Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US RS, 9/96 – odl. US RS, 39/96 – odl. US RS, 44/96 – odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS, 74/98, 59/99 – odl. US RS, 70/00 in 51/02) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo in 5/03) je Občinski svet občine Krško, na 27. seji dne 21. 3. 2005 sprejel

S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Krško, sprejme lokacijski načrt za romsko naselje »Kerinov Grm«.
Lokacijski načrt je izdelal projektivni biro Region d.o.o. Brežice pod št. 2302/U-04 in je sestavni del tega odloka.

Lokacijski načrt iz 1. člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
 
I. Tekstualni del:
1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom
2. Ureditveno območje lokacijskega načrta
3. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
4. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo
5. Rešitev in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, trajnostno rabo naravnih dobrin ter za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
7. Načrt parcelacije
8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta
 

II. Kartografski del:
U1  Pregledna situacija                             M 1:5000
U2  Ortofoto posnetek naselja
U3  Izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega
    in družbenega plana občine Krško                M 1:5000
U4  Kopija katastrskega načrta                      M 1:2880
U5  Geodetski posnetek                               M 1:500
U6  Geodetski posnetek                              M 1:1000
U7  Ureditvena situacija                            M 1:1000
U8  Prometna infrastruktura                         M 1:1000
U9  Komunalno energetska infrastruktura
    in omrežje zvez                                 M 1:1000
U10 Načrt parcelacije                               M 1:1000
U11 Umestitev ureditve v prostor s prikazom        M 1:10000
    vplivov in povezav s sosednjimi območji

 
III. Priloge:
1. Povzetek za javnost
2. Izvleček iz strateškega prostorskega akta
3. Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
4. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora ter morebitne mnenja drugih strokovnih institucij
6. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacijskega načrta
7. Program opremljanja zemljišč za gradnjo.

Ureditveno območje lokacijskega načrta za romsko naselje Kerinov Grm se nahaja ob vzhodni meji občine Krško, v KS Veliki Podlog. Leži sredi prodnate Krške ravnine, v območju varovanja podtalnice Krškega polja. Lokacija naselja se nahaja med naselji Gorica, Drnovo, Brege, Mrtvice, Zasap in Hrastje.
Površina obravnavanega območja lokacijskega načrta je velikosti ca. 3,9 ha. Meja lokacijskega načrta je definirana na jugu z nekategorizirano makadamsko poljsko potjo, na severu, vzhodu in zahodu pa z agrarnimi površinami. Obravnavano območje zajema naslednja zemljišča s parcelnimi številkami: 1493/3 (del), 1493/4 (del), 1492/4 (del), 1492/3(del), 1491/2 (del), 1489/2 (del), 1616/2, 1616/1, 1617, 1618, 1625 (del), 1610, 1611/1, 1611/2, 1612, 1613, 1614/1, 1614/2, 1615/1, 1615/2, 1614/4, 1616/3 in 1619/1 (del), vse k.o. Veliki Podlog.

Obravnavano območje je namenjeno predvsem za individualno stanovanjsko gradnjo. Dovoljena je gradnja objektov – stavb, ki so po osnovni funkciji stanovanja; na javni površini osrednjega trga pa je predvidena večnamenska, nestanovanjska stavba v javni rabi.
Na območju lokacijskega načrta so, poleg stanovanjske, dopustne naslednje dejavnosti:
– v sklopu stanovanjskih stavb še servisne in storitvene dejavnosti, pri čemer vplivi na okolje ne smejo presegati predpisane mejne vrednosti prvotno predvidene funkcije stanovanja;
– v sklopu nestanovanjske stavbe v javni rabi pa poslovne, trgovske, gostinske, servisne in storitvene (trgovina z gostinskim lokalom, večnamenski prostor učilnica, knjižnica, prostor za filmske projekcije, pisarna ipd.) dejavnosti.

V naselju so, ob upoštevanju pogojev odloka in drugih predpisov, dopustne naslednje gradnje in druga dela:
– gradnja novega objekta; gre za izvedbo del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se obstoječi objekt dozida ali nadzida, pri čemer se bistveno spremeni njegov zunanji izgled,
– rekonstrukcija objekta; gre za izvedbo del – spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta,
– nadomestna gradnja; je gradnja novega objekta znotraj gradbene parcele, na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini; pri tem se ne sme bistveno spremeniti namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta,
– odstranitev objekta; izvedba del, pri čemer se obstoječ objekt odstrani, poruši ali razgradi,
– sprememba namembnosti pritličnih prostorov stanovanjskih objektov za opravljanje dopolnilne dejavnosti; izvedba del, ki ne predstavlja gradnje in s katerim se ne spreminja zunanjega videza objekta, z njo pa se poveča vpliv objekta na okolico
– sprememba rabe; predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne povečuje vplivov na okolico ali, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo
– vzdrževanje objektov; je izvedba del (dela za lastne potrebe, katera so definirana v tekstualnem delu, ki je sestavni del tega odloka), pri čemer se ohranja objekt v dobrem stanju in se tako omogoča njegova raba,
– druga dela, povezana z ureditvijo okolice obstoječih in predvidenih objektov (izvedba del v zvezi z urejanjem javnih površin in del v javno korist, katera so definirana v tekstualnem delu, ki je sestavni del tega odloka)

Na območju lokacijskega načrta je, pod predpisanimi pogoji, dopustna gradnja naslednjih manj zahtevnih in enostavnih objektov:
Stavbe:
– stanovanjske stavbe; je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje: stanovanjska stavba ali stanovanjska stavba z možnostjo dopolnilne (mirne, nemoteče) dejavnosti;
– nestanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti: večnamenska stavba (stavba, ki se uporablja ali je projektirana za več namenov);
Gradbeno inženirski objekti:
– objekti gospodarske javne infrastrukture, ki tvorijo omrežje in služijo določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvorijo omrežje, ki je v javno korist: prometno omrežje (ceste), komunalno omrežje (vodovod, kanalizacija), energetsko omrežje (elektro omrežje s transformatorsko postajo), omrežje zvez (telefon) in ostalo (plin, KDS…);
– objekti v javni rabi, katerih raba je namenjena vsem: javne površine (trg, igrišče, zelenica…);
– objekt z vplivi na okolje; objekt za katerega je s predpisi o varstvu okolja določeno, da je zanj presoja vplivov na okolje obvezna: prostor za ravnanje s kosovnimi odpadki;
Enostavni objekti, definirani v 9. členu odloka:
– pomožni objekti: objekti za lastne potrebe, ki služijo za izboljšavo bivalnih pogojev ali ljubiteljski dejavnosti; ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na zemljišče; pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture;
– začasni objekti: so objekti narejeni v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjeni sezonski turistični ponudbi in prireditvi;
– vadbeni objekti: so namenjeni športu in rekreaciji na prostem;
– spominska obeležja: konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka;
– urbana oprema: enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin.

Legenda za 7., 8., 9. člen:
– P (pritličje): je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo,
– 1 (prva etaža, nadstropje): je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor,
– M (mansarda): je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, dvokapno streho.

Dovoljene so nadzidave, dozidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela ter nadomestne gradnje obstoječih objektov, ob upoštevanju splošnih usmeritev.
Splošne usmeritve za obstoječe objekte:
– Tipologija obstoječih objektov je definirana kot prostostoječa grajena struktura (samostojni objekti), razen v primerih, ko gre za garaže, že prizidane k osnovnemu objektu;
– Za legalizacijo obstoječih stanovanjskih objektov so dovoljene naslednje dimenzije: maksimalna tlorisna površina do 130 m2, maksimalni vertikalni gabarit P+1; minimalna tlorisna površina do 50 m2, minimalni vertikalni gabarit P.
– Nadzidave in dozidave ter nadomestne gradnje se morajo izvajati v okviru usmeritev za novogradnje, ki so podane v 8. členu tega odloka.
– Dovoljeni so obstoječi in novi enostavni objekti na gradbenih parcelah, ki upoštevajo usmeritve, podane v 9. členu tega odloka.
– Lega obstoječih stanovanjskih objektov je definirana z obstoječim stanjem, ki je prikazan v grafični prilogi: Ureditvena situacija, list U7. V primeru nadomestne gradnje se mora objekt graditi znotraj meje zazidljivosti (glej 8. člen – usmeritve za nove objekte), in sicer tako, da se izkoristi čim boljša orientacija in osončenost objekta, kar velja tudi za nadzidave in dozidave obstoječih objektov.
– Okolica objekta je ali se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe posameznika; uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine.
– Velikost gradbene parcele obstoječega stanovanjskega objekta je načrtovana glede na razpoložljiv prostor, ki je določen z obstoječimi objekti. Na gradbeni parceli so, poleg osnovnih stanovanjskih objektov, tudi enostavni objekti.
– Gradbena parcela je lahko max. 50% pozidana.

Predvidena je gradnja 18 individualnih stanovanjskih stavb ter gradnja nestanovanjske stavbe v javni rabi.
Splošne usmeritve:
– Tipologija novih manj zahtevnih objektov je definirana kot prostostoječa grajena struktura (samostojni objekti). Objekti morajo biti projektirani in izvedeni v skladu s predpisanimi zahtevami.
– Lega stanovanjskih objektov je definirana z odmikom od cestnega sveta min. 4 m ter z odmikom od parcelne meje min 2,5 m (območje zazidljivosti). Pri postavitvi stavb je smiselno slediti grafičnemu prikazu v Ureditveni situaciji (U7), v nasprotnem primeru pa je potrebno stavbo locirati tako, da se izkoristi čim boljša orientacija in osončenost stavbe.
Lega nestanovanjske stavbe v javni rabi je definirana z odmikom od cestnega sveta min. 4 m ter z odmikom od parcelne meje min 3,5 m.
– Okolica objekta se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe posameznika; uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine.
– Velikost gradbenih parcel je načrtovana glede na razpoložljiv prostor, ki je določen z obstoječimi objekti. Na gradbeni parceli je možna gradnja stanovanjskih stavb (znotraj definiranih odmikov) in enostavnih objektov, na območju osrednjega trga pa gradnja nestanovanjske stavbe v javni rabi in enostavnih objektov.
– Gradbena parcela je lahko max. 50% pozidana; gradnja stanovanjskih stavb ter nestanovanjske stavbe je možna znotraj območja zazidljivosti.
Zasnova stanovanjskih objektov:
Konstrukcija: predvideni so klasično zidani, leseni ali montažni objekti;
Horizontalni gabariti:
– osnovni tloris: 8 x 10 m, ki se lahko dozida do max. tlorisne velikosti 130 m2, pri čemer se ne sme presegati 50 % pozidanosti gradbene parcele;
– dodatni volumni: znotraj max. dovoljene površine objekta je dovoljen poljubno razgiban tloris;
Vertikalni gabariti: P+M (višina kolenčnega zidu max.1,20 m);
Streha: osnovna streha je dvokapna, naklona 35°–40°, možnost frčad (zaželjene so trikotne oblike, lahko pa tudi trapezne oblike) in čopov;
Kritina: temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva);
Fasada: dovoljen je širok spekter barv (dovoljene so vse barve, razen flouroscentnih) v kombinaciji z lesom; možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras.
Zasnova nestanovanjske stavbe v javni rabi – večnamenska stavba:
Konstrukcija: predviden klasično zidani ali montažni objekt;
Horizontalni gabariti:
– osnovni tloris: 10 x 15 m (± 10%),
– dodatni volumen: znotraj max. dovoljene površine objekta dovoljen poljubno razgiban tloris;
Vertikalni gabarit: P+1+M (višina kolenčnega zidu max. 0,80 m);
Streha: osnovna streha je dvokapna, naklona 35°–40°, možnost frčad (dvokapne, trikotne oblike) in čopov;
Kritina: temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva);
Fasada: svetli pastelni toni v kombinaciji z lesom; možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras;
Ostalo: Stavba mora biti projektirana in izvedena tako, da omogoča uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne zmogljivosti ter da so jim s tem zagotovljeni: neoviran dostop, vstop in uporaba, v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).

Na območju lokacijskega lokacijskega načrta je dopustna gradnja enostavnih objektov.
Splošne usmeritve in pogoji:
– Tipologija enostavnih objektov je definirana kot pro­stostoječa grajena struktura (samostojni objekti) ali prizidana k osnovnemu objektu (velja le za garažo, nadstrešek in zimski vrt).
– Oblikovanje enostavnih objektov mora biti usklajeno z osnovnim objektom (nedominanten, podrejen položaj). Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti pritlični, praviloma pravokotne oblike, oblikovno usklajeni z osnovnim objektom glede barve fasade, naklona strehe, kritine, itn., strehe pa brez frčad.
– Enostavni objekti se locirajo znotraj gradbene parcele tako, da ne poslabšujejo izgleda osnovnih objektov oziroma organiziranosti celotne gradbene parcele.
Zasnove enostavnih objektov:
1. Pomožni objekti:
1.1. Objekti za lastne potrebe:
– bazen: montažni ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko pa tudi za gašenje morebitnega požara; tlorisna površina do 12 m2, globina 1,5 m od roba do dna,
– drvarnica: namenjena za hrambo trdega goriva; lesena ali zidana, tlorisna površina do 8 m2, pritlična (streha je hkrati strop nad prostorom), višina in razpon nosilnih delov do 3 m,
– garaža: namenjena za shranjevanje osebnih motornih vozil; lesena ali zidana, tlorisna površina do 25 m2, pritlična, višina do 3 m (merjeno od terena do kapi), razpon nosilnih delov pa do 3 m,
– lopa: namenjena za shranjevanje orodja, vrtne opreme in podobno; lesena, tlorisna površina do 6 m2, pritlična, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m,
– nadstrešek: manjša streha, odprta ali deloma zaprta, pred vhodom v objekt ali nad gostinskim vrtom, ali namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno; tlorisna površina do 20 m2, višina in razponi enako kot pri garaži,
– steklenjak: s steklom pokrit prostor za gojenje vrtnin in drugih rastlin ali narejen kot zimski vrt; tlorisna površina do 16 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m,
– rezervoar: za utekočinjeni naftni plin ali nafto, s priključkom na objekt in se ga gradi v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja; prostornina do 5 m3, ne sme biti vidno izpostavljen,
– uta oziroma senčnica: namenjena sedenju in počitku; lesena delno odprta, tlorisna površina do 15 m2, pritlična, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m,
– zbiralnik za kapnico: montažni ali obzidan ter nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, običajno s strehe; prostornina do 10 m3,
– nepretočna greznica: je neprepusten zbiralnik odpadne vode iz kuhinje in sanitarnih prostorov, z neprepustnimi stenami in dnom, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo; prostornina do 20 m3.
Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljišču gradbene parcele, ki pripada stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, pri čemer se lahko nepretočna greznica gradi samo, če na obravnavanem območju ni zagotovljeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda s pomočjo javnega kanalizacijskega sistema.
Od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m in 2 m od cestnega sveta; razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline; v primeru manjšega odmika je potrebno za rezervoar montirati tudi ustrezen požarni zid ter pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč. Med seboj morajo biti odmaknjeni najmanj 1,5 m.
Objekti za lastne potrebe ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske infrastrukture, znotraj gradbene parcele pa so lahko priključeni na obstoječe priključke.
1.2. Ograje:
– medsoseska: namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo zaradi zagotavljanja zasebnosti; višina do 1,5 m; v celoti polne (npr. betonske, opečnate,…) niso dovoljene,
– varovalna: namenjena fizičnemu varovanju nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost (prostor za ravnanje z odpadki, TP); žična, višina do 3 m,
– igriščna: namenjena razmejitvi športnega ali otroškega igrišča od javne ali druge površine; žična, višina do 4 m.
Ograje morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m; če je odmik manjši, je potrebno pred pričetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč.
Ob javni cesti njihov zgornji rob oziroma pozicija ne sme posegati v polje preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobiti soglasje upravljalca javne ceste
1.3. Pomožni infrastrukturni objekti:
– pomožni cestni objekti:
– objekt za odvodnjavanje ceste: to je odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do 5 m3,
– objekt javne razsvetljave; ni pogojev,
– pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, če je skupna širina do 3 m,
– avtobusno postajališče, prostor ob vozišču ceste, namenjen za kratkotrajno ustavljanje avtobusov, če je njegova tlorisna površina v skladu s cestno-prometnimi predpisi določena za kratkotrajno ustavitev največ enega zglobnega avtobusa,
– pomožni energetski objekti:
– NN distribucijsko elektroenergetsko omrežje; ni pogojev,
– priključni plinovod za male kurilne naprave v enostanovanjskih stavbah; ni pogojev
– priključek na distribucijsko plinovodno omrežje; ni pogojev,
– etažni plinski priključek za etažno ogrevanje; ni pogojev,
– pomožni telekomunikacijski objekti:
– sekundarno telekomunikacijsko omrežje; ni pogojev,
– pomožni komunalni objekti:
– vodovodni in kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje; ni pogojev,
– tipska oziroma montažna greznica: to je obzidana in pokrita jama za zbiranje fekalij oziroma komunalnih odpadnih vod; prostornina do 20 m3,
– zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok): je prostor, kjer se izvajalcu javne službe prepuščajo ločene frakcije komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov; tlorisna površina do 100 m2,
– vrtina ali vodnjak; potreben zaradi raziskave podzemnih voda; ni pogojev.
Če pomožnega infrastrukturnega objekta ne gradi pristojen izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri pomožnem telekomunikacijskem objektu pooblaščeni operater, morajo njegovo gradnjo nadzorovati predstavniki teh služb.
2. Začasni objekti
2.1. Vrste začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi:
– sezonski gostinski vrt: to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, če je njegova tlorisna površina do 50 m2, višina nadstreška do 3 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih delov,
– pokrit razstavni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če je njegova tlorisna površina do 500 m2, višina pa do 6 m, merjeno od terena do vrha,
– gostinski kiosk oziroma tipski zabojnik, če je njegova tlorisna površina do 10 m2, višina pa do 3 m,
Gradi se jih lahko samo na javnih površinah ali neposredno ob njih in ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke.
2.2. Vrste začasnih objektov, namenjenih prireditvam:
– oder z nadstreškom: če je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina pa do 4 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo ti biti sestavljeni iz montažnih elementov,
– pokrit prireditveni prostor, kamor sodi tudi športno igrišče, z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, vključno s sanitarnimi prostori, če je njegova tlorisna površina do 400 m2,
– prodajni kiosk oziroma tipski zabojnik, če je njegova površina do 10 m2, višina pa do 3 m.
Gradi se jih lahko samo na primerno utrjenem zemljišču, ki ima urejeno odvodnjavanje komunalnih odplak in ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke.
3. Vadbeni objekti
3.1. Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem:
– igrišče za šport in rekreacijo na prostem: to je travnata površina oziroma naravno zemljišče, namenjeno za nogomet, odbojko, košarko in druge igre z žogo, če je njegova tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto igre z žogo oziroma če je površina manjša je tlorisna površina takšna, ki jo dopušča za to namenjeno območje,
– sprehajalna pot: to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za sprehode v naravi, če je njegova širina do 1,2 m.
Zaradi njihove gradnje se ne smejo spremeniti reliefne značilnosti območja.
Objekti ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke.
4. Spominska obeležja
– kip oziroma spomenik: višina do 3 m, tlorisna površina do 6 m2,
– spominska kapelica: tlorisna površina do 6 m2, višina do 3 m2, merjeno od terena do kapi,
– spominska plošča: narisna površina do 4 m2 in se jo postavlja na zemljišče, zgornji rob pa do 4 m od terena, če se jo postavlja na zemljišče, zgornji rob pa do 4 m od terena, če se jo postavlja na fasado stavbe.
Če se jih gradi na javni površini, ne smejo ovirati njene splošne rabe in ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke.
Od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m.
5. Urbana oprema
– nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču: tlorisna površina do 8 m2, višina pa do 3 m, merjeno od terena do kapi,
– javna kolesarnica z nadstreškom: tlorisna površina do 10 m2, višina nadstreška pa do 3 m, merjeno od terena do kapi,
– objekt za oglaševanje: reklamni stolp, na katerega so nameščena oglasna sporočila; premera do 1,5 m, višine do 2 m,
– večnamenski kiosk: tlorisna površina do 10 m2, višina pa do 3 m,
– vodnjak oziroma okrasni bazen: arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen zbiralnik za vodo, lahko z vodometom; tlorisna površina do 10 m2,
– otroško igrišče: tlorisna površina do 400 m2 in je urejeno kot javna površina.
Če se urbana oprema gradi na javni površini, ne sme ovirati njene splošne rabe.
Ne sme imeti priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jo priključi na obstoječe priključke.
Odmik od sosednjih zemljišč je najmanj 0,5 m; če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
Ostali pogoji ter ugotavljanje izpopolnjevanja pogojev za gradnjo enostavnih objektov so določeni v Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04).

Osrednji trg z nestanovanjsko stavbo v javni rabi:
Na območju osrednjega trga je predvidena nestanovanjska (večnamenska) stavba v javni rabi, ustrezno število parkirnih mest (od katerih je eden predviden za invalide), vodnjak, klopi in ostala urbana oprema. Ob cesti je lociran ekološki otok, ki je z leseno ograjo in zelenjem ločen od ostalih površin. Območje se ustrezno uredi tako, da se bodisi gramozira, tlakuje ali asfaltira in ustrezno zatravi ter zasadi z drevesi in/ali grmovnicami.
Površina za šport in rekreacijo:
Območje je v celoti travnato, na območju se predvidi športno igrišče (enostavni vadbeni objekt). Omogočati mora uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne zmogljivosti.
Površina za otroško igrišče:
Območje je v celoti travnato, razen sprehajalne pešpoti, ki je gramozirana. Na območju se predvidijo otroška igrala (gugalnica, tobogan, peskovnik itn.).
Površina za avtobusno postajališče se asfaltira, gramozira ali tlakuje ali pa se uredi v zelenico. Površina mora omogočati uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne zmogljivosti.
Površina za transformatorsko postajo TP se zazeleni in ogradi.
Ostale zelene površine, kjer gradnja ni dovoljena se zatravijo in zazelenijo z drevesi.

Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
Na območju LN imamo naslednje objekte in površine v javni rabi, ki so označene tudi v grafičnem delu tega odloka (U10 – grajeno javno dobro lokalnega pomena):
– osrednji trg,
– nestanovanjska stavba v javni rabi na osrednjem trgu,
– površina za šport in rekreacijo,
– površina za otroško igrišče,
– površina za avtobusno postajališče,
– površina za transformatorsko postajo,
– ostale zelene površine, kjer gradnja ni dovoljena,
– glavne prometne površine (notranje in obodna cesta),
– glavno razvodno omrežje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez znotraj naselja.

Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovano tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne zmogljivosti v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).
Dostop do naselja
Dostop (dovoz) do naselja se predvidi po obstoječi poljski poti iz lokalne ceste LC 24013 Drnovo–Cerklje ob Krki.
Ceste znotraj naselja
Obstoječa makadamska cesta znotraj naselja se ustrezno rekonstruira na širino 5 m (cestni svet širine 6 m). Iz nje se uredijo dovozi in dostopi na posamezne parcele. Dovozi morajo biti ustrezno dimenzionirani. V grafiki je pozicija dovozov zarisana zgolj informativno, točna lega se določi pri izdelavi zunanje ureditve objekta. Vse notranje cestne povezave so dvosmerne. Znotraj naselja se v ustreznih dimenzijah uredi še interna cesta za dostope parcel v središču naselja. Obstoječa dostopna cesta na jugozahodu v dolžini ca. 90 m se ukine.
Obrobna cesta
Okoli naselja je predvidena »obrobna cesta«, ki se nahaja ob meji območja urejanja ter omogoča dostop do kmetijskih površin. Iz obrobne ceste so urejeni dovozi do posameznih parcel le tam, kjer jih ni možno urediti iz notranje ceste. Obrobna cesta je širine 5 m (cestni svet širine 6 m) in je v celoti dvosmerna.
Ceste znotraj obravnavanega območja se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo, ki definira prometni režim na območju lokacijskega načrta. Elementi ceste se določijo na nivo usluge ter predvideno funkcijo ceste.
Mirujoči promet
Na posameznih parcelah se uredijo parkirne in manipulativne površine. Parkirišča za uslužbence in obiskovalce (ustrezno število namenjeno invalidom) in manipulativna površina se predvidijo tudi na osrednjem trgu pri nestanovanjskem objektu v javni rabi.
Avtobusno postajališče
Za avtobusno postajališče, se glede na tovrstne potrebe, predvidi prostor na vhodu v naselje, ki se primerno uredi, zazeleni ali tlakuje.

Vodovod
Primarno vodovodno omrežje se načrtuje do skupnega vodnjaka, ki se nahaja na javni površini osrednjega trga. Objekti, ki ležijo ob trasi glavnega napajalnega cevovoda PE100 DN90 PN 10 bar, se lahko nanj priključijo direktno z navrtnimi oklepi z zasuni; do ostalih objektov pa je predviden sekundarni razvod iz cevi PE80 PN 8 bar, ki poteka v »ob­robni cesti« okoli naselja. Profili sekundarnih cevi se določijo naknadno. Obvezna je priključitev objektov na javno vodovodno omrežje. Upoštevati je potrebno Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 66/96) ter tehnični pravilnik upravljalca vodovoda Kostak d.d. Krško.
Kanalizacija
Komunalne odpadne vode
V prvi fazi se predvidijo nepretočne greznice na posameznih parcelah, katere bodo služile do izgradnje kasnejše javne kanalizacije. Komunalne odpadne vode se morajo obdelati skladno s 16. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96). Zgraditi je potrebno nepretočne vodotesne greznice na praznjenje, izvedene skladno s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Greznice je potrebno redno periodično prazniti in s tem preprečiti kakršnokoli prelivanje in izlivanje po terenu in v tla.
Iztoki odpadne vode iz objektov se zaradi kasnejše možnosti priključitve na javni kanalizacijski sistem predvidijo na ulični strani, temu primerno pa se prilagodi tudi lokacija greznice. Greznice se opustijo oziroma uporabijo kot zadrževalni/ponikovalni objekti za čisto meteorno vodo.
Za primer kasnejše priključitve na javni kanalizacijski sistem se v sklopu obravnavanega območja predvidijo koridorji za izgradnjo ločenega kanalizacijskega sistema.
Meteorne odpadne vode
Odvajanje čiste meteorne vode s streh in neonesnaženih utrjenih površin se rešuje parcialno oziroma v sklopu posamezne parcele s ponikanjem v tla. Padavinsko odpadno vodo s parkirnih in ostalih utrjenih površin, ki so namenjene manipulaciji in zadrževanju motornih vozil (garaže…) je potrebno, kolikor je onesnaženje večje kot to predpisuje Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96), zajeti in preko lovilcev olj očistiti. Očiščene meteorne vode (skladno z mejnimi vrednostmi), se nato lahko vodijo v ponikovalnico ali se razlivajo po lastnem terenu tako, da ne ogrožajo stabilnosti brežin in okoliških objektov ter zemljišča.
Ravnanje z odpadki
V naselju je predvideno individualno zbiranje odpadkov na posameznih parcelah in izgradnja ekološkega otoka, ki je lociran ob transportni cesti na južnem delu javne površine osrednjega trga. Le-ta se ogradi in zazeleni ter tako fizično in oblikovno loči od ostale javne površine.
Na jugozahodu naselja se predvidi prostor za ravnanje s kosovnimi odpadki. Prostor mora biti ograjen z varovalno ograjo (žična, višine 3 m) in opremljen z lovilci olj. Zbiranje, skladiščenje, prevoz in odstranjevanje odpadkov morajo biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali oko­lje, zlasti pa povzročili:
– čezmerno obremenitev voda, zraka, tal,
– čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami,
– bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin.
Prostor za ravnanje s kosovnimi odpadki mora biti izveden v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 20/01) in s Pravilnikom o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00, 45/00).

NN Elektro razvod
Vsi objekti na obravnavanem območju se bodo napajali iz nove TP Kerinov Grm, ki je predvidena na vzhodu območja lokacijskega načrta. Nova TP bo kabelska, tipske kompaktne izvedbe v pločevinastem ohišju, moči 250 kVA.
NN razvod iz TP do posameznih objektov je predviden s tipskimi zemeljskimi kabli v koridorju skupnih komunalnih vodov. Iz transformatorske postaje so predvideni ločeni dovodni kabli tipskega preseka pod povoznimi površinami. Obvezna je priključitev objektov na javno elektroenergetsko omrežje.
Na območju lokacijskega območja je možna ureditev javne razsvetljave.

Kabelska trasa je predvidena od novega zemeljskega kabla ob dostopni cesti do območja urejanja. Od tega mesta dalje je določena izgradnja 2 cevna kabelske kanalizacije (2xAC fi = 50 mm) do bližine novih kabelskih razdelilnikov v območju urejanja. Kabelska trasa poteka v koridorju komunalnih naprav, tako da ne bo neposredno motil posesti uporabnikov. Na mestu priključka več kablov je predvideno kabelsko razvodišče s tipskim telefonskim jaškom 1,1 x 1,8 x 1,9 m.

Ogrevanje objektov se predvidi z individualnim sistemom ogrevanja na tekoča goriva, trda goriva ali na plin. Lokacija rezervoarja je na območju gradbene parcele. Rezervoar ne sme biti vidno izpostavljen, lokacija se zazeleni ali kako drugače ogradi.

Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi območja.

Območje predvidenega romskega naselja spada v območje III. stopnje varstva pred hrupom. Po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je to območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti.
Glede na značilnosti mejne vrednosti hrupa ne smejo presegati zahtev za III. območje, in sicer za dan 60dB(A) in za noč dB(A). V času med 22. in 6. uro ni dovoljeno opravljanje dejavnosti, tako v smislu prodaje, proizvodnje in oskrbe. Stanovanjska dejavnost ne bo prekoračila dovoljene meje hrupa.

Na obravnavanem območju ni večjih onesnaževalcev zraka. Obstoječa obremenitev zraka ne presega dovoljenih koncentracij po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zraku, razširitev obstoječega naselja Kerinov Grm pa ne bo vplivala na povečanje onesnaženosti zraka.

Površina romskega naselja se ne nahaja v območju zaščitenih vodnih virov, se pa nahaja na območju varovanja podtalnice Krškega polja, zato v podtalnico ni dovoljeno spuščati onesnaženih meteornih in fekalnih voda.
Padavinsko odpadno vodo s parkirnih in ostalih utrjenih površin, ki so namenjene manipulaciji in zadrževanju motornih vozil (garaže…) je potrebno, kolikor je onesnaženje večje kot to predpisuje Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96), zajeti in preko lovilcev olj očistiti.

Zaradi povečane stanovanjske dejavnosti se bo povečala količina odpadkov, ki pa ne bo ogrožala okolja. Odpadke je potrebno odlagati v tipizirane posode, katere vrsto in število določi izvajalec odvoza komunalnih odpadkov. Ravnanje s komunalnimi odpadki je potrebno ustrezno načrtovati, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v 5. členu Odloka o ravnanju z odpadki v Občini Krško (Uradni list RS, št. 36/00). V ta namen se na območju predvidi individualno zbiranje odpadkov. Predviden pa je tudi ekološki otok.

Za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja v naselju je osnovni pogoj izgradnja infrastrukture. V ta namen se izvede prometno in vodovodno omrežje, kanalizacija, elektrika. V naselju se predvidi tudi telefonsko omrežje.

Orientacija objektov (novih stavb) naj upošteva naslednje: bivalni prostori naj bodo orientirani proti jugu, jugozahodu, jugovzhodu ali zahodu, spalni in servisni prostori pa proti nasprotni strani neba. Predvideni višinski gabariti naj ne presegajo P+M za stanovanjske stavbe, P(pritličje)+1(prvo nadstropje)+M(mansarda) za nestanovanjsko stavbo – večnamenski objekt ter P za enostavne objekte. Postavitev objektov mora zagotavljati kvalitetno osončenost fasad in odprtih površin.

Ohranja se (kolikor je možno) obstoječa drevesna zasaditev, v naselju pa ostanejo zelene oziroma se na novo zazelenijo (zatravijo, posaditev dreves, grmovnic) naslednje površine:
– posamezne parcele, predvsem linija dreves ob »obrobni cesti,
– ostale zelene površine, ki so še v meji lokacijskega načrta, vendar so na drugi strani »obrobne ceste«,
– območje za šport in rekreacijo,
– območje za otroško igrišče,
– območje osrednjega trga.

Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane, objekti, ki morajo biti brez ovir, pa morajo biti projektirani tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne zmogljivosti v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).

Obravnavano območje spada v VIII. stopnjo seizmične lestvice MCS, zato morajo biti novi objekti projektirani in grajeni protipotresno, skladno z veljavnimi predpisi o gradnji objektov. Na območju mora biti zagotovljena tudi ustrezna protipožarna zaščita ter omogočen prost dostop intervencijskim vozilom.

Potrebno je zagotoviti varnostne odmike med objekti (tam, kjer to ni možno, je potrebno izvesti požarne zidove). Vse prometnice, peš poti in ostale odprte površine, so namenjene tudi za dostop intervencijskih vozil in za eventualno evakuacijo. Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču),
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91)).
Upoštevati pa se morajo tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

Izvajanje posegov se predvidi po naslednjem vrstnem redu:
I. etapa:
izgradnja objektov gospodarske javne infrastrukture;
II. etapa:
izgradnja novih objektov ter ureditev javnih površin.
Posamezne faze so določene v programu opremljanja zemljišč za gradnjo, ki je obvezna priloga lokacijskega načrta. Možna so odstopanja od predvidenih etapnosti pod pogojem, da le-ta ne spreminjajo zasnove lokacijskega načrta. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.
Lastniki zemljišč so po končanju gradbenih dolžni sanirati začasne površine deponij materiala in zatraviti oziroma zasaditi brežine ter preostale površine.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor naslednje:
– pred pričetkom zemeljskih del pravočasno obvestiti upravljavce energetskih, telekomunikacijskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzor nad izvajanjem del,
– pri graditvi infrastrukturnih omrežij in graditvi objektov je potrebno izpolnjevati zahteve glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj,
– objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca,
– omogočiti dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov ob cesti v času gradnje in po gradnji,
– vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo,
– rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije.

Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja, ki so navedena v posameznih členih tega odloka in ne poslabšajo bivalnih, delovnih pogojev ter vplivov na okolje.
Pri izgradnji načrtovane infrastrukture so dopustna odstopanja, pod pogojem, da ne vplivajo na ostale ureditve načrtovane v LN. Dovoljena je tudi druga infrastruktura (plin, KDS…), ki v LN ni posebej načrtovana, za kar je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom pri notranji organizacijski enoti občinske uprave, pristojni za urejanje prostora in KS Veliki Podlog.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.