Na podlagi 7. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil na 5. občni seji dne 18. 3. 2005 sprejela

(1) Ta poslovnik ureja notranjo organizacijo in način dela Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), ki v skladu z določbami ZRPJN kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil zagotavlja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil.
(2) Skrajšano ime je Državna revizijska komisija.

(1) V tem poslovniku uporabljeni izrazi predsednik Državne revizijske komisije, član Državne revizijske komisije, predsednik senata, višji svetovalec oziroma svetovalec Državne revizijske komisije, izvedenec, neodvisni strokovnjak in pripravnik, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in za moške.
(2) V tem poslovniku uporabljen izraz svetovalec Državne revizijske komisije se uporablja za višje svetovalce in svetovalce Državne revizijske komisije.
(3) Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na svetovalce Državne revizijske komisije, se uporabljajo tudi za pripravnike, ki se na Državni revizijski komisiji usposabljajo za uradniška delovna mesta.
(4) V tem poslovniku uporabljen izraz zadeva pomeni predmet odločanja Državne revizijske komisije na podlagi zahtevkov za revizijo in pritožb.

(1) Državna revizijska komisija ima predsednika in štiri člane.
(2) Predsednik zastopa, vodi in organizira delo Državne revizijske komisije.
(3) V času odsotnosti predsednika opravlja naloge iz njegove pristojnosti in predstavlja Državno revizijsko komisijo član, ki ga na predlog predsednika pooblasti občna seja (v nadaljevanju: član, ki nadomešča predsednika).
(4) Predsednik lahko pooblasti posamezne člane, da organizirajo in vodijo delo na posameznih področjih. Pri opravljanju procesnih dejanj v posameznih zadevah lahko vsak član oziroma predsednik senata predstavlja Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija posluje in odloča o zadevah v skladu z ZRPJN na svojem sedežu, posamezna procesna dejanja v postopku pa lahko opravi tudi zunaj svojega sedeža.

(1) Uradni jezik Državne revizijske komisije je slovenščina.
(2) Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti lahko v postopku pred Državno revizijsko komisijo uporabljajo svoj jezik v skladu z ustavo in zakonom.
(3) Listine, ki so bile izdane v tujem jeziku in so pomembne za odločitev o posamezni zadevi, je dolžna stranka v postopku predložiti Državni revizijski komisiji v overjenem prevodu v slovenski jezik.

(1) Vsi zaposleni na Državni revizijski komisiji ter neodvisni strokovnjaki in izvedenci, ki jih v postopku odločanja o posamezni zadevi določi Državna revizijska komisija, morajo pri svojem delu varovati osebne podatke in podatke, ki predstavljajo državno, vojaško, uradno ali poslovno skrivnost. Z listinami in dokumenti morajo ravnati skladno s stopnjo zaupnosti, ki jo določajo predpisi o varovanju osebnih oziroma zaupnih podatkov.
(2) Predsednik Državne revizijske komisije s posebnim notranjim aktom natančneje določi ukrepe in postopke za varovanje osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo državno, vojaško, uradno ali poslovno skrivnost.

(1) Za javnost dela Državne revizijske komisije skrbi predsednik. O svojem delu in ugotovitvah Državna revizijska komisija obvešča javnost z javno predstavitvijo letnega poročila o svojem delu in s tiskovnimi konferencami.
(2) O delu Državne revizijske komisije javnost obvešča predsednik Državne revizijske komisije, na podlagi pooblastila predsednika pa tudi posamezen član Državne revizijske komisije.
(3) Predsedniki senatov ali posamezni člani Državne revizijske komisije, ki so pristojni za odločanje o zadevi, lahko po pooblastilu predsednika Državne revizijske komisije seznanijo javnost o posamezni zadevi in posredujejo osnovne informacije o poteku postopka.
(4) Vsakdo ima v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, pravico do vpogleda v odločitve Državne revizijske komisije o zahtevkih za revizijo in pritožbah na način, ki zagotavlja varstvo državne, uradne, poslovne in vojaške skrivnosti oziroma varstvo zasebnosti.
(5) Odločitve Državne revizijske komisije o zahtevkih za revizijo in pritožbah se po prejemu dokazil, iz katerih je razvidno, da je bila odločitev o zadevi vročena vsem strankam v postopku, objavijo na spletnih straneh Državne revizijske komisije. Odločitve Državne revizijske komisije se objavijo v celoti, razen če določeni deli odločitve vsebujejo osebne podatke ali podatke, ki morajo biti varovani kot zaupni.
(6) Državna revizijska komisija na svoji spletni strani objavlja katalog informacij javnega značaja v skladu s predpisi, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.

Podrobnejšo organizacijo Državne revizijske komisije, število in nazive delovnih mest z opisi del in nalog ter pogoje za njihovo zasedbo ureja Državna revizijska komisija s posebnim aktom v skladu z ZRPJN, zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, in tem poslovnikom.

(1) Državna revizijska komisija sodeluje z državnimi organi na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost Državne revizijske komisije kot organa nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil.
(2) Državna revizijska komisija navezuje stike in sodeluje s podobnimi ustanovami v drugih državah in deluje v ustreznih mednarodnih organizacijah.

(1) Predsednik je odgovoren za delo in organizacijo Državne revizijske komisije in podpisuje vse akte oziroma pogodbe, ki jih izdaja oziroma sklepa Državna revizijska komisija, razen aktov vodenja postopkov in sklepov, s katerimi posamezen član ali senat odloča v posamezni zadevi.
(2) Predsednik Državne revizijske komisije:
1. zastopa in predstavlja Državno revizijsko komisijo,
2. sprejema akt o organizaciji in sistemizaciji del ter nalog uradnikov in strokovno-tehničnih uslužbencev Državne revizijske komisije,
3. pripravlja letni finančni načrt Državne revizijske komisije in odloča o porabi sredstev v skladu z letnim finančnim načrtom,
4. predloži letno poročilo o delu Državne revizijske komisije Državnemu zboru in sporoča podatke o obravnavanih zadevah Vladi Republike Slovenije v skladu z ZRPJN,
5. izdaja druge splošne in posamične akte, ki urejajo poslovanje Državne revizijske komisije in vprašanja, ki se nanašajo na notranjo organizacijo, na pravice in obveznosti zaposlenih, na njihovo razporejanje, napredovanje, izobraževanje, nagrajevanje in disciplinsko odgovornost ter na notranje pisarniško poslovanje,
6. imenuje predsednika in člane senata oziroma posameznega člana Državne revizijske komisije, ki so pristojni za odločanje o posamezni zadevi,
7. odloča o imenovanju in razrešitvi javnih uslužbencev Državne revizijske komisije v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev,
8. obvešča javnost o delu Državne revizijske komisije,
9. sklicuje in vodi občne seje Državne revizijske komisije in strokovne kolegije,
10. pooblašča člane Državne revizijske komisije za organizacijo in vodenje dela na posameznem področju delovanja Državne revizijske komisije,
11. skrbi za stike z drugimi državnimi organi,
12. odloča o drugih zadevah, ki so po ZRPJN ali po tem poslovniku v njegovi pristojnosti.
(3) Akti o organizaciji in sistemizaciji del ter nalog javnih uslužbencev Državne revizijske komisije ter drugi splošni akti, ki urejajo poslovanje Državne revizijske komisije in vprašanja, ki se nanašajo na notranjo organizacijo, na pravice in obveznosti zaposlenih, na njihovo razporejanje, napredovanje, izobraževanje, nagrajevanje in disciplinsko odgovornost ter na notranje pisarniško poslovanje, se objavijo na oglasni deski kabineta Državne revizijske komisije.

(1) Občno sejo Državne revizijske komisije sestavljajo predsednik in vsi člani Državne revizijske komisije.
(2) Na občni seji se odločitve sprejemajo z javnim glasovanjem. Predlog, ki je dan na glasovanje, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov Državne revizijske komisije.
(3) Če ta poslovnik ne določa drugače, občno sejo Državne revizijske komisije sklicuje in vodi predsednik Državne revizijske komisije. Predsednik Državne revizijske komisije mora sklicati občno sejo najkasneje v roku 15 dni, če najmanj dva člana Državne revizijske komisije zahtevata obravnavo posameznega strokovnega ali organizacijskega vprašanja.
(4) Predsednik skliče občno sejo s pisnim obvestilom, ki ga članom Državne revizijske komisije posreduje praviloma najmanj 3 dni pred sejo.
(5) O občni seji Državne revizijske komisije se vodi zapisnik, ki se objavi na oglasni deski kabineta Državne revizijske komisije.
(6) Stališča občne seje o pomembnih pravnih ali strokovnih vprašanjih morajo biti objavljena na spletni strani Državne revizijske komisije.
(7) Za sklic korespondenčne seje se z izjemo roka iz četrtega odstavka tega člena smiselno uporabijo določbe tega člena.

(1) Na občni seji Državne revizijske komisije se:
1. sprejme poslovnik Državne revizijske komisije,
2. na predlog predsednika Državne revizijske komisije sprejme letno poročilo o delu Državne revizijske komisije,
3. na predlog predsednika Državne revizijske komisije odloča o podelitvi pooblastila za nadomeščanje predsednika v njegovi odsotnosti (tretji odstavek 3. člena tega poslovnika),
4. obravnava predlog zaključnega računa Državne revizijske komisije,
5. odloča o predlogu ukrepov Vladi Republike Slovenije za odpravo določenih kršitev, ki jih ugotavlja Državna revizijska komisija in predlogu za ustrezne zakonske spremembe ali izdajo podzakonskih aktov,
6. razpravlja in sprejema stališča o pomembnejših pravnih in strokovnih vprašanjih,
7. odloča o drugih zadevah, ki so po zakonu ali po tem poslovniku v pristojnosti občne seje Državne revizijske komisije.
(2) Sprejeta stališča iz prejšnjega odstavka je potrebno upoštevati pri delu Državne revizijske komisije in se lahko spremenijo samo na novi občni seji.

(1) Za obravnavanje posameznih vprašanj, ki se nanašajo na delo in organizacijo Državne revizijske komisije, lahko predsednik sklicuje strokovne kolegije članov in svetovalcev Državne revizijske komisije. Na strokovnem kolegiju so lahko, če je to potrebno za obravnavo posameznih vprašanj, prisotni tudi strokovno tehnični delavci Državne revizijske komisije.
(2) Praviloma na strokovnem kolegiju predsedniki senatov, posamezni člani in svetovalci Državne revizijske komisije predstavijo posamezne zadeve, ki zahtevajo preučitev strokovno zahtevnejših pravnih in dejanskih vprašanj ali poenotenje prakse Državne revizijske komisije.
(3) Stališča, ki so izražena na strokovnem kolegiju ob obravnavi posameznih zadev, v nobenem primeru ne morejo vplivati na odločitve, ki jih sprejme posamezen član ali senat oziroma o katerih se glasuje na občni seji.
(4) Posamezen član Državne revizijske komisije ali svetovalec lahko predlaga, da se na strokovnem kolegiju obravnava določeno vprašanje.
(5) Na strokovnem kolegiju se obravnavajo tudi vprašanja in predstavijo okoliščine, ki so povezane z delom in organizacijo Državne revizijske komisije.

Za opravljanje določenih strokovnih opravil v postopku odločanja o zadevi lahko predsednik Državne revizijske komisije, senat ali posamezni člani določijo neodvisne strokovnjake in izvedence.

(1) Državna revizijska komisija na predlog predsednika Državne revizijske komisije enkrat letno sprejema poročilo o svojem delu in ga poda Državnemu zboru Republike Slovenije. Poročilo o delu vsebuje vse pomembnejše podatke o delu, porabi sredstev, sprejetih stališčih in ugotovitvah Državne revizijske komisije.
(2) Letno poročilo se objavi na spletnih straneh Državne revizijske komisije.
(3) Državna revizijska komisija mora v skladu z ZRPJN Vladi Republike Slovenije sporočiti podatke o obravnavanih zadevah.

Če Državna revizijska komisija pri svojem delu ugotovi, da je treba sprejeti določene ukrepe za preprečitev ponavljajočih kršitev pravil javnega naročanja, pripravi predlog za sprejem ukrepov oziroma pobudo za spremembe predpisov javnega naročanja in jo posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije ter Vladi Republike Slovenije.

(1) Če so v postopku odločanja o zadevi ugotovljene kršitve, ki pomenijo prekršek po predpisih javnega naročanja, poda Državna revizijska komisija na predlog posameznega člana oziroma predsednika senata, ki je odločal o zadevi, predlog za začetek postopka o prekršku pri pristojnem prekrškovnem organu ali sodišču.
(2) Postopek iz prejšnjega odstavka tega člena je treba začeti takoj, ko so v postopku odločanja o zadevi ugotovljene kršitve, ki pomenijo prekršek po predpisih javnega naročanja.

Če so v postopku odločanja o zadevi ugotovljene nepravilnosti, škode ali zlorabe, če obstaja dvom o gospodarni rabi javnih sredstev ali če obstaja sum storitve kaznivega dejanja, mora predsednik Državne revizijske komisije na predlog posameznega člana oziroma predsednika senata, ki je odločal o zadevi, o tem obvestiti organe za nadzor nad porabo javnih sredstev, nadzorne organe naročnika oziroma druge pristojne državne organe.

(1) Po prejemu zadeve predsednik Državne revizijske komisije s sklepom dodeli zadevo posameznemu članu Državne revizijske komisije oziroma imenuje senat.
(2) Senat je sestavljen iz treh članov, izmed katerih je eden predsednik senata. Predsednik senata v sodelovanju s svetovalcem vodi postopek, izdaja akte vodenja postopka in pripravi predlog za odločitev o zadevi.
(3) Za odločanje o posamezni zadevi predsednik Državne revizijske komisije določi posameznega člana ali imenuje senat ob upoštevanju zahtevnosti primera, pri čemer upošteva vrednost predmeta javnega naročila, obsežnost dokumentacije in druge okoliščine, ki so pomembne za presojo zahtevnosti posameznega primera. V postopkih oddaje javnih naročil gradenj se kot vrednost predmeta javnega naročila, po kateri se zadeva opredeli kot zahtevnejša v smislu obveznosti imenovanja senata, šteje vrednost, pri kateri je za javno naročilo storitev obvezna objava v Uradnem listu Evropske unije.
(4) Predsednik Državne revizijske komisije mora za odločanje o zadevi imenovati senat, če je predmet revizije javno naročilo, ki ga mora naročnik objaviti v Uradnem listu Evropske unije ali če je to potrebno glede na zahtevnost zadeve.
(5) Predsednik Državne revizijske komisije dodeli zadevo posameznemu članu Državne revizijske komisije, če je predmet revizije javno naročilo, ki ga naročniku ni treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije in če glede na zahtevnost zadeve ni treba določiti senata.

(1) Predsednik Državne revizijske komisije po sistemu kroženja določi posameznim članom Državne revizijske komisije svetovalce za določeno obdobje.
(2) Po dodelitvi zadeve posamezen član oziroma predsednik senata določi, kateri svetovalec naj sodeluje pri pripravi predloga za odločitev o zadevi, pri čemer upošteva njegovo obremenjenost s posameznimi zadevami in drugimi nalogami, ki jih izvaja na Državni revizijski komisiji.

(1) Če posamezen član Državne revizijske komisije, ki mu je bila kot posamezniku dodeljena zadeva, po pregledu dokumentacije ugotovi, da bi moral o njej odločati senat, predlaga predsedniku Državne revizijske komisije, da za odločanje o tej zadevi imenuje senat.
(2) Vsak član Državne revizijske komisije lahko od predsednika Državne revizijske komisije zahteva, da za odločanje o zadevi, ki je bila dodeljena posameznemu članu, imenuje senat, če je predmet odločanja javno naročilo, ki ga mora naročnik objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

(1) Predsednik Državne revizijske komisije dodeljuje zadeve posameznemu članu oziroma senatu v skladu z 19. členom tega poslovnika. Ob dodelitvi zadeve senatu predsednik Državne revizijske komisije imenuje predsednika in dva člana senata.
(2) Praviloma se dnevno prispele zadeve dodeljujejo članom Državne revizijske komisije po vrstnem redu prejema zadeve upoštevaje abecedni red začetnic priimkov članov Državne revizijske komisije. Abecedni vrstni red se upošteva pri dodeljevanju zadev posameznemu članu in v primerih, ko o zadevah odloča senat. Pri senatnem odločanju se abecedni vrstni red upošteva tudi pri določanju vloge člana v senatu (predsednik oziroma član). Abecednega vrstnega reda se ne upošteva v primerih, ko gre za odločanje o podobni zadevi oziroma o zadevi, v kateri je določen član Državne revizijske komisije že odločal, ali v primeru, da ima določen član Državne revizijske komisije posebna strokovna znanja, ki so pomembna za odločanje o zadevi.
(3) Zadeve, v katerih v skladu z 19. členom tega poslovnika odloča posameznik, se dodeljujejo članom Državne revizijske komisije. Zadeve, za odločanje katerih se v skladu z 19. členom tega poslovnika imenuje senat, se enakopravno dodeljujejo članom in predsedniku Državne revizijske komisije.
(4) Sestava senatov ni stalna.

(1) Predsednik in člani Državne revizijske komisije so pri opravljanju svoje funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon.
(2) Predsednik in član Državne revizijske komisije je lahko predčasno razrešen samo pod pogoji, ki so določeni v ZRPJN.

(1) Predsednik ali član Državne revizijske komisije ne more odločati o zadevi, če je s ponudnikom, zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem ponudnika oziroma z zakonitimi zastopniki, člani organov upravljanja ali odgovornimi osebami naročnika v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi, četudi je ta že prenehala ali v izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega tretjega kolena.
(2) Predsednik ali član Državne revizijske komisije ne more odločati o zadevi, če je bil zaposlen pri ponudniku ali naročniku, pa od prenehanja zaposlitve še ni pretekel rok dveh let.
(3) O navedenih in drugih razlogih za izločitev mora član Državne revizijske komisije nemudoma obvestiti predsednika Državne revizijske komisije, ki odloča o izločitvi.
(4) O izločitvi predsednika Državne revizijske komisije se odloči na občni seji Državne revizijske komisije, ki jo skliče in vodi član, ki nadomešča predsednika.
(5) Za izločitev svetovalcev veljajo enaka pravila kot za izločitev članov Državne revizijske komisije. O izločitvi svetovalcev odloča predsednik Državne revizijske komisije.

V primeru daljše odsotnosti člana senata predsednik Državne revizijske komisije imenuje nadomestnega člana senata.

(1) Po imenovanju senata in preučitvi prejete dokumentacije o zadevi predsednik senata skliče sejo, na kateri povzame navedbe strank in vsa pomembnejša dejstva v postopku, vsi člani senata pa predstavijo svoje mnenje o zadevi. Če je na podlagi obstoječe dokumentacije in predloženih dokazov to mogoče, člani senata podajo ustne predloge za odločitev o zadevi, predsednik senata pa v sodelovanju s svetovalcem pripravi pisni predlog za odločitev o zadevi.
(2) Če na podlagi obstoječe dokumentacije in predloženih dokazov na prvi seji ni mogoče sprejeti odločitve o zadevi, se člani senata dogovorijo o tem, katera procesna dejanja bodo izvedli, katero dodatno dokumentacijo bodo zahtevali in katere dokaze bodo izvedli. Ko je v postopku pridobljena celotna dokumentacija in ko so izvedeni vsi potrebni dokazi, predsednik senata skliče sejo, na kateri člani senata po preučitvi celotne dokumentacije in izvedenih dokazov podajo ustne predloge za odločitev o zadevi, predsednik senata pa v sodelovanju s svetovalcem pripravi pisni predlog za odločitev o zadevi.
(3) Predsednik senata mora pri pripravi pisnega predloga za odločitev o zadevi smiselno upoštevati ustne predloge članov senata.
(4) Ko je pisni predlog za odločitev o zadevi pripravljen, ga predsednik senata posreduje ostalima članoma senata. Po prejemu in preučitvi predloga odločitve predsednik senata nemudoma skliče sejo, na kateri senat obravnava predlog za odločitev o zadevi.

(1) Senat odloča o zadevi na nejavni seji, ki jo skliče in vodi predsednik senata. Na seji senata je poleg predsednika in članov senata prisoten le svetovalec, ki je sodeloval v zadevi.
(2) Senat odloča z večino glasov vseh članov. Predsednik senata in člani senata se ne smejo vzdržati glasovanja.
(3) O sejah senata vodi svetovalec zapisnik, ki obsega tudi zapis o glasovanju predsednika in članov senata in ga podpišejo vsi člani senata.

(1) Senat oziroma posamezen član Državne revizijske komisije mora odločiti o zahtevku za revizijo in izdati sklep najkasneje v 15 dneh od prejema zahtevka za revizijo in celotne dokumentacije oziroma odločiti o pritožbi in izdati sklep najkasneje v 8 dneh od prejema pritožbe.
(2) V utemeljenih primerih lahko senat oziroma posamezen član Državne revizijske komisije podaljša rok za odločitev o zahtevku za revizijo za največ 20 dni. Predsednik senata oziroma posamezen član Državne revizijske komisije mora pred iztekom 15-dnevnega roka o podaljšanju roka in razlogih za podaljšanje obvestiti predsednika Državne revizijske komisije, ki o tem obvesti vse stranke v postopku.
(3) Pismeni odpravek sklepa mora Državna revizijska komisija strankam poslati v roku treh dni od izdaje sklepa.

(1) O predlogu naročnika, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, lahko odloča predsednik Državne revizijske komisije s sklepom. V primeru, če je predlog naročnika na Državno revizijsko komisijo vložen skupaj z zahtevkom za revizijo oziroma pritožbo oziroma če je zadeva že dodeljena posameznemu članu ali senatu, lahko o predlogu naročnika, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, odloči posamezen član ali senat.
(2) Če je predsednik Državne revizijske komisije že izdal sklep, s katerim je odločil o predlogu naročnika, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, lahko posamezen član ali senat po prejemu zadeve ta sklep spremeni, če po preučitvi celotne dokumentacije ugotovi, da za to obstajajo utemeljeni razlogi.

(1) Državna revizijska komisija odloči o zadevi v obliki sklepa.
(2) Sklep Državne revizijske komisije je opremljen z opravilno številko, datumom, podpisom in žigom Državne revizijske komisije.
(3) Vse izvode sklepa podpiše predsednik senata oziroma posamezen član Državne revizijske komisije. Po en izvod sklepa se vroči vlagatelju zadeve, naročniku in ministrstvu, pristojnemu za finance, v primeru, ko je zahtevek za revizijo vložen po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila, pa se sklep vroči tudi izbranemu ponudniku. En izvod sklepa se shrani v arhivu Državne revizijske komisije. Arhivski izvod sklepa podpišejo vsi člani senata in svetovalec.

(1) Izvajanje procesnih dejanj v zadevi je treba opraviti tako, da se v skladu z določili ZRPJN pridobi vsa dokumentacija in ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za odločanje o zadevi, ter izvedejo vsi dokazi, ki so potrebni za sprejem odločitve.
(2) Akti vodenja postopka, v katerih Državna revizijska komisija v postopku odločanja o zadevi strankam v skladu z ZRPJN postavlja prekluzivne roke, morajo vsebovati izrecno opozorilo o tem, kakšna je posledica neupoštevanja postavljenega roka.
(3) Akte vodenja postopka podpiše predsednik senata ali član Državne revizijske komisije, ki mu je bila dodeljena zadeva, oziroma predsednik Državne revizijske komisije.

(1) Stroški postopka so stroški, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka.
(2) Stroški postopka obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade.
(3) Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo, upošteva senat oziroma posamezni član Državne revizijske komisije le tiste stroške, ki so bili potrebni za postopek revizije oddaje javnega naročila. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči senat oziroma posamezen član Državne revizijske komisije na opredeljeno zahtevo brez obravnave in po skrbni presoji vseh okoliščin.
(4) Če je za stroške predpisana tarifa, se takšni stroški odmerijo po tarifi.
(5) Povrnitev stroškov se lahko zahteva do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo.
(6) O stroških postopka senat oziroma posamezen član Državne revizijske komisije odloči v sklepu, s katerim se odloči v postopku pred Državno revizijsko komisijo ali s posebnim sklepom.

(1) Če odredi senat oziroma posamezen član Državne revizijske komisije v postopku odločanja o zadevi na predlog strank ali po uradni dolžnosti izdelavo izvedenskega ali strokovnega mnenja, naloži strankam v postopku, da založijo predujem za izdelavo mnenja.
(2) Če senat oziroma posamezen član Državne revizijske komisije odredi izdelavo izvedenskega ali strokovnega mnenja po uradni dolžnosti, stranka pa v postavljenem roku ne založi predujma, lahko stroške za izdelavo mnenja založi Državna revizijska komisija.
(3) Stroške za izdelavo izvedenskega ali strokovnega mnenja nosijo stranke v postopku v skladu z ZRPJN.

(1) Državna revizijska komisija vodi evidenco o poročilih o izvedbi postopka ter sprejema ustrezne ukrepe v skladu z ZRPJN.
(2) Posamezen član Državne revizijske komisije oziroma predsednik senata, ki je v odločitvi o zadevi od naročnika zahteval poročilo o izvedbi postopka, mora v primeru, če ugotovi, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali da poročilo ni bilo predloženo v roku, predsedniku Državne revizijske komisije podati ugotovitev o tem.

Državna revizijska komisija arhivira vso pomembnejšo dokumentacijo o posamezni zadevi v skladu s predpisi, ki urejajo področje arhiviranja.

Državna revizijska komisija zagotavlja ustrezne pogoje za prejem in hrambo kopij ponudb v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila.

(1) O prispelih zadevah se vodi vpisnik, ki se objavlja tudi na spletnih straneh Državne revizijske komisije.
(2) Predsednik Državne revizijske komisije lahko s posebnim notranjim aktom določi način in vodenje vpisnika.

Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, objavljen v Uradnem listu RS, št. 55/00.

(1) Ta poslovnik sprejme Državna revizijska komisija v soglasju z Državnim zborom Republike Slovenije. Po prejemu soglasja Državnega zbora Republike Slovenije se poslovnik objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.