengenu. Slovenija se zavzema, da bo zaradi doseganja čim višjega sinergijskega delovanja sistem VIS na centralnem nivoju povezan s sistemom SIS II ter da bo v svoji funkciji integriral tudi sedaj obstoječi sistem VISION.
Slovenija ocenjuje ustanovitev skupnih služb za izdajanje vizumov (skupni prijavni centri) kot dobrodošle, celo kot nujno novost. Z njihovo ustanovitvijo bodo bremena, ki jih prinaša uvedba biometrije, bolj racionalno porazdeljena med državami. Informacijsko podprt in tehnološko zahteven postopek bo racionalno uporabljiv le pri določenem kritičnem številu vlog. Slovenija želi na tem področju sodelovati že pri pripravi (morebitnem testnem izvajanju).
Z uvedbo zahtevnejših nadzornih in tehnoloških metod postaja vedno pomembnejše tudi vprašanje olajšav in izjem pri vizumski praksi. Slovenija je že doslej predlagala način upoštevanja tistih izjem, ki ne posegajo v regulativno niti v preventivno vlogo vizumske politike (t.i. tranzitne olajšave). Slovenija si bo prizadevala, da bo sistem olajšav (skupaj z ostalimi elementi – sporazumi o vračanju, kredibilnostjo dokumentov) vključen v načrte širitve EU.
Slovenija si bo prizadevala za pravočasno implementacijo biometričnih elementov v potne listine državljanov članic EU v skladu s standardi zaščitnih elementov ter biometrije v potnih listih državljanov EU. Tako načrtuje izvedbo obrazne prepoznave v 18 mesecih po sprejemu uredbe (sredina leta 2006), implementacijo biometričnega elementa prstnega odtisa pa v 36 mesecih po sprejemu uredbe (sredina leta 2007). V ta namen bo potrebno spremeniti normativno ureditev za izdajo listin, postopke na mestih zajema vlog, personalizacijo pri proizvajalcih ter mejno kontrolo. Za implementacijo bo potrebna prerazporeditev proračunskih sredstev za leto 2005 in 2006. Slovenija bo ob rokih za implementecijo biometrije, ki jih postavlja uredba, sledila tudi roku, ki so ga za države "Visa Waiver Programme" postavile ZDA (26. oktober 2006).
Poleg tega si bo Slovenija prizadevala implementirati digitalno fotografijo še na dva dokumenta v rokih, ki jih predvidevata predloga uredb EU, in sicer na vizum do 3. junija 2005 in na dovoljenje za prebivanje do 31. decembra 2005.

Zagotavljanje in izboljšanje varnostne dimenzije v okviru vzpostavljanja EU kot območja svobode, varnosti in pravice je strateška prioriteta, ki jo EU uresničuje predvsem s preprečevanjem in ukrepanjem proti organizirani in čezmejni kriminaliteti. Pri teh prizadevanjih je posebnega pomena sodelovanje policije, pravosodnih organov in carine.
V skladu z usmeritvijo iz Haaškega programa, ki poudarja načelo razpoložljivosti pri izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona, si bosta predsedstvi v letu 2005 prizadevali za praktično in operativno naravnano izmenjavo obveščevalnih podatkov med državami članicami, vključno prek Europola, ter za okrepitev koordinacije med državami članicami pri preiskovanju in pregonu hujših kaznivih dejanj s poudarjeno vlogo Eurojusta.
Na podlagi poročila Multidisciplinarne skupine za organizirani kriminal pri Svetu EU o izvajanju Strategije EU o boju proti organizirani kriminaliteti bo Svet sprejel nadaljnje ukrepe na tem področju. Posebnega pomena so ukrepi v zvezi z izmenjavo informacij o obsodbah za določena kazniva dejanja, predlog Okvirnega sklepa o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije, zlasti glede hudih kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji, predlog Sklepa Sveta o izmenjavi informacij in sodelovanju v zvezi s prestopki teroristov, predlog Okvirnega sklepa o sodelovanju v kriminalni organizaciji, predlog Sklepa Sveta o ustanovitvi Evropske policijske akademije (CEPOL), akti Sveta v zvezi s SIS II, predlog Okvirnega sklepa o čezmejnem policijskem sodelovanju, predlog Okvirnega sklepa o izmenjavi podatkov o DNA ter predlog Okvirnega sklepa o kaznih za ponarejanje.

Zaradi specifičnega interesa z vidika varnosti in preprečevanja organiziranega in čezmejnega kriminala, ki je vzajemnega in skupnega pomena tako za Slovenijo kot za EU, je Slovenija posebej zainteresirana za izdelavo konsistentne politike in konkretnih ukrepov na ravni EU za preprečevanje teh pojavov v novi soseščini EU in zlasti v jugovzhodni Evropi oziroma na Balkanu.
Slovenija posveča posebno pozornost okrepitvi sodelovanja in izmenjavi informacij med Europolom, Eurojustom in organi pregona držav članic EU ter držav Zahodnega Balkana. Za učinkovito omejevanje transnacionalnega organiziranega kriminala Slovenija spodbuja pravočasno mednarodno izmenjavo varnostno pomembnih informacij in kriminalističnih obveščevalnih podatkov, ki omogočajo organom odkrivanja in kazenskega pregona usklajeno in učinkovito ukrepanje za zagotavljanje svobode, varnosti in pravičnosti v skladu s pogodbo o ustanovitvi EU. Slovenija se zavzema za poglobitev sodelovanja zlasti na področjih ilegalnih migracij, nezakonite proizvodnje in trgovine s prepovedanimi drogami, trgovine z ukradenimi vozili in terorizma, ter za usklajevanje in poenotenje standardov, ki služijo kot osnova skupnega boja zoper organizirani kriminal v EU (Svet ministrov je na zasedanju 2. 12. 2004 že sprejel Zaključke Sveta o policijskih profesionalnih standardih na področju policijskega sodelovanja).
Slovenija se poleg tega zavzema za pravočasno mednarodno izmenjavo tistih informacij in podatkov, ki omogočajo pristojnim organom izvajanje ukrepov, usmerjenih v odkrivanje, zaseg, in odvzem premoženjske koristi, pridobljene v zvezi s kaznivimi dejanji, oziroma premoženja, ki ustreza takšni koristi. Z omenjenimi ukrepi je mogoče uspešno nevtralizirati osnovni smoter podjetniško organizirane kriminalne dejavnosti, ki ogroža varnost ljudi in držav članic EU.
Slovenija zato ob spoštovanju standardov varstva in zaščite podatkov podpira vse predlagane akte EU, ki pospešujejo izmenjavo informacij in operativno sodelovanje med organi odkrivanja in pregona, ter si prizadeva za njihov čimprejšnji sprejem.
Slovenija meni, da je identifikacija in omejitev nezakonite dejavnosti hudodelskih združb na t.i. balkanski poti bistvenega pomena za preprečevanje in odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj in zagotavljanje varnosti v tem delu Evrope. Države članice EU se po umiritvi razmer na Zahodnem Balkanu ponovno soočajo s fenomenom delovanja organiziranih hudodelskih združb, katerih dejavnosti se na t.i. balkanski poti povezujejo predvsem z nedovoljeno trgovino s prepovedanimi drogami in orožjem, tihotapljenjem ljudi, tatvinami in tihotapljenjem vozil, izsiljevanjem in medsebojnimi obračuni. Zaradi svojega geografskega položaja, zgodovinske pogojenosti in vpetosti v kulturno–ekonomske odnose z nekdanjimi republikami bivše Jugoslavije se s tem še posebej pogosto sooča Slovenija. Zato se Slovenija ob upoštevanju Europolovih kriterijev za opredeljevanje organiziranega kriminala zavzema za načrtno in sistematično spremljanje in preiskovanje delovanja hudodelskih združb.
Slovenija podpira in bo še naprej aktivno sodelovala pri oblikovanju sklepa Sveta, ki bo Evropski policijski akademiji (CEPOL) podelil status organa EU.
Slovenija je v letu 2004 ratificirala Konvencijo o Europolu in vse pripadajoče protokole in skrbi za kakovostno izmenjavo operativnih podatkov med pristojnimi organi RS in Europolom.
Slovenija podpira okrepljeno vlogo Eurojusta, ki jo vidi tudi pri vzpostavljanju sistema zaščite ogroženih prič na ravni EU. Slovenija si bo ob upoštevanju določenih enotnih standardov prizadevala za ustanovitev posebne službe za zaščito ogroženih prič na ravni EU, ki bi lahko delovala v okviru Eurojusta.

Po izteku in opravljeni oceni dosedanjih strateških dokumentov EU na področju drog (Strategije in Akcijskega načrta 2000–2004), je Evropski svet v decembru 2004 sprejel novo Strategijo EU o drogah 2005–2012.
V skladu s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2004 bo Svet na podlagi Strategije EU o drogah 2005–2012 sprejel Akcijski načrt EU na področju drog za obdobje 2005–2008. Namen Akcijskega načrta, ki ga bo Evropska komisija predložila Svetu v začetku leta 2005, je operacionalizacija Strategije, na podlagi katerega bo Evropska komisija letno spremljala njegovo realizacijo ter poročala Svetu.

Slovenija je z Resolucijo o nacionalnem programu na področju drog 2004–2009, ki jo je februarja 2004 sprejel Državni zbor, opredelila nacionalno politiko in cilje v navedenem obdobju, ki so vsebinsko usklajeni s strategijo in politiko EU na tem področju ter se z njimi medsebojno dopolnjujejo.
Slovenija si bo predvsem prek svojih predstavnikov v Horizontalni skupini za droge v Svetu EU prizadevala za oblikovanje Akcijskega načrta EU z jasno opredeljenimi in merljivimi cilji v skladu s Strategijo EU in z nacionalnimi strateškimi usmeritvami. Cilji morajo sloneti na znanstvenih dognanjih. Slovenija si bo prizadevala, da se bodo sprejeli realni časovni okviri za realizacijo zastavljenih ciljev iz akcijskega programa EU. Kot prioriteto bo izpostavila razvoj preventivnih aktivnosti, zdravljenja in preprečevanja HIV infekcij in hepatitisa C in B, kakor tudi izvajanje predvidenih aktivnosti na področju zmanjševanja ponudbe prepovedanih drog. Na zunanjem področju bo izpostavila kot prioriteto pomoč državam Zahodnega Balkana, preko katerih prihaja tudi v Slovenijo heroin po t.i. balkanski poti.
Vlada RS bo sprejela z Akcijskim načrtom EU usklajen nacionalni akcijski načrt za leto 2005. V skladu z Akcijskim načrtom EU bo treba opraviti tudi spremembo zakonodaje s področja drog, ki je že načrtovana v Resoluciji o nacionalnem programu na področju drog 2005–2009. V proračunu bo potrebno zagotoviti večji delež sredstev preventivi in nevladnemu sektorju na področju drog ter delovanju lokalnih akcijskih skupin.
Permanentna prednostna naloga je aktivno sodelovanje pri izmenjavi podatkov v EU informacijski mreži na področju drog (Reitox) ter sodelovanje z EU Centrom za spremljanje drog in odvisnosti od drog (EMCDDA – European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction).

Po terorističnih napadih v Madridu je bil v letu 2004 med številnimi drugimi ukrepi EU proti terorizmu sprejet tudi dopolnjen Akcijski načrt EU za boj proti terorizmu. Evropski svet je začrtal štiri prioritetna področja delovanja v EU proti terorizmu: izmenjavo informacij, ukrepanje proti financiranju terorizma, vključitev protiterorističnega delovanja v zunanje odnose EU ter izboljšanje civilne zaščite in varovanja kritične infrastrukture.
V letu 2005 so prednostne naloge EU na tem področju v skladu s Haaškim programom usmerjene predvsem v izvrševanje obveznosti iz Akcijskega načrta EU za boj proti terorizmu. To vključuje ukrepe za izboljšanje dostopa do podatkov in njihove izmenjave med organi kazenskega pregona, oblikovanje politike in ukrepanja na podlagi ocen ogroženosti s terorizmom z novo vlogo SITCEN in Europola pri zbiranju ter posredovanju informacij, nadaljevanje medsebojnega ocenjevanja ustreznosti nacionalnih struktur za boj proti terorizmu v novih državah članicah, delovanje v zvezi z radikalizacijo in rekrutiranjem teroristov, zaščito osrednje infrastrukture, preprečevanje financiranja terorizma, izvajanje Solidarnostnega programa EU v zvezi s posledicami terorističnih groženj in napadov ter večji poudarek ukrepanju proti terorizmu v okviru zunanjih odnosov EU pri sodelovanju s tretjimi državami.

Slovenija še naprej v celoti aktivno podpira in izvaja ukrepe EU na področju protiterorističnih aktivnosti.
V zvezi s sodelovanjem obveščevalnih služb in organov kazenskega pregona Slovenija podpira prizadevanja za učinkovitejši pretok in lažjo dostopnost do informacij in podatkov med pristojnimi organi, ob strogem spoštovanju standardov glede varstva in zaščite podatkov ter tajnosti. Tako se je slovenska policija avgusta letos vključila v sistem izmenjave informacij med policijami znotraj EU preko posebnega kripto zaščitenega sistema BDL, za kar je Slovenija vzpostavila celodnevno dežurstvo. Slovenija izrecno podpira tudi tesno sodelovanje med Eurojustom in Europolom ter sodelovanje med državami članicami prek teh teles pri preprečevanju terorizma. Slovenija se strinja tudi s pobudo o ustanovitvi skupnih preiskovalnih enot za preiskovanje kaznivih dejanj terorizma ter z okrepljeno vlogo SitCen (Joint Situation Centre) pri sodelovanju varnostnih služb in policij.
Na področju operativnega sodelovanja držav članic in zlasti obveščevalnih služb pri izmenjavi obveščevalnih informacij v zvezi s terorizmom bo Slovenska obveščevalno varnostna agencija (SOVA) od 1. februarja 2005 neposredno vključena v SitCen s svojim stalnim predstavnikom. Poleg tega bo SOVA nadalje intenzivno sodelovala na bilateralni oziroma multilateralni ravni z ostalimi varnostnimi agencijami v državah članicah ter v Protiteroristični skupini Sveta (CTG – Counter-terrorist Group). Nadalje bo potekalo aktivno sodelovanje slovenskih organov za notranje zadeve (Policije) s tujimi varnostnimi organi v okviru struktur EU za boj proti terorizmu (Europol, Police Working Group on Terrorism in drugih delovnih skupinah), drugih mednarodnih organizacij (Interpol, NATO, SECI) ter na bilateralni ravni.
V skladu z intenzivirano izmenjavo obveščevalnih informacij na ravni EU in osrednjo vlogo Sveta EU v zvezi s strateško oceno tveganja in zadevnim odločanjem ter spremljanjem napredka, bo s podobno vlogo v državi Svet za nacionalno varnost sprejel celovito oceno ogroženosti Slovenije s terorizmom ter potrebne ukrepe.
Slovenija ocenjuje, da bo področje radikalizacije in rekrutiranja teroristov eno od pomembnejših v nadaljevanju preventivnega boja proti terorizmu in zato podpira izdelavo enotne EU strategije za to problematiko, kjer pa bi bilo potrebno upoštevati tudi regijske značilnosti in posebnosti.
Slovenija se zavzema za integriran pristop na področju boja proti terorizmu ter za doslednost izvajanja vseh orodij znotraj EU ob upoštevanju smernic Sveta Evrope glede varovanja človekovih pravic in svoboščin pri boju zoper terorizem, ki so jih sprejeli ministri na 804. srečanju v Strasbourgu 11. 7. 2002.
Ocena pripravljenosti nacionalnih struktur države (peer evaluation) na področju boja proti terorizmu bo v Sloveniji izvedena v januarju 2005. Po opravljeni oceni bodo pristojni organi na podlagi morebitnih priporočil sprejeli potrebne zakonodajne, organizacijske in druge ukrepe.
V zvezi s preprečevanjem financiranja terorizma Slovenija načelno podpira sprejem instrumentov, ki omogočajo nadaljnjo harmonizacijo zakonodaje in prakse v EU, s spremembami in dopolnitvami Kazenskega zakonika v letu 2004 pa je bilo inkriminirano financiranje terorističnih dejanj kot samostojno kaznivo dejanje. Na področju preprečevanja pranja denarja bo Slovenija nadalje podpirala sprejem predlagane Direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja, vključno s financiranjem terorizma.
Slovenija se na področju civilne zaščite aktivno vključuje v vse aktivnosti iz obstoječega CBRN programa (Chemical, biological, radiological or nuclear terrorist threats) ter pozdravlja vzpostavitev Solidarnostnega programa EU o posledicah terorističnih groženj in napadov. Poleg realizacije tega programa se bo pridružila sodelovanju na področju skupnih akcij v okviru mehanizma civilne zaščite, pri koordinaciji javnega obveščanja, povečanju razpoložljivosti medicinskih sredstev in na področju zaščite kritične infrastrukture.
V skladu z Akcijskim načrtom EU o boju proti terorizmu in Deklaracijo o terorizmu, sprejeto 25. marca 2004, je Slovenija sprejela in ratificirala vseh 12 mednarodnih konvencij in protokolov v zvezi s terorizmom in implementirala 7 od 12 drugih zakonodajnih aktov. Slovenija se bo v nadaljevanju trudila za čimprejšnji sprejem ostalih 5 dokumentov, in sicer za ratifikacijo Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami EU z dne 29. maja 2000 in Protokola z dne 16. oktobra 2001 k tej konvenciji ter za čim prejšnjo implementacijo Okvirnega sklepa o boju proti terorizmu z dne 13. junija 2002, Okvirnega sklepa o izvrševanju nalogov s katerimi se zamrzne premoženje ali dokazi z dne 22. julija 2003 in Sklepa Sveta o implementaciji posebnih ukrepov v zvezi s policijskim in pravosodnim sodelovanjem na področju boja proti terorizmu z dne 19. decembra 2002.

EU tudi v letu 2005 postavlja v ospredje varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Z ratifikacijo in kasneje uveljavitvijo Pogodbe o Ustavi za Evropo in s tem Listine o temeljnih pravicah Evropske unije bo zaščita človekovih pravic v EU dobila nov zagon. Državljanstvo EU bo v letu 2005 v ospredju predvsem kar zadeva krepitev političnih pravic državljanov EU, dostopa do dokumentov institucij in svobode gibanja državljanov EU znotraj EU območja. Svet EU pričakuje, da bo Evropska komisija v letu 2005 podala predlog o razširitvi pristojnosti Evropskega centra za monitoring na področju rasizma in ksenofobije. Podobno Svet EU pričakuje pobudo Evropske komisije za vzpostavitev Agencije za človekove pravice. Delo na področju zaščite človekovih pravic bo v letu 2005 usmerjeno še v vzpostavitev sistema za zbiranje podatkov in pripravo ustreznih analiz, na podlagi katerih bi lažje oblikovali politiko EU na tem področju.
Kar zadeva pravosodno sodelovanje na civilnem in gospodarskem področju, si bo Evropska komisija prizadevala za čimprejšnji začetek izvajanja Haaškega programa, še posebej tistega dela dokumenta, ki opredeljuje načelo vzajemnega priznavanja in izvrševanja sodnih odločb, izdanih v drugih državah članicah ter izboljšanja čezmejnega dostopa državljanov do pravnega varstva.
Izvajanje načela vzajemnega priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb se bo razširilo in poglobilo predvsem na področju družinskega in dednega prava. Svet EU bo nadaljeval z obravnavo osnutka Uredbe o uporabi prava za nepogodbena razmerja (Rim II), ki se nanaša predvsem na zagotavljanje enotne uporabe prava na sodiščih vseh držav članic v čezmejnih sporih s področja nepogodbenih obveznosti in obravnava zlasti vprašanje civilne odgovornosti za škodo povzročeno tretjim osebam, največkrat v primerih nesreč, kot so prometne nesreče oziroma nesreče, ki nastanejo zaradi pokvarjenih proizvodov ali v primerih vdora v zasebnost in Evropskega plačilnega naloga, ki bi omogočil vzpostavitev enotnega, hitrega in učinkovitega mehanizma za poplačilo nespornih denarnih zahtevkov v Skupnosti in s tem boljše in lažje pravosodno sodelovanje ter osnutka Direktive o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah, ki naj bi vzpostavila minimalna skupna pravila mediacije na ravni Skupnosti v zvezi s ključnimi aspekti civilnega prava in omogočila sodiščem v vseh državah članicah aktivno promocijo uporabe instituta mediacije. Svet EU pričakuje nov predlog Evropske komisije za sprejem evropskega pravnega akta o terjatvah majhne vrednosti in nov predlog uredbe o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I). Evropska komisija namerava pripraviti tudi predloge aktov na področju priznanja in izvršitve sodnih odločb v zvezi z dedovanjem in oporokami ter premoženjskimi posledicami razveze zakonske zveze.
Pri pravosodnem sodelovanju na kazenskem področju Evropska komisija in Svet EU za leto 2005 predlagata nadaljevanje postopka vzpostavitve sistema vzajemnega sodelovanja med državami članicami in vzajemnega izvrševanja sodnih odločb ter vzpostavitev sistema Evropskega registra obsojenih. Kar zadeva približevanje kazenskega materialnega prava med državami članicami, namerava Evropska komisija proučiti načine učinkovitejšega ukrepanja EU proti organiziranemu kriminalu.
Svet EU je že sprejel v obravnavo predloge nekaterih pomembnih aktov s področja kazenskega prava kot je na primer Okvirna odločba o Evropskem dokaznem nalogu (EEW – European Evidence Warrant), ki opredeljuje pridobitev predmetov, dokumentov in podatkov za namene kazenskih postopkov.
Svet v kratkem od Evropske komisije pričakuje nove predloge Okvirne odločbe o uporabi načela ne bis in idem, Okvirne odločbe o varovanju podatkov na področju odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, Okvirne odločbe o vzajemnem priznavanju odločb o transferju obsojencev, Okvirne odločbe o gotovinskem plačilu in pranju denarja ter Okvirne odločbe o izboljševanju sodelovanja na področju izmenjave podatkov o kazensko obsojenih osebah.

Človekove pravice in temeljne svoboščine so za Slovenijo od nekdaj pomenile temelj ustavne ureditve. Zato se Slovenija zavzema za vse ukrepe in akte, ki bi okrepili varstvo človekovih pravic. Slovenija bo podprla ustanovitev Agencije za človekove pravice in vse akte, ki bodo nudili nadgradnjo in vzpostavitev postopkov alternativnega reševanja sporov oziroma izgradnjo mehanizmov za zgodnje reševanje konfliktih situacij v družbi.
Prednostna naloga Slovenije bo v letu 2005 začetek postopka ratifikacije Pogodbe o ustavi za Evropo, ki vključuje v drugem poglavju Listino temeljnih pravic Unije in predvideva pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah Sveta Evrope.
Na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih, civilnih in gospodarskih zadevah se bo Slovenija zavzemala, da bo v ospredju izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb, izdanih v drugih državah članicah, ter medsebojnega zaupanja v učinkovitost sodnega varstva v drugih državah članicah.
Pri pravosodnem sodelovanju na civilnem področju bo Slovenija podpirala nadgradnjo urejanja alternativnega reševanja sporov na ravni EU, zato se bo prednostno osredotočila na sprejem Direktive o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah. Slovenija se bo zavzemala tudi za učinkovito izvajanje že sprejetih aktov, še posebej na področju priznavanja sodnih odločb o preživninskih terjatvah. Poleg tega si bo prizadevala zagotoviti konstruktivni prispevek k sprejemanju Uredbe o nepogodbenih obveznostih (t.i. Rim II) in zgoraj omenjene Uredbe o evropskem postopku za izdajo plačilnega naloga. Do julija 2005 bo morala Slovenija vzpostaviti tudi ustrezen odškodninski sklad za odškodnine žrtvam kaznivih dejanj.
Slovenija se bo zavzemala za sprejem tistih aktov, ki bodo omogočali hitrejše in bolj neposredno sodelovanje pravosodnih organov držav članic EU, zlasti v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, kot tudi proti nekaterim kaznivim dejanjem, katerih storitev je olajšana zaradi odprave notranjih meja v EU. Slovenija se bo v tem kontekstu zavzemala tudi za nadgradnjo klasične mednarodno pravne pomoči med državami članicami in za nove oblike sodelovanja med pravosodnimi sistemi držav članic na temelju načela medsebojnega zaupanja. Zato bo Slovenija podpirala čimprejšnji sprejem Okvirne odločbe o Evropskem dokaznem nalogu in nekaterih drugih aktov, kjer bo uresničevanje načela medsebojnega priznavanja in sodelovanje pravosodnih organov vsake države članice potekalo brez posredovanja izvršilne veje oblasti (tj. po diplomatski poti).

Nadaljevanje širitvenega procesa ostaja ena izmed osrednjih nalog luksemburškega in britanskega predsedstva EU v letu 2005. V skladu z zaključki Evropskega sveta 17. decembra 2004 naj bi ob izpolnjevanju pogoja o polnem sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije luksemburško predsedstvo 17. marca 2005 pričelo pogajalski proces s Hrvaško. Na istem zasedanju je Evropski svet določil, da naj bi se pod britanskim predsedstvom 3. oktobra 2005 začel pogajalski proces s Turčijo.
Evropski svet decembra 2004 je potrdil tudi okvir pogajalskega procesa za nadaljevanje širitvenega procesa, ki bo temeljil na izkušnjah zadnje širitve, dodani pa mu bodo nekateri novi elementi: določitev meril pred začasnim zaprtjem vsakega poglavja in če je potrebno tudi pred odprtjem poglavja, možnost določitve daljših prehodnih obdobij in trajnih zaščitnih ukrepov, možnost prekinitve pogajanj.
Po formalnem zaključku pogajalskega procesa z Bolgarijo in Romunijo bo EU nadaljevala s pozornim spremljanjem izpolnjevanja obveznosti, ki sta jih obe državi kandidatki sprejeli v pogajalskem procesu. Napredek glede izpolnjevanja obveznosti bo Evropska komisija ocenila v ločenih celovitih nadzornih poročilih (comprehensive monitoring report), ki ju bo za obe državi kandidatki objavila jeseni 2005, in o njih poročala Svetu. Jeseni 2005 bo Evropska komisija pripravila tudi celovito poročilo o stanju na področju poglavja konkurence in državnih pomoči v pogajanjih z Romunijo, kjer so bile v času začasnega zapiranja poglavja opazne določene pomanjkljivosti.
Pod luksemburškim predsedstvom se bo nadaljevala priprava osnutka skupne pristopne pogodbe za Bolgarijo in Romunijo, ki naj bi bila podpisana aprila 2005.
Evropska komisija bo v drugi polovici leta 2005 sprejela mnenje o vlogi Makedonije za članstvo v EU. Mnenje Evropske komisije bo podlaga za sprejetje odločitve Sveta EU o začetku pristopnih pogajanj z Makedonijo.

Prioriteta Slovenije na področju širitve bodo pristopna pogajanja EU s Hrvaško. V neposrednem interesu Slovenije je, da se Hrvaška čimprej prilagodi evropskim standardom.
Slovenija podpira prizadevanja Hrvaške v smeri njenega članstva v EU. Slovenija bo v okviru delovne skupine Sveta EU za širitev natančno spremljala pogajalski proces s Hrvaško. Pri tem bo zagovarjala spoštovanje vseh načel, ki so veljala v dosedanjih širitvah (načelo diferenciacije, načelo "nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno"), nujnost izpolnjevanja vseh objektivnih kriterijev in pogojev za članstvo s strani države kandidatke (politični in ekonomski kriteriji, sposobnost prevzema pravnega reda EU, administrativna usposobljenost) in ostale pogoje, ki so v skladu s sklepi Evropskega sveta z decembra 2004.
Slovenija bo še naprej zagovarjala stališče, da imajo ob upoštevanju vseh zgoraj omenjenih kriterijev in standardov države Zahodnega Balkana jasno evropsko perspektivo, in bo delovala v smeri njihovega čimprejšnjega približevanja evropskim integracijam.
Slovenija bo s pozornostjo spremljala tudi pristopna pogajanja s Turčijo ob upoštevanju vseh posebnosti pogajanj s to državo kandidatko, ki za EU predstavljajo velik izziv.

Na področju zunanjih odnosov si bo EU s krepitvijo Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) vključno z Evropsko varnostno in obrambno politiko (EVOP) še naprej prizadevala za krepitev globalne stabilnosti in blaginje. Temeljni okvir za delovanje Unije predstavlja Evropska varnostna strategija. Varnost in blaginja sta vedno bolj odvisna od učinkovitega multilateralnega sistema.
Predsedujoči državi EU v letu 2005 si bosta v okviru pogajanj o naslednji finančni perspektivi (2007–2013) prizadevali za dogovor o novih finančnih instrumentih na področju zunanjih odnosov.

Slovenija bo v okviru svojih zmožnosti in v skladu s svojimi zunanjepolitičnimi interesi delovala v smeri krepitve SZVP. Iskanje skupnega odziva EU na mednarodne krizne situacije in nove varnostne izzive, sodelovanje v okviru EU pri reševanju drugih problemov globalnih razsežnosti (npr. HIV/AIDS, klimatske spremembe, naravne katastrofe, revščina in podhranjenost itd.) ter okrepljeno sodelovanje EU z multilateralnimi organizacijami so v interesu RS. Slovenija podpira prizadevanja za učinkovitejšo porabo razpoložljivih finančnih sredstev na področju zunanje politike, za kar si bo prizadevala tudi v razpravi o novih finančnih instrumentih na področju zunanjih odnosov.

Prednostne naloge EU za leto 2005 odražajo dolgoročne cilje Unije na tem področju in predstavljajo kontinuiteto z nalogami, ki so jih opravila prejšnja predsedstva EU.
Na področju vojaškega kriznega upravljanja bo posebna pozornost namenjena uspešnemu izvajanju vojaške operacije EU Althea v BiH, ki predstavlja največjo operacijo kriznega upravljanja EU z uporabo sredstev in zmogljivosti zveze Nato.
Ena od glavnih prioritet v letu 2005 bo tudi nadaljnji razvoj vojaških zmogljivosti EU skozi proces Temeljnega cilja (Headline Goal) in mehanizma za razvoj zmogljivosti. Pomembno vlogo bo pri tem odigrala tudi Evropska obrambna agencija.
EU bo še naprej tesno sodelovala s organizacijami, kot sta Združeni narodi in Nato. Obenem pa nadaljevala z razvojem lastnih kapacitet za hitro posredovanje v obliki bojnih skupin EU. Skupna zmogljivost EU se bo povečala z načrtovano ustanovitvijo civilno-vojaške celice, ki bo skrbela za načrtovanje in izvajanje operacij kriznega upravljanja.
Na področju civilnega kriznega upravljanja si bo EU prizadevala ohraniti aktivno vlogo in implementirati akcijski načrt za civilne vidike EVOP. V skladu z zaključki novembrske konference o civilnih zmogljivostih in Temeljnega cilja na področju civilnega kriznega upravljanja (Civilian Headline Goal) bo osrednjo pozornost namenila razvoju dodatnih zmogljivosti in delovanju na novih področjih civilne dimenzije EVOP.
EU namerava poglobiti sodelovanje s partnerskimi mednarodnimi organizacijami (OZN, NATO, OVSE, Svet Evrope, Afriška unija). V tem kontekstu ostaja prioriteta implementacija skupne deklaracije EU-OZN o sodelovanju pri civilnem kriznem upravljanju.

Slovenija podpira razvoj EVOP, brez katere Unija ne more postati globalni igralec in učinkovito prevzeti svojega dela odgovornosti za stabilnost in razvoj sveta. Namen sodelovanja na tem področju mora biti čim bolj učinkovita izraba obstoječih zmogljivosti in sodelovanje z ostalimi mednarodnimi organizacijami pri načrtovanju in izvajanju operacij kriznega upravljanja (OZN, OVSE). Pri tem se strinjamo, da se je potrebno izogniti podvajanju z Natom. Ustanovitev Evropske obrambne agencije in oblikovanje civilno-vojaške celice sta koraka v pravi smeri, ki bosta zagotovila večjo koherentnost in učinkovitost varnostno-obrambne komponente EU.
Slovenija bo še naprej aktivno sodelovala v operacijah kriznega upravljanja EU. Slovenija bo v operacijo Althea v BiH v letu 2005 prispevala eno motorizirano četo, medicinsko enoto ROLE 1 ter nacionalni podporni element (NPE) in nacionalni obveščevalni center (NOC). Do marca 2005 bo prisotna še z dvema vodoma vojaške policije. Z varnostno-političnega vidika sta za Slovenijo stabilnost in razvoj Zahodnega Balkana izredno pomembni, zato je uspešno izvajanje operacije v posebnem interesu Slovenije.
Prav tako bo Slovenija nadaljevala s pripravami na operacionalizacijo večnacionalne bojne skupine, ki jo je preteklo leto oblikovala skupaj z Italijo in Madžarsko.
Prioritetna naloga na področju vojaških zmogljivosti bo tudi spremljanje in sodelovanje Slovenske vojske v »ECAP projektnih skupinah«. Slovenska vojska se bo aktivno vključevala v tri projektne skupine, in sicer: Poveljstva (HQ), Obveščevalne dejavnosti (ISTAR) in RKB (NBC). Vključevanje Slovenske vojske v projektne skupine ECAP bo pomenilo dvig kvalitete sodelovanja s strukturami in zmogljivostmi EU.
RS bo na podlagi obstoječih zmogljivosti in doslej pridobljenih izkušenj še naprej prispevala h krepitvi zmogljivosti EU na področju preprečevanja konfliktov in civilnega kriznega upravljanja. Slovenija sodeluje s petimi policisti v operaciji EU Proxima v Makedoniji in s štirimi v policijski operaciji EU v BiH (EUPM – European Union Police Mission).
Pri razvijanju novih zmogljivosti EU za civilno krizno upravljanje si bomo še naprej prizadevali za povečanje učinkovitosti posredovanja in hitre razporedljivosti enot. V tej luči RS podpira švedski koncept skupin za civilno odzivanje na krizne situacije (Civil Response Team).
Naše delovanje v okviru EU bo posebej zaznamovalo predsedovanje OVSE. Krepitev usklajenega delovanja med EU in OVSE ter njuno učinkovitejše sodelovanje bo temeljno vodilo našega delovanja v okviru EU. Slovenija si bo kot predsedujoča OVSE prizadevala iskati konsenz in za vse sodelujoče države sprejemljive rešitve, hkrati pa se bo trudila posvetiti čimveč pozornosti iskanju pozitivnih rešitev vseh regionalnih problemov (zamrznjeni konflikti), katerih razvoj je v letu 2005 težko napovedati. Slovenija namerava nadaljevati z dosedanjimi aktivnostmi organizacije ter z uresničevanjem sprejetih odločitev na področju človekovih pravic, ekonomsko-varnostne ter politično-vojaške dimenzije. Posebna pozornost bo namenjena reformi OVSE, ki bo tudi ena od prioritet slovenskega predsedovanja OVSE.

EU bo nadaljevala z izvajanjem Akcijskega načrta EU na področju boja proti terorizmu in Strategije EU na področju preprečevanja širjenja orožij za množično uničevanje. Pri tem se bo osredotočila na podporo mednarodnim organizacijam in obstoječim neproliferacijskim režimom. Tako bo nadaljevala s podporo Organizaciji za prepoved kemičnega orožja (OPCW) in Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA). Zavzemala se bo za "univerzalizacijo" mednarodnih instrumentov kot so npr. Konvencija za prepoved kemičnega orožja (CWC – Chemical Weapons Convention), Konvencija za prepoved biološkega orožja (BTWC – Biologican and Toxin Weapons Convention), Sporazum o neširjenju jedrskega orožja (NPT – Treaty on the Non-proliferation of Nuclear Weapons), Sporazum o celoviti prepovedi jedrskega orožja (CTBT – Comprehensive Test Ban Treaty), in Haaški kodeks obnašanja na področju širjenja raketne tehnologije in raketnih izdelkov.
EU bo v letu 2005 še naprej podpirala resolucije Varnostnega sveta 1540 o preprečevanju širjenja orožij za množično uničevanje. Komisija bo nadaljevala s procesom vključevanja "neproliferacijske klavzule" v sporazume s tretjimi državami, ki od držav s sklenjenimi bilateralnimi sporazumi z EU zahteva, da z EU sodelujejo na področju preprečevanja širjenja orožij za množično uničevanje. EU se bo v letu 2005 udeležila več pomembnih mednarodnih sestankov na tem področju. V tem kontekstu velja omeniti Pregledno konferenco NPT in drugo nadaljevalno konferenco OZN o ilegalni trgovini z lahkim in osebnim orožjem.
Na področju boja proti terorizmu bo EU skušala izboljšati operativno sodelovanje zlasti z ZDA in dialog s tretjimi državami.

Slovenija bo aktivno sodelovala v pripravah EU na mednarodne konference o NPT in o osebnem in lahkem orožju (SALW – small arms and light weapons). Kot članica EU se bo vključila v dejavnosti EU na teh konferencah, zlasti na konferenci o lahkem orožju. Slovenija bo prav tako po svojih močeh sodelovala pri oblikovanju projektov EU na področju krepitve mednarodnih organizacij in neproliferacijskih režimov. Slovenija si bo še naprej prizadevala za članstvo v režimu za preprečevanje širjenja raket in raketne tehnologije (MTCR – Missile Technology Control Regime). Na področju trgovine z orožjem in vojaško opremo se bo RS prizadevala za javno objavo letnih poročil o izvozu orožja in vojaške opreme.
Prav tako bo Slovenija po svojih močeh prispevala k večji učinkovitosti projektov EU v tretjih državah. Slovenija si bo v okviru EU še naprej prizadevala za krepitev aktivnejšega dialoga z ZDA na področju boja proti terorizmu. V razpravah v EU bo redno poročala o delu, ki na tem področju poteka v OVSE.

EU bo nadaljevala s prizadevanji za poglobljeno multilateralno sodelovanje, še posebej v okviru OZN. Pri tem bo posebna pozornost namenjena poročilu Panela eminentnih osebnosti za obravnavo groženj, izzivov in sprememb ter posebni Konferenci na najvišji ravni v okviru OZN, posvečeni uresničevanju ciljev tisočletja. EU si bo še naprej prizadevala za spoštovanje človekovih pravic, posebno pozornost pa bo namenila delovanju Komisije za človekove pravice in dialogu EU s Kitajsko in Iranom na tem področju.

Slovenija bo aktivno sodelovala pri oblikovanju odziva EU na poročilo Panela eminentnih osebnosti. Merilo pri tem bodo zunanjepolitične prioritete in posebni interesi RS. Uresničevanje doseženih mednarodnih in evropskih norm ter standardov na področju človekovih pravic ter njihova krepitev bosta tudi v prihodnje pomembna prioriteta delovanja RS v okviru EU.

EU skupaj z državami članicami v tem trenutku namenja več kot polovico vse svetovne uradne razvojne pomoči (ODA), skladno s kriteriji OECD/DAC, in se kot globalna sila na področju zagotavljanja uradne razvojne pomoči zaveda, da zagotavljanje mednarodne razvojne pomoči za zmanjševanje razlik med razvitimi in nerazvitimi ni zgolj moralna obveznost zagotavljanja pomoči tistim, ki pomoč potrebujejo, ampak razvojna pomoč oziroma razvojno sodelovanje zmanjšujeta nevarnosti terorizma, migracijskih pritiskov na razvita gospodarstva, oboroženih konfliktov, kriminala, predvsem pa spodbujata mednarodno trgovino in zato na dolgi rok zagotavljata tudi gospodarsko rast EU.
Zadnja razprava na Svetu EU v letu 2004 o zunanjepolitičnih usmeritvah EU in usmeritvah zunanje pomoči je bila usmerjena predvsem na obravnavo učinkovitosti zunanjih aktivnosti EU in na predlog za povečevanje pomoči v letu 2005. V skladu z razpravo in doslej znanimi prioritetami luksemburškega in britanskega predsedovanja EU v letu 2005 se bodo aktivnosti na področju zagotavljanja razvojne pomoči EU osredotočile predvsem na tri področja:
– izpolnjevanje ciljev tisočletja,
– vodilno vlogo EU pri doseganju učinkovitega multilateralizma,
– maksimiranje učinkovitosti zunanje pomoči EU.
Glavni cilj politike EU v letu 2005 na področju mednarodne razvojne pomoči, ki jo EU uporablja kot zunanje politični instrument, bo torej prispevati h krepitvi globalne stabilnosti, predvsem skozi razvoj in uresničevanje skupne zunanje in varnostne politike EU.
V letu 2005 bo EU delovala predvsem v smeri doseganja Ciljev tisočletja ter uresničevanju specifičnih zavez s konferenc Združenih narodov v Monterreyu in Johannesburgu. Septembra 2005 bo na Konferenci Združenih narodov na najvišji ravni ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN obravnavano tudi vmesno poročilo o uresničevanju Ciljev tisočletja. Pričakujemo, da bo EU na omenjeni konferenci odigrala pomembno vlogo. EU in države članice si bodo v letu 2005 pospešeno prizadevale povečati učinkovitost in obseg uradne razvojne pomoči. Pričakovati je, da bo še pred Forumom na visoki ravni o harmonizaciji in usklajevanju aktivnosti razvojne pomoči, ki bo marca 2005 potekal v Parizu, sprejet tudi skupni akcijski načrt za harmonizacijo in koordinacijo aktivnosti razvojne pomoči.
Cilj in zaveza EU s konference v Monterreyu je, da države članice EU do leta 2006 namenijo 0,36 odstotka svojih BDP za ODA. Cilj na nivoju ZN, ki ga dosega samo nekaj članic EU, ostaja 0,7 odstotka BDP za ODA. Na srečanju v Barceloni so države EU skupaj s Slovenijo sprejele dogovor, ki zavezuje vseh 25 držav EU, da vsaka nameni najmanj 0,33 odstotka BDP za ODA in da najrazvitejše članice deleža za ODA ne bodo zmanjševale. Konsenz je bil dosežen z namenom, da EU prevzame vodilno vlogo na tem področju in da se do leta 2015 vendarle dosežejo zastavljeni Cilji tisočletja. Leto 2005 se zaradi teh razlogov lahko izkaže kot pomembna prelomnica.
Z novo Evropsko komisijo ter morebitno uspešno zaključenimi pogajanji v okviru naslednje finančne perspektive 2007–2013 bi področje razvojnega sodelovanja lahko dobilo nov zalet. Tega se zaveda tudi Slovenija, ki bo morala postopoma povečevati obseg BDP za ODA (Slovenija trenutno namenja približno 0,1 odstotka BDP za ODA).
Med luksemburškim in britanskim predsedovanjem je pričakovati poglobljeno razpravo o novih šestih finančnih instrumentih na področju zunanjih odnosov, ki jih obravnava predlog Komisije. Slovenija glede teh instrumentov še oblikuje svoja stališča.
V letu 2004 zaradi nesoglasij med državami članicami ni bil dosežen dokončni dogovor glede vključitve Evropskega razvojnega sklada, ki je namenjen za financiranje razvoja držav Afrike Karibov in Pacifika v proračun EU, ki ga je kot instrument za povečanje učinkovitosti in racionalizacije razvojne pomoči zagovarjala zlasti Evropska komisija. Pričakovati je, da bo tema ostala aktualna tudi v letu 2005. Slovenija si na tem področju pušča manevrski prostor in še ni zavzela dokončnega stališča. Če bodo uspešno zaključena pogajanja o naslednji finančni perspektivi, se predvideva, da se sredstva za Evropski razvojni sklad po letu 2007 vključijo v proračun EU.

Slovenija bo v letu 2005 zagotavljala usklajevanje prioritet RS na tem področju s prioritetami mednarodne razvojne pomoči, ki jo zagotavlja EU kot celota. Slovenija bo zagotavljala, da bodo stališča, ki jih bo zastopala znotraj organov EU s področja razvojne in humanitarne pomoči usklajena tako z našimi zunanjepolitičnimi prioritetami kot tudi z našimi bilateralnimi prioritetami na področju mednarodne razvojne in humanitarne pomoči.
Slovenija bo kot polnopravna članica EU, ki s prispevkom v proračun EU že prispeva sredstva za financiranje različnih programov pomoči EU tretjim državam (med drugim tudi državam Zahodnega Balkana), aktivno podpirala vključevanje slovenskih izvajalcev, predvsem iz gospodarstva, v izvajanje aktivnosti in projektov, financiranih iz programov pomoči EU tretjim državam. Slovenija bo tudi svoje aktivnosti na področju zagotavljanja humanitarne pomoči v letu 2005 usklajevala s pisarno Evropske komisije za humanitarno pomoč (ECHO) ter drugimi ustreznimi strukturami znotraj EU
Da bi lahko RS učinkovito uporabila mednarodno razvojno in humanitarno pomoč kot instrument zunanje politike za doseganje določenih zunanje političnih prioritet, bo morala v letu 2005 svoje administrativne strukture prilagoditi načinu delovanja struktur znotraj EU.
Področje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči bo s postopnim povečevanjem sredstev za uradno razvojno pomoč z dosedanjih približno štirih milijard tolarjev letno (kar je obveza Slovenije kot polnopravne članice EU) potrebno ustrezneje sistemsko umestiti in integrirati na nivoju vlade. Postopoma bo potrebno vzpostaviti tudi ločeno proračunsko postavko, kjer bodo locirana sredstva, ki jih bo Slovenija uporabljala za aktivnosti mednarodne razvojne in humanitarne pomoči.
Ob povečanih sredstvih za ODA v kontekstu zunanjepolitičnega mandata bo potrebno vzpostaviti tehnično službo ali agencijo, ki bo izvajala sprejete politične prioritete in upravljala s sredstvi za mednarodno razvojno in humanitarno pomoč na enotni proračunski postavki. Tehnična služba ali agencija bo zadolžena za pripravo razpisov, zbiranje ponudb ter sklepanje pogodb z izvajalci.
Slovenija ocenjuje, da dosedanje izvedene aktivnosti in na vladi RS sprejete konceptualne in organizacijske rešitve na področju mednarodne razvojne in humanitarne pomoči Sloveniji dajejo solidno osnovo za izpolnjevanje mednarodno sprejetih obvez glede izvajanja vloge države dajalke razvojne pomoči ter obvez, ki jih ima Slovenija glede tega kot polnopravna članica EU v letu 2005.
Slovenija mora sicer kot polnopravna članica EU skladno s svojimi zmožnostmi postopoma povečevati delež sredstev za ODA, zato je smiselno, da v letu 2005 prične z dograjevanjem in izpopolnjevanjem svojega strateškega koncepta delovanja na tem področju ter temu ustrezno prilagodi delovanje administrativnih struktur.

Prizadevanja Evropske komisije in partnerskih držav v okviru pogajanj znotraj Svetovne trgovinske organizacije (STO), na katerih bi dosegli liberalizacijo svetovne trgovine ter uravnotežen napredek na večini področij Razvojne agende iz Dohe, bodo v letu 2005 ostala v ospredju. Okvirni dogovor v okviru STO, dosežen julija lansko leto, pomeni velik uspeh zlasti na področju kmetijstva. Napredek na ostalih področjih (zlasti trgovina s storitvami, antidumping, dostop na trg, občutljivi izdelki – banane, sladkor, tekstil) bo potrebno doseči v letošnjem letu. V tem kontekstu bo še posebej pomembno ministrsko srečanje držav članic STO v Hong Kongu decembra 2005, kar bo zadnja ministrska konferenca pred zaključkom pogajalskega kroga v letu 2006 in bo pomembno vplivala na potek in rezultate pogajanj.
Evropska komisija v ospredje svojih trgovinskih prizadevanj postavlja tudi bilateralna oziroma regionalna pogajanja z državami članicami MERCOSUR, Kanado, ZDA (zlasti reševanje trgovinskih sporov, napredek v pogajanjih pri t.i. vinskem sporazumu ter medsebojno priznavanje standardov), državami Afrike, Karibov in Pacifika (s katerimi je pomembno doseči sporazum o občutljivih izdelkih kot npr. banane, sladkor ipd.), Kitajske (ki je po trgovinski menjavi z EU prehitela Švico in je tako postala drugi zunanjetrgovinski partner EU), Indije ter Rusije (odnosi s to državo bodo zlasti pomembni v luči ruskega pristopa k STO).
Ker trgovinska politika predstavlja tudi pomemben vzvod in učinkovit instrument pri zagotavljanju uravnoteženega napredka držav v razvoju, bo Evropska komisija ohranila svojo vodilno vlogo na tem področju. To še posebej velja za prizadevanja v okviru trajnostnega razvoja in napredka pri doseganju ciljev tisočletja ter zmanjševanjem revščine v skladu s cilji Združenih narodov. Nov Splošni sistem preferencialov, ki ga pripravlja Evropska komisija in ki naj bi bil za obdobje 2006–2008 sprejet v letu 2005, bo pri tem igral pomembno vlogo. Pričakovati je, da bo razpravo o zunanjetrgovinski politiki zaznamovala tudi tema o skupni trgovinski politiki kot pomembnem elementu konkurenčnosti ter njeni vpetosti v širši koncept evropske politike konkurenčnosti. Dokument na to temo je konec preteklega leta predstavilo nizozemsko predsedstvo, novi komisar za trgovino Mendelson pa je že napovedal, da se bo v svojem mandatu s to problematiko intenzivno ukvarjal.

Kar zadeva sooblikovanje trgovinske politike EU velja poudariti, da Slovenija v kontekstu mednarodne trgovine še naprej ostaja zavezana multilateralnemu načinu reševanja trgovinskih vprašanj. Skupaj z ostalimi članicami EU si bo Slovenija prizadevala za progresivno liberalizacijo trgovine ter za okrepitev pravil in upravljanje multilateralnega trgovinskega sistema s poudarkom na zasledovanju skrbi in potreb držav v razvoju. V interesu Slovenije je, da se pogajanja o Razvojni agendi iz Dohe čim prej zaključijo. Podpiranje bilateralnega in regionalnega gospodarskega sodelovanja, zlasti z državami, s katerimi ima Slovenija tradicionalne gospodarske in trgovinske vezi, bo ostala ena od prednostnih nalog. V okviru možnosti, ki jih ima Slovenija na voljo za krepitev trgovinskih vezi z bolj oddaljenimi tretjimi državami, je treba izkoristiti prednosti, ki jih pri tem ponuja članstvo v EU in aktivno pomagati slovenskim podjetjem pri dostopu na takšne trge. Članstvo v OECD, ki ostaja ena redkih mednarodnih organizacij, kjer Slovenija še ni polnopravna članica, ostaja visoko na prioritetni listi prizadevanj naše države.
Trgovinska politika v Sloveniji je v letu pristopa naše države k EU doživela številne spremembe, ki so povečini posledica dejstva, da je država na tem področju izgubila možnost samostojnega vodenja zunanjetrgovinske politike ter je v celoti prevzela pravni red Unije s tega področja. Skupna trgovinska politika je namreč ena izmed temeljnih politik skupnosti. Naša država je pristopila k številnim novim mednarodnim trgovinskim pogodbam s tretjimi državami ter preklicala tiste bilateralne trgovinske sporazume, ki niso bili skladni z evropsko zakonodajo. Prevzem zunanjetrgovinskega režima Unije je spremenil poslovanje slovenskih podjetij, še posebej na trgih Jugovzhodne Evrope. Slovenija mora zato v tem trenutku veliko pozornosti nameniti predvsem podpori našim podjetjem na teh trgih ter aktivno skrbeti za krepitev sodelovanja s temi državami tako na gospodarskem kot tudi na političnem področju.

Stabilizacijsko pridružitveni proces ostaja temeljni okvir za razvoj odnosov med EU in Zahodnim Balkanom, vse do možnega članstva držav regije v Evropski uniji. Svet EU bo na podlagi makedonskih odgovorov na vprašalnik Evropske komisije in njenega naknadnega mnenja preučil prošnjo Makedonije za članstvo v EU. Svet EU bo še naprej podpiral reformne napore v Albaniji in njena prizadevanja za uspešno sklenitev pogajanj o stabilizacijsko pridružitvenim sporazumu. V primeru, da bo Bosna in Hercegovina zadovoljivo izpolnila vsa izmed prioritetnih področij iz Študije o izvedljivosti (Feasibility Study) in nadaljevala z izvajanjem reform, bo Evropska komisija v letu 2005 z njo začela pogajanja za sklenitev stabilizacijsko pridružitvenega sporazuma. Za državno skupnost Srbije in Črne gore bo Evropska komisija do pomladi 2005 pripravila Študijo o izvedljivosti glede možnosti za začetek pogajanj o stabilizacijsko pridružitvenem sporazumu z obema republikama, ki naj bi potekala po dvotirnem pristopu. EU bo posvetila posebno pozornost tudi vprašanju statusa Kosova, predvsem v luči analize implementacije standardov sredi leta 2005. Za vse države regije Zahodnega Balkana, vključno s Hrvaško, ostaja poglavitni element za oceno njihovega napredka presojanje izpolnjevanja ciljev in vseh sprejetih obveznosti stabilizacijsko pridružitvenega procesa.
Svet EU bo v letu 2005 prav tako pregledal in preučil tudi razširitev trgovinskih ukrepov EU, ki se nanašajo na Zahodni Balkan. EU se bo zavzemala za nadaljnjo implementacijo tudi drugih ciljev tako imenovane Solunske agende (npr. ustanovitev regionalne šole za reformo javne uprave, sodelovanje držav Zahodnega Balkana v nekaterih izmed programov Evropskih skupnosti, izboljšanje regionalnega sodelovanja itd.).

Slovenija je kot bližnja država še posebej zainteresirana za stabilnost na Zahodnem Balkanu. Perspektiva članstva v EU je instrument stabilnosti te regije, kar je ključno tudi za njen nadaljnji gospodarski razvoj. Ob tem je potrebno še naprej krepiti regionalno sodelovanje med državami regije, kar predstavlja enega izmed temeljev stabilizacijsko pridružitvenega procesa. Slovenija podpira sprejete odločitve EU, da je za trajno stabilnost regije in verodostojnost mednarodne skupnosti bistveno tudi polno sodelovanje držav Zahodnega Balkana z Mednarodnim kazenskim tribunalom za nekdanjo Jugoslavijo. Takšno sodelovanje je ključnega pomena tudi za krepitev zaupanja v pravno državo in za učinkovit proces približevanja teh držav EU. Slovenija bo skušala dati dodatne spodbude vsem državam regije, kjer stabilizacijsko pridružitveni proces zastaja ali še ni na zadovoljivi ravni.
Slovenija bo v letu 2005 namenila posebno pozornost področju Zahodnega Balkana tudi kot predsedujoča država OVSE. Pri tem se bo zavzemala za učinkovito izvajanje in koordinacijo aktivnosti med EU in OVSE.
Slovenija bo še naprej aktivno nudila konkretno pomoč državam te regije. Vlada RS je s tem namenom ustanovila Center za pomoč pri približevanju EU, v največji možni meri pa bo uporabljala tudi mehanizem twinningov v okviru programa CARDS.

EU si bo prizadevala za poglobitev odnosov s sosedi na vseh področjih. Rdečo nit krepitve odnosov bo še vedno predstavljala Evropska sosedska politika, v okviru katere je Evropska komisija sprejela akcijske načrte s sedmimi državami. Akcijski načrti, ki opredeljujejo področja sodelovanja med posamezno državo in EU v obdobju 3–5 let, omogočajo obema stranema, da nadgradita obstoječe odnose (v okviru Pridružitvenih sporazumov oziroma Sporazumov o partnerstvu in sodelovanju) oziroma da same določijo stopnjo medsebojnih politično-gospodarskih vezi. V skladu z odločitvijo Sveta EU bodo v doglednem času pripravljeni akcijski načrti tudi za države Južnega Kavkaza.
Unija si bo prizadevala tudi za sklenitev Akcijskega načrta z Rusijo, ki predvideva oblikovanje štirih skupnih prostorov (skupni gospodarski prostor, skupni prostor svobode, varnosti in pravosodja, skupni prostor sodelovanja na področju zunanje varnosti, skupni prostor raziskovanja in izobraževanja, vključno kulturni vidiki
Barcelonski proces, ki ostaja glavni okvir za razvoj odnosov EU s sredozemskimi državami, bo praznoval deseto obletnico. Srečanje zunanjih ministrov Barcelonskega procesa, ki bo maja 2005 v Luksemburgu, bo predstavljalo izredno priložnost za analizo storjenega in sprejema smernic za nadaljnjo krepitev odnosov.

Politika EU do sosednjih držav bo za Slovenijo v naslednjem letu še posebno pomembna, saj bomo kot predsedujoča OVSE prevzeli soodgovornost za učinkovito reševanje določenih nerešenih vprašanj v državah, ki so vključene v Evropsko sosedsko politiko. Pri tem bomo poskušali zagotoviti čim večjo koherentnost in koordinacijo med aktivnostmi OVSE in EU v državah regije. Pri oblikovanju in implementaciji akcijskih načrtov z državami, ki jih pokriva Evropska sosedska politika, se bomo zavzemali za čim konkretnejšo vključitev ukrepov, ki spodbujajo medkulturni dialog in koncept odprte kulturne meje.
Prav tako bodo za nas izredno pomembni odnosi med EU in Rusijo, ne samo v luči našega predsedovanja OVSE, ampak kot strateškega partnerja Unije, ki je izredno pomemben za uspeh Evropske sosedske politike. Vsestransko poglobljeno sodelovanje EU z RF je v interesu RS.
Prizadevali si bomo za čim hitrejšo sklenitev Akcijskih načrtov z državami Evropske sosedske politike, saj le-ti predstavljajo učinkovit okvir za nadaljnjo poglobitev odnosov.
Slovenija bo kot država s sredozemsko komponento še naprej aktivno podpirala cilje in smernice partnerstva ter se zavzemala za zbliževanje različnih civilizacij in kultur.
V tem kontekstu aktivno sodelujemo in podpiramo ustanovitev Fundacije za dialog med civilizacijami (Fundacija Ane Lindh) s sedežem v Aleksandriji.

EU bo nadaljevala z napori za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, predvsem v luči implementacije časovnega načrta ("Road map").
Skrbno bo spremljala razvoj dogodkov v Iranu. V tem kontekstu bo Unija posebno pozornost namenila vprašanju iranskega jedrskega programa in sodelovanju države z Mednarodno agencijo za atomsko energijo.
EU si bo prizadevala za napredek v pogajanjih za sklenitev prosto – trgovinskega sporazuma z Zalivskim svetom za sodelovanje ("Gulf Cooperation Council") še pred ministrskim srečanjem, ki naj bi potekalo v Bahreinu v času luksemburškega predsedovanja EU.
EU si bo nadalje prizadevala za implementacijo Strateškega partnerstva s Sredozemljem in Bližnjim vzhodom ter za okrepitev dialoga z državami omenjene regije.
Obenem bo Unija nadaljevala s sodelovanjem z iraško vlado s ciljem doseči mir in stabilnost v državi.

Slovenija si bo še naprej prizadevala tako v okviru EU kot v okviru mednarodnih organizacij za stabilizacijo in demokratizacijo regije. Ena od ključnih nalog mednarodne skupnosti bo ponovno oživitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa ter uresničevanje časovnega načrta, ki predstavlja edino učinkovito pot za zagotovitev trajnega miru in sožitja med Palestinci in Izraelci.
Slovenija bo prav tako pozorno spremljala razvoj drugih dogodkov v regiji (Iran, Irak) in kot članica Unije sooblikovala politiko EU do teh držav.

Unija bo nadaljevala z vsestranskim in intenzivnim dialogom z ZDA. Dialog bo temeljil na deklaracijah z junijskega Vrha EU – ZDA leta 2004, predvsem na področju krepitve gospodarskega partnerstva, boju proti terorizmu in neproliferaciji orožja za množično uničevanje.
Leta 2005 bosta potekala dva Vrha EU – Kanada, kar predstavlja priložnost za poglobitev odnosov in približanje k sklenitvi Sporazuma o trgovini in povečanju investicij.

Slovenija meni, da je poglobljen transatlantski dialog predpogoj za svetovno stabilnost in učinkovito reševanje kriznih situacij. Še naprej se bomo zavzemali za koordinirano in učinkovito sodelovanje transatlantskih partnerjev v mednarodnih odnosih.

Odnose z Afriko bo EU razvijala na regionalni (sodelovanje z Afriško unijo) in subregionalni ravni (Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, Medvladni urad za razvoj, Južnoafriška razvojna skupnost), kakor tudi s posameznimi državami. Politika EU bo osredotočena na preprečevanje konfliktov (s poudarkom na krepitvi afriških zmogljivosti), izboljšanje vladanja, krepitev gospodarskega razvoja in zmanjševanje revščine. V okviru multilateralnega delovanja se bo EU pridruževala mehanizmom reševanja problemov nelegalne trgovine z lahkim orožjem v Afriki, otrok v oboroženih spopadih in vpliva HIV/AIDS na afriško družbo.
Za vzpodbujanje in krepitev elementov demokracije na kontinentu si bo EU prizadevala za izvedbo pravičnih in svobodnih volitev v Afriki v letu 2005 in se aktivno vključevala v razreševanje situacije na kriznih žariščih (Zimbabve, Sudan, območje Velikih jezer).

Slovenija si bo v okviru politike in vzvodov EU po svojih močeh prizadevala za stabilizacijo in demokratizacijo afriškega kontinenta. V luči zavezanosti učinkovitemu multilateralizmu si bo prizadevala za kakovostnejše sodelovanje med EU in OZN ter vodilno vlogo afriških organizacij pri reševanju regionalnih konfliktov.

Prednostna naloga v dvostranskih odnosih ostaja sklenitev prostotrgovinskega sporazuma EU-Mercosur. V primeru ustrezne pozitivne ocene integracije s Srednjo Ameriko/Andsko skupnostjo bo EU začela pogajanja za sklenitev asociacijskih sporazumov s tema subregijama Latinske Amerike.

Slovenija bo kot članica EU po svojih močeh sooblikovala ustrezno politiko do Latinske Amerike in Karibov.

V odnosih z Azijo je ključna prioriteta EU izgradnja strateškega partnerstva s Kitajsko (kot največjo trgovinsko partnerko EU), Indijo (kot nastajajočo politično velesilo) in Japonsko. Preko Dialoga EU-Azija (ASEM – Asia-Europe Meeting) bo EU spremljala politične razmere in gospodarski razvoj v Aziji ter sodelovala z azijskimi regionalnimi telesi (Združenje držav jugovzhodne Azije, Svetom za sodelovanje Shanghai, Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje..idr). Po nedavni hudi naravni katastrofi v JV Aziji bo EU namenjala regiji veliko politično pozornost in humanitarno pomoč za obnovo prizadetih območij.

Slovenija si bo še naprej prizadevala ohranjati visoko raven političnih in gospodarskih odnosov s ključnimi azijskimi partnerkami.
V politiki do Kitajske bo Slovenija sodelovala v prizadevanjih EU za prilagoditev pravne podlage na področju gospodarskega sodelovanja med EU in Kitajsko (sklenitev Okvirnega sporazuma med EU in Kitajsko). Kot zagovornica človekovih pravic in človekove varnosti se bo zavzemala za konkretne pozitivne premike na področju spoštovanja človekovih pravic na Kitajskem. Slovenija bo po svojih močeh prispevala k odpravi posledic naravne katastrofe v Jugovzhodni Aziji ter k rehabilitaciji in razvoju prizadetih območjih.

Po sprejetju Pogodbe o Ustavi za Evropo na medvladni konferenci 17. in 18. junija 2004 v Bruslju je bila pogodba podpisana 29. oktobra 2004 v Rimu.
Tako države članice kot tudi institucije Evropske unije so enotnega mnenja, da je uspešna uveljavitev Pogodbe o Ustavi za Evropo ključnega pomena za nadaljnji razvoj ter krepitev Evropske unije.
Kot ključna vprašanja se trenutno pojavljajo ratifikacija v državah članicah ter priprave na implementacijo te Pogodbe. Doslej sta Pogodbo o Ustavi za Evropo ratificirali Litva in Madžarska, potrdil pa jo je tudi Evropski parlament.
Proces ratifikacije bodo spremljale kampanje v državah članicah, na katerih bodo predstavljali vsebino pogodbe državljanom. S tem se bo sočasno nadaljevala pobuda o približevanju EU, njenih institucij in njihovega delovanja državljanom EU, ki jo je začelo že irsko in uspešno nadaljevalo nizozemsko predsedstvo (Communicating Europe).

Slovenija se zavzema za uveljavitev Pogodbe o Ustavi za Evropo ter začetek njene veljavnosti v skladu s prehodnimi ter končnimi določbami (1. november 2006). Vlada Republike Slovenije je v januarju 2005 vložila predlog za sprejem Zakona o ratifikaciji Pogodbe o ustavi za Evropo, ki je bil 1. februarja 2005 sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije.
V skladu z iniciativo "Communicating Europe" sodi informiranje in komuniciranje o Pogodbi o Ustavi za Evropo med vsebinske prioritete vladnega komuniciranja z javnostmi v letu 2005. Med glavne aktivnosti sodijo: izdaja tematskih publikacij, odgovori na vprašanja državljanov prek odprtih telefonov in interneta, javne razprave in predstavitve, sodelovanje z mediji pri pripravi tematskih rubrik ali oddaj ter sofinanciranje projektov nevladnih organizacij. V komunikacijskih aktivnostih se bodo povezovali vladni organi in institucije, Državni zbor, Predstavništvo Evropske komisije in Informacijska pisarna Evropskega parlamenta ter Odbor regij in občin.

(*1) Podelitev statusa pravne osebe, ki se predlaga za ITER, naj bi povečala evropski prispevek k skupni implementaciji ciljev projekta ITER.

(*2) Osrednji del potrebne spremembe Zakona o gospodarskih družbah je uvedba evropske delniške družbe (Societas Europaea) kot posebne pravnoorganizacijske oblike. Upoštevati je bilo potrebno Uredbo 2157/2001/ES o statutu evropske delniške družbe, hkrati pa normativno izgraditi sistem delavske participacije v skladu z Direktivo 2001/86/ES o dopolnitvi statuta evropske delniške družbe glede udeležbe delavcev.