Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 6/99, in 7. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/99, 103/00 in 76/02) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana je Občinski svet občine Škofljica na 18. redni seji dne 29. 3. 2005 sprejel

Za kulturni spomenik razglašamo enoto dediščine: Lanišče – grad Lisičje (EŠD 9698).
Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno–arhitekturnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot poseben pomen za Občino Škofljica. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega, zgodovinskega in krajinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: Grad, zgrajen sredi 16. stoletja, je bil v naslednjih stoletjih večkrat prizidan. Enonadstropno poslopje gradu, ki s tremi trakti, postavljenimi v obliki črke U, oklepa notranje, v obeh etažah arkadirano dvorišče, je današnjo podobo dobilo s koncem 18. stoletja. Na severni steni je k gradu prizidana kapela z bogato profiliranim pravokotnim portalom. Grajsko gospodarsko poslopje, stoječe nasproti osrednjega trakta s glavnim vhodom v centralni osi, kaže baročne stavbne elemente.

Spomenik stoji na parc. št. *45, 355, *46/1, *46/2, 337/9, 337/8 in 337/6 k. o. Lanišče.
Vplivno območje spomenika obsega odprti prostor severno, južno, vzhodno in zahodno od gradu.
Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880, meja vplivnega območja pa na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.

Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa:
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture gradu in njegove opreme po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične podobe spomenika,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin.
Za vplivno območje velja varstveni režim:
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora,
– prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepovedano je spreminjati višinske gabarite objektov, ki stojijo na vplivnem območju spomenika, zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti gradu.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo arhitekturne, zgodovinske in krajinske vrednote,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavijo kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo,
– zagotovi ustrezna namembnost.

Za funkcijo spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje so potrebni predhodni kulturnovarstvenim pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.