Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Jakoba Likarja iz Loga pri Brezovici in drugih, na seji dne 21. aprila 2005

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986–1990, dopolnjenega aprila 2004, za območje Občine Vrhnika (Naš časopis, Uradne objave Občine Vrhnika, št. 307/04) se razveljavi.

1. Pobudniki izpodbijajo Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986–1990, dopolnjenega aprila 2004, za območje Občine Vrhnika (v nadaljevanju: Odlok). Navajajo, da izpodbijani akt v njihovi neposredni bližini načrtuje novo obsežno območje stavbnih zemljišč, namenjenih stanovanjski gradnji. V postopku priprave in sprejemanja prostorskega plana, ki je bil sprejet pred Odlokom, naj bi sicer predlagali takšno rešitev, vendar je bila takrat ta zavrnjena s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Navedeno ministrstvo naj bi v postopku sprejemanja Odloka svoje stališče spremenilo, vendar v tem postopku načrtovana sprememba namembnosti zemljišč ni bila javno razgrnjena in javno obravnavana, zato je Odlok v neskladju z določbami 10., 31. in 32. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/03 in nasl. – v nadaljevanju: ZUreP-1) ter s 44. členom Ustave. Pri tem naj bi bilo sporno območje na severnem robu vplivnega območja načrtovanega krajinskega parka Ljubljansko barje, ki je zaledje pitne vode in na katerem so nujne geološke preiskave, saj sprememba namembnosti zemljišč in morebitne gradnje na tem območju lahko povzročijo drsenje tal. Odlok naj ne bi upošteval strokovnih podlag za njegovo pripravo, zato je v neskladju s 3. in s 7. členom ZUreP-1 ter je zato v neskladju tudi z 72. členom Ustave.
2. Občina odgovarja, da je pred sprejemom Odloka vodila postopek priprave in sprejemanja še drugih sprememb in dopolnitev prostorskega plana. V tem postopku naj bi med drugim obravnavala predloge za spremembo namembnosti zemljišč, za katere je Vlada takrat ocenila, da niso usklajeni z obveznimi izhodišči prostorskega plana države. Ker naj bi pristojni odbor Občinskega sveta z nekaterimi od njih soglašal, je dne 25. 5. 2004 odločil, da se bo po sprejemu sprememb in dopolnitev prostorskega plana (sprejetih na Občinskem svetu dne 27. 5. 2004) nadaljevalo s postopkom sprejemanja Odloka. Na podlagi enake odločitve Občinskega sveta naj bi pristojnim ministrstvom poslali dodatne utemeljitve za navedene neusklajene predloge za spremembo namembnosti zemljišč in pridobili njihova dopolnilna mnenja. Pridobili naj bi tudi sklep Vlade o usklajenosti teh sprememb namembnosti zemljišč z obveznimi izhodišči prostorskega plana države. Po pridobitvi teh mnenj ministrstev in sklepa Vlade naj bi na izredni seji Občinskega sveta dne 19. 7. 2004 sprejeli Odlok.

3. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-330/04 z dne 16. 12. 2004 zadržalo izvrševanje Odloka.
4. Med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka so Jožica Armič, Boris Armič, Barbara Taljat in Boštjan Taljat Ustavno sodišče obvestili, da odstopajo od pobude. Pri pobudi tako še vztrajajo Jakob Likar, Helena Likar, Rada Arsenijevič in Milica Brejc. Ker ti pobudniki živijo v neposredni bližini obsežnega območja, ki je z Odlokom namenjeno stanovanjski gradnji, izkazujejo pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
5. Občine so lahko na podlagi drugega odstavka 171. člena ZUreP-1 pripravljale in sprejemale spremembe in dopolnitve prostorskih planskih aktov le do uveljavitve Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), to je do 20. 7. 2004. Pri tem je postopke priprave in sprejemanja teh aktov pred uveljavitvijo ZUreP-1 urejal Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUN), ki je na podlagi 179. člena ZUreP-1 prenehal veljati. Postopke njihove priprave in sprejemanja, ki so jih Občine začele pred uveljavitvijo ZUreP-1, so lahko nadaljevale in končale po določbah novega zakona, pri čemer ni bilo treba uporabljati njegovih določb o prostorski konferenci (tretji odstavek 171. člena ZUreP-1). Pri tem je že ZUN v 43. členu določal, da so se ti akti spreminjali oziroma dopolnjevali po postopku, predpisanem za njihov sprejem. To pomeni, da so se po takšnem postopku pripravljale in sprejemale vsakokratne spremembe oziroma dopolnitve teh aktov. Takšna zahteva izhaja tudi iz določb prvega razdelka drugega dela ZUreP-1, ki pod naslovom »Skupne določbe o pripravi in sprejemu prostorskih aktov« urejajo postopke priprave in sprejemanja prostorskih aktov oziroma njihovih sprememb in dopolnitev. V obravnavanem primeru zato Občina zmotno meni, da je lahko sprejela Odlok po postopku, ki je pomenil nadaljevanje postopka predhodno že sprejetih sprememb in dopolnitev planskega akta. Ta postopek je bil namreč s sprejemom tega akta končan, zato ga Občina ni mogla nadaljevati kljub temu, da se je rok za dopustnost sprememb in dopolnitev njenih planskih aktov iztekal. Postopek priprave in sprejemanja Odloka se je tako začel maja 2004 na podlagi odločitve Občinskega sveta, da so obravnavane spremembe oziroma dopolnitve tega akta potrebne, torej po uveljavitvi določb ZUreP-1.
6. Pobudniki očitajo, da v postopku priprave in sprejemanja Odloka z njim načrtovane spremembe namembnosti zemljišč niso bile javno razgrnjene in javno obravnavane, zato je Odlok v neskladju z določbami 10., 31. in 32. člena ZUreP-1 ter s 44. členom Ustave.
7. Pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave) nima samostojne zakonske ureditve, zato način njenega izvrševanja na področju urejanja prostora izhaja iz določb ZUreP-1. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sta na področju urejanja prostora javna razgrnitev in javna obravnava prostorskih aktov pomembni zato, ker se takrat prizadeti seznanijo z načrtovano ureditvijo, lahko takrat nanjo reagirajo, tako da pripravljalec akta na podlagi teh reakcij še enkrat pretehta svoj predlog. Javna razgrnitev in javna obravnava s tem prispevata k bolj demokratični, argumentirani in pretehtani prostorski odločitvi (podobno Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-4/00 z dne 8. 11. 2001 in OdlUS X, 188). Tudi ZUreP-1 v 31. členu terja, da je treba pred sprejetjem prostorskega akta njegov predlog skupaj s taksativno naštetimi prilogami javno razgrniti najmanj za trideset dni in da je treba takrat organizirati tudi njegovo javno obravnavo.
8. Iz vsebine Odloka izhaja, da bi bilo treba v obravnavanem primeru predlog Odloka pred sprejetjem javno razgrniti in javno obravnavati na način, ki izhaja iz 31. člena ZUreP-1. Vendar predlog Odloka v postopku njegove priprave sploh ni bil javno razgrnjen in javno obravnavan, zato je Odlok v neskladju z 31. členom ZUreP-1 in tudi s 44. členom Ustave. Ustavno sodišče ga je zato razveljavilo. Ustavno sodišče ga je razveljavilo in ne odpravilo, ker zaradi začasnega zadržanja izvrševanja njegovih določb niso nastale škodljive posledice, ki bi jih bilo treba odpraviti. Ker je Ustavno sodišče Odlok razveljavilo že zaradi navedenih razlogov, ni presodilo še drugih očitkov pobudnikov.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.