Na podlagi 140. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) in 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Romih 2/90 za proizvodnjo pijač
I. PREDMET IN OBSEG KONCESIJE
1. člen
(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije podeli koncesijo za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Romih 2/90 (v nadaljnjem besedilu: vodni vir) z naslednjimi parametri:
+----------+----------+---------+----------+-------------+----------+--------+
|Vodni vir |Kraj |Občina |k.o. |Y / X / Z |Letna |Q (l/s)*|
| | | | | |količina | |
| | | | | |(m3/leto) | |
+----------+----------+---------+----------+-------------+----------+--------+
|Romih 2/90|Loka |Tržič |Kovor |5 445 516 |64.000 |5,5 |
| | | | |5 133 431 | | |
| | | | |480 m n.m. | | |
+----------+----------+---------+----------+-------------+----------+--------+
*Q = največji odvzem v litrih na sekundo.
(2) Vodno telo podzemne vode, iz katerega se na podlagi koncesije po tej uredbi lahko odvzema podzemna voda, je odprt medzrnski vodonosnik s prosto gladino podzemne vode. Debelina zajetega vodonosnika na mestu vrtine je 46 m. Nezasičeni del je debel približno 30 m, zasičeni del vodonosnika pa približno 20 m. Podlago vodonosnika predstavlja oligocenska sivica. V območju izkoriščanega telesa podzemne vode je značilna debelina vodonosnika do 50 m. Telo podzemne vode je proti zahodu omejeno s površino razvodnico napajalnega zaledja, proti severu in jugu pa meje sledijo smeri bočnih tokovnic Največja dolžina omejenega vodnega telesa je 1380 m, največja širina pa 710 m. V globino je izkoriščano telo podzemne vode omejeno z oligocensko podlago. Območje vodnega telesa je prikazano v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območje koncesije).
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN IZVAJANJE KONCESIJE
2. člen
(1) Koncesija iz prejšnjega člena se podeli imetniku pravice za raziskovanje podzemnih voda na območju koncesije.
(2) Imetnik pravice za raziskovanje podzemnih voda iz prejšnjega odstavka pridobi koncesijo za odvzem podzemne vode za proizvodnjo pijač, in sicer za stekleničenje namizne vode, če:
– je tehnično usposobljen in opremljen za proizvodnjo pijač,
– zagotovi, da instalirani pretok vode skozi naprave za rabo podzemne vode ne presega največjega odvzema, določenega v tabeli iz prejšnjega člena, in
– zagotovi tak režim odvzema podzemne vode, da letna količina odvzete podzemne vode in največji odvzem v litrih na sekundo ne presegata vrednosti iz tabele iz prejšnjega člena.
(3) Namizna voda iz prejšnjega odstavka je voda v skladu s predpisom, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.
(4) Če imetnik pravice za raziskovanje podzemnih voda na območju koncesije podzemne vode ne namerava izkoriščati ali če ne podpiše koncesijske pogodbe v roku iz odločbe o izboru koncesionarja, se koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira podeli na podlagi javnega razpisa.
3. člen
(1) Koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira se podeli za stekleničenje namizne vode za 30 let.
(2) Začetek izvajanja koncesije se šteje na dan podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Oseba, ki je pridobila koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), mora poleg predpisanih pogojev zagotoviti tudi:
– zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami rabe podzemne vode,
– zavarovanje opreme, naprav in objektov za odvzem podzemne vode,
– neprekinjeno merjenje količine odvzete podzemne vode,
– spremljanje kakovosti vode v vodnem telesu podzemne vode,
– ohranjanje količin in kakovosti ter naravne vloge vodnega vira,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in varstva habitatov ter biološkega ravnotežja, če je to ogroženo zaradi izpusta podzemne vode v okolje,
– vzpostavitev novega oziroma nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
(4) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
4. člen
(1) Koncesionar mora izvajati monitoring odvzema podzemne vode.
(2) Monitoring odvzema podzemne vode obsega meritve obnavljanja vodnega vira ter kemijske sestave odvzete podzemne vode in mora izpolnjevati zahteve iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Monitoring odvzema podzemne vode se izvaja po programu monitoringa, ki ga za vsako triletno obdobje pripravi koncesionar, potrdi pa ministrstvo, pristojno za okolje.
(4) Koncesionar mora vsako leto podati koncedentu poročilo o rezultatih monitoringa.
(5) Koncesionar mora posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje, v potrditev program monitoringa odvzema podzemne vode najkasneje do 1. julija zadnjega leta pred začetkom novega triletnega obdobja.
(6) Rok za oddajo programa monitoringa odvzema podzemne vode za prvo triletno obdobje v potrditev koncedentu se določi v koncesijski pogodbi.
III. PLAČILO ZA KONCESIJO
5. člen
(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto odvzema podzemne vode posebej ves čas trajanja koncesije.
(2) Koncesionar krije tudi vse stroške povzročanja obremenitve okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in nadomestne stroške ureditve prostora, ki nastanejo zaradi odvzema ali rabe podzemne vode.
6. člen
(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občine, na območju katere je območje na površini zemlje iz priloge 1 te uredbe.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in občino Tržič razdeli v razmerju 50 : 50.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občino iz prejšnjega odstavka je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja v tej občini v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
7. člen
(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi podatkov o letni količini podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet kot namizno vodo, in podatkov o čistem prihodku od prodaje te pijače v letu, za katero se določa plačilo za koncesijo.
(2) Letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet, se določi v okviru monitoringa odvzema podzemne vode in se izraža v 1.000 litrih za vodo, ki je dana v promet kot namizna voda.
(3) Plačilo za koncesijo za posamezno koledarsko leto za podzemno vodo, ki se daje v promet kot namizna voda, se izračuna na naslednji način:
V = 0,01 × P(čisti-prihodek) + V(koncesija) × 2 × Q(namiznavoda)
kjer so:
– V plačilo za koncesijo za podzemno vodo, ki se daje v promet kot namizna voda, izraženo v tolarjih,
– P(čisti-prihodek) čisti letni prihodek od prodaje namizne vode, ki je izkazan v izkazu poslovnega izida proizvajalca pijač za leto, za katero se določa plačilo za koncesijo, izražen v tolarjih,
– Q (namiznavoda) letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet kot namizno vodo v letu, za katero se določa plačilo za koncesijo, izražena v 1.000 litrih,
– V(koncesija) višina plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode, izražena v tolarjih in izračunana na naslednji način:
0,08 × P(vodno-povračilo)
V(koncesija) = --------------------------
Q(1) + 2×Q(2) + 2,66×Q(3)
kjer so:
– P(vodno-povračilo) vsota vseh plačil vodnega povračila, odmerjenega izvajalcem lokalnih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje vodnih povračil, izražena v tolarjih,
– Q(1) letna količina na območju Republike Slovenije odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet v brezalkoholnih pijačah, izražena v 1.000 litrih,
– Q(2) letna količina na območju Republike Slovenije odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot izvirska voda, namizna voda ali pivo, izražena v 1.000 litrih,
– Q(3) letna količina na območju Republike Slovenije odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot naravna mineralna voda, izražena v 1.000 litrih,
pri čemer so vrednosti za P(vodno-povračilo), Q(1), Q(2) in Q(3) izračunane na podlagi podatkov o odmeri vodnih povračil in proizvodnji pijač v letu, ki je dve leti pred obračunskim letom plačila za koncesijo.
8. člen
Višino plačila za koncesijo V(koncesija) iz prejšnjega člena določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
9. člen
Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. marca tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun plačila za koncesijo za preteklo leto.
10. člen
Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun, v tridesetih dneh po prenehanju odvzema podzemne vode.
11. člen
Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.
12. člen
(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen v skladu s predpisom, ki ureja podračune in način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.
(2) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.
(3) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in plačilom za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(4) Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.
13. člen
Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe višine plačila za koncesijo V(koncesija) iz 7. člena te uredbe.
14. člen
Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun plačila za koncesijo, v predpisanem roku ali je posredoval napačne podatke, agencija uporabi za določitev plačila za koncesijo podatke o čistih prihodkih od prodaje pijač in o rabi podzemne vode iz svojih evidenc o rabi vode.
IV. NADZOR
15. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
16. člen
Ne glede na določbe 7. člena te uredbe je plačilo za koncesijo za leto 2005 enako 20%, za leto 2006 enako 40% in za leto 2007 enako 80% plačila za koncesijo, izračunanega na način iz 7. člena te uredbe.
17. člen
(1) Ne glede na rok podpisa koncesijske pogodbe mora koncesionar začeti s plačevanjem za koncesijo za podzemno vodo, ki je dana v promet kot namizna voda in brezalkoholna pijača, od uveljavitve te uredbe dalje pod pogoji in na način iz te uredbe.
(2) Ne glede na določbe 8. člena te uredbe je za leto 2005 višina plačila za koncesijo V (koncesija) enaka 140 tolarjev na 1.000 litrov stekleničene podzemne vode.
(3) Višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2005 določi agencija na podlagi podatkov o čistem prihodku koncesionarja iz prodaje pijač v letu 2004 in količini podzemne vode, ki jo je dal koncesionar v letu 2004 v promet.
(4) Podatke iz prejšnjega odstavka mora koncesionar posredovati agenciji najkasneje do 15. maja 2005.
(5) Če agenciji podatki iz prejšnjega odstavka niso posredovani, se za višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2005 uporabijo podatki iz izkaza poslovnega izida za leto 2004 in o količini podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet v letu 2003.
18. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Romih 2/90 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 125/04).
19. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-23/2005/5
Ljubljana, dne 28. aprila 2005.
EVA 2005-2511-0138
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l. r.
Predsednik
PRILOGA 2
PROGRAM MONITORINGA ZA IZKORIŠČANJE VODNEGA VIRA ROMIH 2/90
Za nadaljnje izkoriščanje zajetja Romih 2/90 je potrebno izvajati
monitoring z nadzorom:
a) obnavljanja vodnega vira,
b) kemijske sestave podzemne vode.
1. Nadzor obnavljanja vodnega vira
Nadzor obnavljanja vodnega vira je treba izvajati s stalnim beleženjem
črpane količine vode iz vrtin in gibanja gladine podzemne vode v vrtinah
Romih-1/89 in Romih-2/90.
Nadzor je treba izvajati z ročnimi meritvami redno enkrat mesečno ter
še posebej ob značilnih hidroloških pogojih, to je v času visokih vod in
močnih deževij in v času nizkih vod in v sušnem času.
2. Nadzor kemijske sestave podzemne vode
Nadzor kemijske sestave podzemne vode je treba izvajati v skladu s
predpisom, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.
V naboru parametrov rednih preiskav je potrebno dodati še analitiko
nitratov (NO(3)).
