Na podlagi 3. in 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 40/01), 5. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02), 164. člena in 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), v zvezi s 17. členom Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93, 68/95 Odl. US: U-I78/93, 1/96 (23/96 – popr.), 108/01 Odl. US:U-I-13/00 in 33/03 Skl. US: U-I-151/01-15) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 20. seji dne 31. 3. 2005 sprejel

S tem odlokom se opredeljuje in določa način izvajanja izbirne gospodarske javne službe izvajanje del v gozdovih, ki so v lasti Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju: koncedenta).
Izvajanje del v gozdovih s strani izvajalca gospodarske javne službe (v nadaljevanju: koncesionar) po tem odloku zajema sečnjo in spravilo lesa, prodajo gozdnih lesnih sortimentov, opravljanje varstvenih in gojitvenih del, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov.
Načrtovanje izvajanja del v gozdovih v lasti koncedenta po tem odloku zajema pripravo letnega programa izvajanja del, predvsem s programom določenega letnega obsega in dinamike izvajanja del v gozdovih kot podlage za izvajanje koncesije v tekočem letu. Letni program izvajanja del v gozdovih potrdi župan Mestne občine Novo mesto in mora biti pripravljen do 1. decembra tekočega leta za prihodnje leto. V letnem programu izvajanja del v gozdovih se za posamezna četrtletna obdobja med drugim določijo količinski in vrednostni podatki na predpisanih obrazcih (ki so sestavni del tega odloka). Letni program izvajanja del v gozdovih se lahko med letom spremeni zaradi višje sile, če je treba spremeniti letni obseg in dinamiko izvajanja del v gozdovih za več kot 10%. Za nastop višje sile se štejejo posledice naravnih ujm, zlasti žleda, snega, močnega vetra ipd. ter kalamitete škodljivcev in bolezni.
Načrtovanje izvajanja del v gozdovih v lasti koncedenta ni predmet koncesijskega akta.

S tem odlokom se določa:
– predmet in opredelitev območja izvajanja koncesije,
– način izvajanja del,
– navedbo dejavnosti, ki jo lahko opravlja koncesionar v zvezi s pravico, ki je predmet koncesije,
– postopek javnega razpisa in izbire koncesionarja,
– pogoje za podelitev in izvajanje koncesije,
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– sklenitev koncesijske pogodbe,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– vire financiranja gospodarske javne službe,
– način plačila odškodnine za izvrševanje gospodarske javne službe,
– nadzor nad izvajanjem koncesije,
– prenehanje koncesijskega razmerja,
– dolžnosti koncesionarja glede sanacije, vzpostavitve novega in nadomestitve prejšnjega stanja okolja,
– druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje izbirne gospodarske javne službe.

Izbirna gospodarska javna služba izvajanja del v gozdovih se zagotavlja s podeljevanjem koncesije in jo izvaja izvajalec javne službe – koncesionar proti plačilu na podlagi tega odloka in koncesijske pogodbe.
Koncesionar je lahko domača pravna ali fizična oseba, ki je v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti gozdarstvo in gozdarske storitve in izpolnjuje pogoje, ki jih določa Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih (Uradni list RS, št. 35/94).

Koncesija se podeli za vse gozdove, ki so v lasti koncedenta, na podlagi javnega razpisa.
Upravljavci, ki so upravljali in izvajali dela v gozdovih pred uveljavitvijo Zakona o gozdovih, lahko v javnem razpisu pod enakimi pogoji uveljavljajo prednostno pravico.

Interesent za pridobitev koncesije mora poleg pogoja iz tretjega člena tega odloka in prvega odstavka 42. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo) izpolnjevati še naslednje pogoje:
– da zoper njega ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni, likvidacijski postopek ali drug postopek, katerega posledica je prenehanje interesentovega poslovanja,
– da ima poravnane davke in prispevke,
– da izkaže kadrovsko in organizacijsko sposobnost izvajanja koncesije,
– da izkaže finančno usposobljenost,
– da razpolaga z zadostnimi in primernimi materialnimi sredstvi za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da prevzame odgovornost za škodo, ki bi jo z opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem koncesije lahko povzročil tretji osebi,
– da izpolnjuje morebitne dodatne pogoje, vsebovane v javnem razpisu.

Koncesija se podeli za obdobje najmanj 15 let z možnostjo podaljšanja.
Koncesijska pogodba se sklene po pravnomočnosti odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijsko razmerje začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.

Plačilo odškodnine za koncesijo se določi tako, da se od predvidene letne realizacije za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti odštejejo priznani stroški gospodarjenja z gozdovi iz drugega odstavka 1. člena tega odloka. Pri tem plačilo odškodnine ne sme biti nižje od 30% tržne vrednosti lesa na kamionski cesti. Podlaga za izračun zgornje ravni stroškov, ki se lahko priznajo koncesionarju, so normativi za dela v gozdovih, ki jih določi minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Odredba za določitev normativov za dela v gozdovih, Uradni list RS, št. 11/99).
Zgornja raven stroškov iz prejšnjega odstavka se določi:
– za enoto dela tako, da se izhodiščna plača po veljavni kolektivni pogodbi za gozdne delavce pomnoži s količnikom 3,4, pri čemer izhodiščna plača ne sme presegati izhodiščnih plač delavcev gradbene dejavnosti za več kot 50%;
– za gozdarske delovne stroje tako, da se upoštevajo tržne cene nabave strojev, tekoče cene goriva in maziva, amortizacijske dobe za motorne žage dve leti, za traktorje in gozdarske žičnice osem let ter stroški vzdrževanja strojev praviloma v enaki višini kot amortizacija.
Koncesionar mora koncedentu plačevati odškodnino za koncesijo na vsakih šest mesecev, kot izhaja iz letnega programa izvajanja del v gozdovih. Obračun odškodnine na podlagi dejanske realizacije pa se opravi do 31. januarja za preteklo leto.

Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja pristojna služba koncedenta in pristojni organi. Koncesionar mora pristojni službi koncedenta kadarkoli posredovati informacijo o poslovanju in omogočiti delavcem strokovne službe vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije in tretjih oseb. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta.
Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno tajnost.
Koncedent lahko za nadzor nad izvajanjem koncesije po potrebi pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
– z odvzemom koncesije,
– z razdrtjem koncesijske pogodbe,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.
Koncesijo odvzame koncedent z upravno odločbo, če koncesionar ne prične izvajati koncesije v roku, dogovorjenem s pogodbo, če izvaja koncesijo v nasprotju s pogoji koncesijskega akta, koncesijske pogodbe oziroma v nasprotju z veljavnimi predpisi, v primeru stečaja ali likvidacije koncesionarja.
Koncesija se razdre le na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem, vendar mora koncesionar opravljati koncesijo do izbire novega koncesionarja.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobno uredijo s koncesijsko pogodbo.

Javni razpis za izbiro koncesionarja za izvajanje izbirne gospodarske javne službe izvajanja del v gozdovih v lasti koncedenta se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani Mestne občine Novo mesto.
Javni razpis za podelitev koncesije pripravi in izvede strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in 4 člani.

V javnem razpisu se določi vsaj:
– predmet in območje razpisa,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– obvezne sestavine prijave na razpis,
– strokovne reference in druga dokazila, ki morajo biti predložena za ugotavljanje usposobljenosti prijavitelja,
– merila za izbor koncesionarja,
– rok in način predložitve prijave,
– rok za izbor koncesionarja,
– rok, v katerem bo koncedent opravil morebitna dodatna usklajevanja in pogajanja s ponudniki,
– rok, v katerem bodo interesenti obveščeni o izboru koncesionarja,
– klavzulo, da tudi najugodnejša ponudba ne zavezuje koncedenta k izboru koncesionarja in da lahko koncedent v vsakem trenutku brez povračila morebitnih stroškov interesentov razveljavi postopek in ne odda koncesije oziroma jo odda v ponovljenem postopku,
– rok za sklenitev koncesijske pogodbe,
– odgovorne osebe za dajanje informacij med razpisom.

Izbira najugodnejšega interesenta se lahko opravi, če je koncedentu predložena vsaj ena veljavna in po morebitnih dodatnih usklajevanjih in pogajanjih tudi ustrezna prijava.
Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisanega roka ni predložena nobena prijava oziroma nobena prijava, ki izpolnjuje vse pogoje, določene s tem odlokom ali če do roka, predvidenega za izbor koncesionarja, nobena od predloženih prijav po izvedenem postopku dodatnih usklajevanj in pogajanj koncedentu ne ustreza.
Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh obveznih sestavin prijave na razpis ali če ni prispela v razpisanem roku.
Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

Pri odločanju o izbiri koncesionarja se upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:
– strokovna, organizacijska in finančna usposobljenost prijavitelja,
– dosedanje izkušnje prijavitelja,
– reference o izvajanju koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije,
– druge ugodnosti, ki jih nudi prijavitelj.

Komisija iz drugega odstavka 10. člena po pregledu in oceni prijav pripravi predlog za izbiro najugodnejšega interesenta.
O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo po predhodnem mnenju občinskega odbora, pristojnega za gospodarstvo.

Izbrani koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na nobeno drugo pravno ali fizično osebo.
Posamezna dela sme koncesionar, po predhodno pridobljenem soglasju koncedenta, izvesti s podizvajalci. Delež del, ki jih koncesionar izvede s podizvajalci, se opredeli v koncesijski pogodbi in v letnem programu izvajanja del v gozdovih.

Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredi medsebojno razmerje med koncedentom in koncesionarjem.
Koncesijska pogodba vsebuje zlasti:
– predmet koncesije,
– natančno opredelitev površine gozdnih zemljišč, za katere je bila koncesija podeljena,
– pričetek in čas trajanja koncesije,
– obseg in dinamiko izkoriščanja gozdov,
– plačilo za podeljeno izbirno gospodarsko javno službo,
– obvezo koncesionarja poročati koncedentu o izvajanju koncesije,
– obvezo koncesionarja, da ločeno izkazuje vse poslovne dogodke, ki se nanašajo na predmet koncesije, pravice in druge dolžnosti koncesionarja,
– način prodaje lesnih gozdnih sortimentov,
– način nadzora,
– pogodbene sankcije za neizvajanje ali nepravilno izvajanje izbirne gospodarske javne službe,
– razmerja ob nastopu višje sile,
– način spreminjanja in dopolnjevanja pogodbe,
– razloge za prenehanje pogodbe,
– pogoje za podaljšanje pogodbe,
– obveznosti koncedenta,
– druge pogoje, potrebne za ureditev razmerja,
– pravno varstvo.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan.
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.

Koncesionar je dolžan izvajati dela v gozdovih v lasti koncedenta kot dober gospodar.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem list Republike Slovenije.