Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

Osnovni cilj je reševanje problematike neustrezne distribucije prometnih tokov na regionalni cesti RII-409 in avtocesti A1 v območju sedanjega priključka Brezovica. Posebej problematična je regionalna cesta RII-409 med križiščem pri Poku in križiščem pri Gorjancu, kjer je kapaciteta ceste in križišč že danes presežena. Prav tako so izredno problematični zastoji, ki se pojavljajo na izvoznem in odstavnem pasu avtoceste na območju izvoza Brezovica iz smeri Ljubljana. Z ustrezno rešitvijo vodenja prometa iz Vnanjih Goric in Podpeči ter prometa iz krajev med Vrhniko in Lukovico na avtocesto bo mogoče cestno omrežje bistveno razbremeniti in s tem zagotoviti višji nivo uslug ter večjo prometno varnost.
Predlagana rešitev, ki v odvisnosti od variante zajema preureditev obstoječega priključka Brezovica oziroma izgradnjo novega priključek na območju Brezovice in Lukovice ter izgradnjo nove cestne navezave do Vnanjih Goric oziroma Notranjih Goric, izhaja iz gradiva »Prometna študija Barja in priključevanje tega področja na avtocestni sistem«, ki ga je junija 2004 pod št. projekta 644/02 izdelal Trafcons d.o.o., Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu: Prometna študija Barja), in predhodno izdelanih idejnih rešitev.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-4/2004/2-0032074 z dne 25. avgusta 2004 podal pobudo za začetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za priključek Brezovica (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je bila dokumentirana z grafičnim prikazom predlagane variante 1 poteka trase ceste in grafičnim prikazom prometne preureditve priključka Brezovica (pri Gorjancu) in je utemeljena, ker je:
– opredeljena v Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– določena kot prostorska ureditev državnega pomena z Uredbo o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03).
– opredeljena v Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS (Uradni list RS, št. 50/04).

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta so vse prostorske ureditve, ki so glede na varianto vezane na preureditev obstoječega priključka Brezovica oziroma izgradnjo novega priključka na območju Brezovice in Lukovice ter izgradnjo nove cestne navezave do Vnanjih Goric oziroma do Notranjih Goric.
V fazi primerjalne študije se presojajo in medsebojno primerjajo naslednje variante poteka ceste:
– Varianta 1 obsega preureditev obstoječega izvennivojskega priključka »Brezovica« v obliko »diamanta« s priključevanjem na severni strani s krožnim križiščem na državni cesti RII-409 in na južni s prehodom preko železniške proge Ljubljana–Postojna ter potekom na južni strani proge vse do priključka pri nivojskem železniškem prehodu v Vnanjih Goricah.
– Varianta 2 obsega enako rešitev, kot je opisana z varianto 1, ter na novo urejen polni izvennivojski priključek na avtocesti na območju Lukovice z ureditvijo krožnega križišča na državni cesti R II-409.
– Varianta 3 obsega ureditev polnega izvennivojskega priključka v obliki »diamanta« na območju Lukovice, s priključevanjem na severni strani na državno cesto RII-409 v obliki krožnega križišča, na južni strani pa se prometno naveže s cesto v koridorju obstoječe Barjanske makadamske ceste, vse do priključevanja na obstoječo lokalno cesto za Podpeč na severni strani nivojskega prehoda preko železniške proge v Notranjih Goricah.
– Varianta 4 obsega enako ureditev polnega priključka na avtocesti kot pri varianti 3 s tem, da se na južni strani prometno naveže na obstoječo lokalno cesto, katera poteka po trasi opuščene železniške proge Ljubljana–Vrhnika, ter se priključi na obstoječo lokalno cesto Brezovica–Podpeč.
– Varianta 5 predstavlja ureditev novega ločenega priključka na avtocesti, in sicer na severni strani za izvoz iz avtoceste iz smeri Ljubljana na državno cesto RII-409 v Lukovici ter z uvoznim krakom na avtocesto v smeri Postojne. Poleg tega, pa v bližini nadvoza v Brezovici, na južni strani priključni krak iz lokalne ceste Brezovica–Podpeč na avtocesto v smeri Ljubljana in izvozni krak iz avtoceste do obstoječe lokalne ceste. Zaradi dislokacije priključka ni predviden premostitveni objekt preko avtoceste.
V primerjalno študijo se lahko na podlagi analize prostora vključijo tudi dodatne variante (variantne strokovne rešitve), za katere bo dosežen dogovor med Ministrstvom za okolje in prostor, Direktoratom za prostor, Uradom za prostorski razvoj (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), Ministrstvom za promet (v nadaljnjem besedilu: pobudnikom), Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (v nadaljnjem besedilu: DARS) ter lokalno skupnostjo, in sicer v vsebini in obsegu, ki omogoča enako izhodiščno osnovo za njihovo enakovredno medsebojno primerjavo.
Načrtovana ureditev poteka po območju Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica in Občine Vrhnika.
Dne 20. januarja 2005 je MOP, UPR skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklical prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je MOP, UPR objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja, in sicer v časopisu Dnevnik, dne 13. januarja 2005 in na Radiu Glas Ljubljane dne 13., 18. in 19. januarja 2005. Osebno so bili vabljeni nosilci urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave. Predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti so bili vabljeni preko sredstev javnega obveščanja.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
– prouči možnost, da z izbrano varianto ne bi dodatno prečkali območja naselja Brezovica;
– prouči zahteva po poteku variante izven območij naselij s ciljem razbremeniti kraje, ter čimprejšnjem pričetku gradnje;
– oceni možnost vpliva načrtovanih ureditev na »Prometni model za JZ del Ljubljane«, ki ga je naročila Mestna občina Ljubljana;
– vključi v regionalno problematiko urejanja prometa v skladu z izhodišči Strategije prostorskega razvoja Slovenije, kjer je prioriteta javni promet.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (primerjalna študija),
– strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave,
– predloga državnega lokacijskega načrta,
ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje z odločbo št. 354-9-26/2005, z dne 15. marca 2005 ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, oziroma v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, lahko pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti javnost, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je MOP, UPR, Dunajska 21, Ljubljana, ki zagotovi sredstva za recenzijo primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je DARS, Ulica XIV divizije 4, Celje, ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest, zastopa DARS.
Načrtovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DARS v komisijo za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta imenuje tudi člana, ki ga določi MOP, UPR. MOP, UPR, pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta potrdi projektno nalogo.

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge,
2. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
3. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
4. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
5. Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje,
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
8. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,
10. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,
11. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,
12. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
13. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
14. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
15. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
16. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana,
17. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana,
18. Zavod za ribištvo Slovenije,
19. Zavod za gozdove Republike Slovenije,
20. ELES d.o.o., Ljubljana,
21. Telekom Slovenije d.d., Ljubljana,
22. Geoplin plinovodi d.o.o., Ljubljana,
23. Elektro Ljubljana d.d., Ljubljana,
24. Mestna občina Ljubljana in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
25. Občina Brezovica in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
26. Občina Vrhnika in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
27. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

V.1. Na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prostorske konference ter ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, načrtovalec lahko predlaga možne nove variante ali optimizacije predlagane variante.
MOP, UPR, Ministrstvo za promet in DARS potrdijo predlagan obseg variantnih rešitev, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela primerjalno študijo, v kateri presodi in primerja variantne rešitve s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju.
V zaključku primerjalne študije načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev poteka trase ceste in poda usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
V.2 V fazi obravnave variantnih rešitev se opravi celovita presoja vplivov državnega lokacijskega načrta na okolje. Zagotovi se:
– okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe državnega lokacijskega načrta na okolje oziroma varovana območja in možne alternative, ter navede stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic;
– revizijo okoljskega poročila v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila in vsebino ter metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
MOP, UPR, pred javno razgrnitvijo predlagane najustreznejše variante, okoljskega poročila in njegove revizije pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije.
Pri pripravi predloga državnega lokacijskega načrta se morajo v čim večji meri upoštevati dana mnenja in pripombe javnosti na predlog variante in okoljskega poročila, ki sta bila javno razgrnjena.
V.3 V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje, na podlagi poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje). Zagotovi se:
– poročilo o vplivih na okolje, ki mora biti izdelano v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino poročila o vplivih na okolje ter
– revizijo poročila o vplivih na okolje, ki je neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo poročila o vplivih na okolje.
S predlogom državnega lokacijskega načrta se hkrati javno razgrnejo tudi poročilo o vplivih na okolje, pisno mnenje o reviziji ter osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.
MOP, UPR mora pred sprejemom državnega lokacijskega načrta pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja (analiza stanja in teženj v prostoru), ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve (analiza razvojnih možnosti), analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev (študija ranljivosti prostora);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
Podlaga za izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta je geodetski načrt izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine in jih posreduje MOP, UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod Republike Slovenije za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in jih posreduje MOP, UPR.

Pridobitev smernic za načrtovanje
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev smernic (situativni prikaz prostorske ureditve s tehničnim poročilom).
– MOP, UPR pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge.
– Načrtovalec pregleda smernice in jih analizira. Ob upoštevanju te analize, analize stanja in teženj v prostoru, analize razvojnih možnosti ter študije ranljivosti prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
– MOP, UPR, Ministrstvo za promet in DARS potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
Izdelava variantnih rešitev in primerjalna študija variant
– DARS zagotovi izdelavo variantnih rešitev poteka trase ceste.
– Načrtovalec izdela primerjalno študijo.
– MOP, UPR, zagotovi recenzijo primerjalne študije variant.
– K izdelani in po potrebi dopolnjeni primerjalni študiji in predlogu najustreznejše variante pridobi pripravljavec stališča pobudnika in naročnika, drugih udeležencev iz IV. točke tega programa priprave (ministrstva, pristojna za varstvo okolja, ohranjanje narave, za področje kmetijstva in gozdarstva, za varstvo kulturne dediščine, za področje prometa in energetike) ter stališča lokalnih skupnosti.
– MOP, UPR, po končani izdelavi primerjalne študije organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predlagano najustreznejšo rešitev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje in prostor in ministra za promet.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
– DARS na podlagi usmeritev ter v skladu s priporočili prostorske konference zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave.
– Načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP, UPR, zagotovi strokovni pregled predloga državnega lokacijskega načrta.
– Načrtovalec po posredovanju pripomb s strani MOP, UPR, dopolni predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP, UPR, seznani Mestno občino Ljubljana, Občino Brezovica in Občino Vrhnika z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister za okolje in prostor s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na Ministrstvu za okolje in prostor ter v Mestni občini Ljubljana, Občini Brezovica in Občini Vrhnika.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOP, UPR, obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
– MOP, UPR, v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– MOP, UPR, v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, Občino Brezovica in Občino Vrhnika v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOP, UPR, v sodelovanju z DARS, pobudnikom in načrtovalcem prouči pripombe in predloge.
– Načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– MOP, UPR, s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister za okolje in prostor po predhodnem mnenju ministra za promet odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani Mestno občino Ljubljana, Občino Brezovica in Občino Vrhnika.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– DARS zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– Načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj.
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
– Pripravljavec pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOP, UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče ministrstva za promet k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
– MOP, UPR posreduje DARS mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijsko mnenje z namenom, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.