Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 19. člena Statuta Občine Trebnje je Občinski svet občine Trebnje na 17. redni seji dne 18. 4. 2005 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota kulturne dediščine:
– Žubina – Cerkev sv. Duha (EŠD 2655).
Enota ima zaradi arheoloških, kulturnih, umetnostno-arhitekturnih zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za območje občine Trebnje, zato se razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Kulturni spomenik stoji na parcelni št. 1151, k.o. Veliki Gaber.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev sv. Duha stoji sredi naselja in je pravilno orientirana. Naselje Žubina se v arhivskih virih prvič omenja leta 1328, cerkev pa zasledimo prvič leta 1581. Cerkev je zagotovo nastala najkasneje v 15. stoletju, o čemer pričajo še omenjeni šilasti gotski portal ter dve figuralni konzoli, ki sta sekundarno vzidani na zunanjščini prezbiterija. Cerkev obsega pravokotno ladjo, kvadratni, na vzhodu zaobljeni prezbiterij in zvonik na zahodni strani. Sestavni del spomenika je še pripadajoče zemljišče z delno ohranjenim kamnitim zidom in prostorom zahodno od cerkve, ki omogoča dostop s ceste. Notranjščino zaznamujejo zlasti banjasti oboki, ki slonijo v ladji na močnih slopih s profiliranimi kapiteli.

V vplivnem območju spomenika, ki obsega bližnjo okolico cerkve z najbližjimi stavbami, in sicer parc. št. 1018/3, 1018/7, 1018/8, 1148/3, 1149, 1151, 1152, 1153 in del 1280, vse k.o. Veliki Gaber, velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika kvalitetnim pogledom na spomenik;
– prepoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj in novogradnjami brez izdanih kulturnovarstvenih soglasij, postavljanje energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev;
– prepoved zasajanja okolice spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami;
– prepoved vseh posegov na objektih in terena brez predhodnih kulturnovarstvenih pogojev oziroma kulturnovarstvenega soglasja.

Meje območja kulturnega spomenika in vplivnega območja so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880, ki je sestavni del tega odloka.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, ohranjevanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto,
– prepoved vseh predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov stavbe,
– oblikovanje območja okoli stavbe znotraj varovanega območja v skladu s konservatorskimi smernicami, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti.
Zavarovano območje spomenika je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Novo mesto.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu spomenika na podlagi zakona o varstvu kulturne dediščine.
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni pogoji lahko omejujejo lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za varstvo spomenika.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja ustrezni inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.