Na podlagi 21., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – ob­vezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US 26/97, odl. US 12/99), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter 16. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 34/99, 115/00) je Občinski svet občine Brezovica na 19. redni seji dne 4. 5. 2005 sprejel

Dejavnost lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode obsega:
– upravljanje z objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav,
– izvajanje meritev in monitoringa komunalne odpadne vode,
– priključevanje novih uporabnikov na javno kanalizacijsko omrežje,
– vodenje katastra javne kanalizacije,
– izdajanje pogojev in soglasij.
Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet tega odloka.

Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko vodo razen padavinske vode, ki odteka v javno kanalizacijo iz površin, ki niso javne površine ali strehe.
Odvajanje in čiščenje tehnološke odpadne vode in tiste padavinske vode, ki se odvaja iz površin, ki niso javne površine, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.

Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v ustrezno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode iz utrjenih, to je asfaltiranih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra. Priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne ter nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
2. Javna površina je površina objekta ali dela objekta lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.
3. Grajeno javno dobro je javna infrastruktura in pripadajoče zemljišče, na katerem se ta nahaja pod pogojem:
a) da se je zanjo pridobilo uporabno dovoljenje,
b) da se na podlagi sklepa pristojnega občinskega upravnega organa izvede vpis v zemljiško knjigo.
4. Območje izvajanja javne službe je območje lokalne skupnosti, za katero je s predpisi lokalne skupnosti določen način in obseg izvajanja javne službe.
5. Interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje.
6. Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.
7. Upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, imenovana s sklepom sveta Občine Brezovica, ki ji Občina Brezovica skladno s tem odlokom in na podlagi pogodbe o upravljanju določi obseg, pristojnosti in obveznosti izvajanja te službe.
8. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih.
Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4.000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi, določene v prilogi 2 uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
9. Padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vodotok ali v tla.
10. Tehnološka odpadna voda je tehnološka odpadna voda, kot jo določa uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Tehnološka odpadna voda je voda, ki kot stranski produkt nastaja v industriji, obrtni, obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti in nima več neposredne uporabne vrednosti za nadaljnji tehnološki proces. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo oziroma z obema, če se pomešane po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo ali v vodotok. Tehnološka odpadna voda je tudi hladilna voda in izcedna voda, ki odteka iz objektov in naprav za predelavo, skladiščenje in odlaganje odpadkov.
11. Tuja voda je voda, katere izvor ni vir onesnaženja (npr. površinski vodotoki, podtalnica, voda iz drenažnih zajetij) in vdira v kanalizacijski sistem na mestu poškodb ali ob namernem črnem priklopu.
12. Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota obremenitve, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči odrasla oseba pri povprečni porabi vode. Tako se primerjalno lahko uporabi tudi za odpadno vodo, ki nastaja v industriji in kmetijstvu.
13. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
14. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje.
15. Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naseljih, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in se zaključijo v skupni čistilni napravi.
16. Ločen kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne vode odvaja ločeno od padavinske vode.
17. Mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo.
18. Delno mešani kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo iz utrjenih javnih površin (cest, parkirišč in pločnikov), medtem ko padavinska voda iz streh in dvorišč ponika oziroma se ločeno odvaja v vodotok.
19. Vir onesnaženja je objekt ali naprava, kjer nastaja odpadna voda in ima enega ali več iztokov, po katerih se odpadna voda odvaja v kanalizacijo ali vodotok.
20. Parameter onesnaženosti odpadne vode je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode.
21. Obratovalni monitoring odpadne vode je odvzem vzorcev odpadne vode v času uporabe oziroma obratovanja vira onesnaženja ter merjenje in vrednotenje parametrov onesnaženosti odpadne vode, tako kot je to določeno s predpisi oziroma v programu izvajanja obveznih meritev.
22. Pretok odpadne vode je količina odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo in je lahko izražena kot povprečni pretok v m3/leto, m3/mesec, m3/dan, m3/uro ali kot trenutni pretok v m3/sekundo.
23. Merilnik pretoka je naprava, ki omogoča merjenje pretoka.
24. Mersko mesto je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo, v katerem se meri količina (pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno kanalizacijo odvedene odpadne vode.
25. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se komunalna odpadna voda in izločeno blato odvaža v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
26. Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1: 1995. Pretočna greznica je naprava, kjer se odpadna voda delno anaerobno razgradi (očisti), pri čemer se neraztopljeni delci izločijo kot blato, preostanek pa odteka v vodotok ali podtalje.
27. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.
28. Komunalna čistilna naprava je kombinacija mehanske in biološke čistilne naprave in je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode.
29. Mala komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava iz predpisa, ki ureja odvajanje odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav.
30. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča tehnološka odpadna voda enega ali več istovrstnih virov onesnaževanja, presega 40% merjeno s KPK.
31. Mehanska čistilna naprava je naprava za odstranjevanje mehanskih delcev, to je v odpadni vodi neraztopljenih snovi.
32. Biorazgradnja je molekularna razgradnja sestavin odpadne vode ali blata zaradi delovanja živih organizmov.
33. Biološka čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode s postopkom biorazgradnje, to je s pomočjo mikroorganizmov.
34. Obdelava blata iz greznic in komunalnih čistilnih naprav je stabilizacija (staranje), kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata pred sežigom, odlaganjem na odlagališčih odpadkov oziroma pred uporabo v kmetijske namene, kolikor blato ustreza pogojem predpisa o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Če se sežiga blato na območju komunalne čistilne naprave po predpisih o sežiganju odpadkov, se šteje sežiganje blata za obdelavo blata.
35. Ponikovanje je vnašanje odpadne vode, ki je očiščena skladno s predpisi, v tla brez namena gnojenja prek ponikovalne naprave, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda.
36. Cena komunalnih storitev je lastna cena, ki pokriva stroške obstoječe kvalitete in načina komunalne oskrbe.
37. Upravičena cena je lastna cena komunalne storitve, povečana za stroške, ki nastanejo zaradi zagotovljanja višje kakovosti storitve, ki jih zahteva zakonodaja s področja varstva okolja.
38. Priključnina je dajatev, namenjena pokrivanju stroškov prve izgradnje komunalne infrastrukture in njenega priključevanja na obstoječe infrastrukturno omrežje.
39. Komunalni prispevek so obračunani stroški rekonstrukcije obstoječe komunalne infrastrukture s ciljem zagotavljanja boljše funkcionalnosti, večje kapacitete ali višjega standarda oskrbe, ki jih pogojujejo predpisi ali potrebe uporabnikov.
40. Obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je določeno za širitev naselja z veljavnim prostorskim aktom.
41. Predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja razen območij iz prejšnje točke tega člena.
42. Vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
43. Občutljivo območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav.
44. Obstoječa stavba je stavba, ki ima pridobljena vsa potrebna dovoljenja.

Občina Brezovica je na podlagi 76. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98) lastnica kanalizacijskega omrežja. Občina Brezovica s posebno pogodbo pooblasti upravljavca za gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne vode.

Upravljavca obstoječih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode sta JKP Brezovica d.o.o., Kamnik pod Krimom 6, 1352 Preserje (čistil­na naprava za potrebe stanovanjskih hiš Žabnica-Notranje Gorice, katere investitor je Stanovanjska zadruga RTV Ljubljana) in JP VO-KA d.o.o., Vodovodna 90, 1000 Ljubljana (kanal skupaj s čistilno napravo Kamnik pod Krimom, kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo Notranje Gorice).
Upravljanje z novo zgrajeno infrastrukturo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Brezovica bo določeno naknadno (upravljanje bo dodeljeno obstoječim izvajalcem javnih gospodarskih služb ali izbranemu najugodnejšemu koncesionarju).

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

Za vsak poseg v prostor na celotnem območju, kjer se izvaja gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja odpadne vode, mora investitor pridobiti predhodno soglasje upravljavca.
Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljavca tudi za vse kasnejše rekonstrukcije in adaptacije objekta, ki v času gradnje neposredno posegajo v vplivno območje kanalizacijskega omrežja oziroma vplivajo na spremembo količine ali kakovosti odpadne vode.
Upravljavec je dolžan izdati projektne pogoje, soglasje najkasneje v roku 15 dni od dneva prejema popolne vloge (če se projektira enostavni ali manj zahtevni objekt) ali v roku 30 dni (če se projektira zahtevni objekt).

Upravljavec izdaja:
a) projektne pogoje,
b) soglasja k projektnim rešitvam,
c) uporabno dovoljenje,
d) soglasje za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
Upravljavec v projektnih pogojih navede pogoje, pod katerimi je dovoljen poseg v prostor oziroma priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. V soglasju pa upravljavec potrdi, da je projekt izveden v skladu s projektnimi pogoji.
Vsi stroški, povezani z izdajo pogojev, soglasja... bremenijo investitorja oziroma uporabnika.

K vlogi za pridobitev projektnih pogojev mora investitor oziroma projektant predložiti:
a) idejno zasnovo,
b) podatke o vrsti in količini odpadne vode, ki se bo odvajala v javno kanalizacijsko omrežje,
c) strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.

K vlogi za pridobitev soglasja k projektni rešitvi (gradnji) mora investitor predložiti:
a) projektno gradbeno dokumentacijo (PGD),
b) projekt kanalskega priključka (v skladu s pravilnikom).

Upravljavec sprejme v šestih mesecih pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije (v nadaljevanju: pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavnimi predpisi. Za sprejem pravilnikov iz tega odloka je pooblaščen direktor javnega podjetja, ki ga pred potrditvijo pregleda Odbor za komunalo, promet in zveze Občine Brezovica, potrdi pa ga Občinski svet občine Brezovica.

Gradnjo objektov in naprav kanalizacije lahko izvaja vsak usposobljen izvajalec, posege v obstoječi sistem javne kanalizacije pa izvaja upravljavec ali od upravljavca pooblaščeni izvajalec.
Pri načrtovanju in gradnji novih kanalizacijskih omrežij se praviloma predvidi ločen sistem kanalizacije z vodotesnimi kanalizacijskimi vodi.

Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažne vode, podtalnice in vode odprtih vodotokov ter meteorne vode, kjer jo je možno speljati v ponikalnico ali v vodotok.

Objekti in naprave, namenjene odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode, so lahko v javni ali zasebni uporabi.

Upravljavec kanalizacije in čistilnih naprav upravlja in vzdržuje le tiste naprave in objekte, ki so grajeno javno dobro Občine Brezovica in so s pogodbo preneseni v njegovo upravljanje.

Objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti statusa grajenega javnega dobra, so zasebna kanalizacija in jih zato vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.

Javno kanalizacijo s pripadajočimi objekti lahko gradi le usposobljen izvajalec, ki je bil kot najugodnejši ponudnik izbran v postopku oddaje javnega razpisa, javnega naročila ali naročila male vrednosti.

V primeru, da investitor izgradnje dela kanalizacijskega omrežja ni Občina Brezovica, pač pa neka druga pravna ali fizična oseba, ga lahko preda v upravljanje pod naslednjimi pogoji:
a) da sta na kanal ali objekt priključena vsaj dva uporabnika,
b) da predloži vsa potrebna soglasja in dovoljenja, ki jih določa zakonodaja s področja graditve objektov,
c) da predloži investicijsko dokumentacijo s podatki o vrednosti osnovnega sredstva,
d) da predloži dokumentacijo s podatki o vgrajenem materialu ter predvideni življenjski dobi naprav in objektov,
e) da predloži potrdila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se nahaja kanal,
f) da predloži vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu priključkov, količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, dnevnih ter sezonskih konicah, kot jih določa pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne kanalizacije,
g) da ga pogodbeno prenese v last Občine Brezovica.

Upravljavec in uporabniki so dolžni zagotavljati nemoteno delovanje sistema odvajanja in čiščenja odpadne vode.

Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje vključno s pomožnimi objekti in napravami, ki so mu predani v upravljanje. To so:
– primarni vodi (kolektorji) z revizijskimi jaški,
– sekundarni vodi z revizijskimi jaški,
– odcepi hišnih priključkov znotraj javnih površin oziroma cestnega telesa,
– črpališča na primarnih in sekundarnih vodih za prečrpavanje odpadne in padavinske vode,
– čistilne naprave,
– razbremenilniki visoke vode,
– zadrževalni bazeni visoke vode,
– peskolovi,
– lovilci olj,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
Upravljavec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja in kontrole ne glede na to, kdo je lastnik zemljišč, na katerih so objekti in naprave javne kanalizacije.
Javno kanalizacijsko omrežje praviloma poteka po javnem zemljišču. Kjer poteka po zemljišču v zasebni lasti, mora imeti upravljavec v zemljiški knjigi vknjiženo služnostno pravico, kar velja za objekte in naprave javne kanalizacije, zgrajene po veljavnosti tega odloka.
Upravljavec mora po opravljenem delu na javni kanalizaciji vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. V primeru nastanka škode, le-to oceni sodni cenilec ustrezne stroke.
Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena, če mesto priključitve na javno kanalizacijo ni od objekta oddaljeno več kot 50 m in je objekt možno priključiti v tej razdalji.

Objekti in naprave uporabnikov so:
– kanalizacijski priključek, ki poteka od zbirnega jaška uporabnika do priključnega mesta na javno kanalizacijo,
– zasebna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu ali izven njega (kanali, navpični vodi, jaški za odvod odpadne vode v objektu ter lokalne čistilne naprave ali njihovi deli), vključno z zbirnimi jaški, napravami in objekti za predčiščenje odpadne vode (maščobniki, peskolovi, oljni lovilci, čistilne naprave ipd.),
– pretočna in nepretočna greznica,
– mala čistilna naprava, zmogljivosti manj kot 50 PE,
– zasebna meteorna kanalizacija.
Uporabnik je dolžan s temi objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijo.
Objekte in naprave iz druge alinee prvega odstavka tega člena, ki se morajo graditi po enakih določilih, kot veljajo za javno kanalizacijo, vzdržuje v skladu s predpisi uporabnik na lastne stroške. Biti mora vodotesna, izvedeni morajo biti tako, da zaradi svoje funkcije ne ogrožajo lastne varnosti in varnosti objektov v neposredni okolici.

Kanalizacijski priključek poteka od zbirnega jaška uporabnika (ki mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi kontrole kvalitete odpadne vode) do priključnega mesta na javno kanalizacijo.

Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali pa neposredno v malo komunalno čistilno napravo, ki je v upravljanju lastnika stavbe.
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo.
Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna povsod, kjer je ta že zgrajena in dolžina priključka ne presega 50 m na PE oziroma prebivalca. Priključki se izvedejo hkrati z izgradnjo kanala oziroma najkasneje v roku 6 mesecev od pričetka obratovanja kanala.
Tehnološka odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo, če za njo ni zagotovljenega čiščenja in odvajanja neposredno v vode skladno s predpisi.
V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.

Kjer je javna kanalizacija že zgrajena, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna za vse lastnike objektov pod pogojem, da je tehnično izvedljiva in da odpadne vode na iztoku izpolnjujejo pogoje iz soglasja. Priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javne kanalizacije.
Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javno kanalizacijo pridobiti soglasje upravljavca. Za pridobitev soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo mora k vlogi priložiti dokumentacijo, določeno v pravilniku. Uporabnik mora pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje izpolnjevati pogoje upravljavca.
Upravljavec izda soglasje k priključitvi na javno kanalizacijo:
– če investitor oziroma lastnik objekta k vlogi za soglasje predloži ustrezno dokumentacijo, ki je predpisana v pravilniku, in
– če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljavec vlagatelja za priključitev na javno kanalizacijo seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna.
Upravljavec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

Upravljavec izdaja soglasja k:
– osnutkom prostorskih izvedbenih aktov,
– priključitvi zgradb na kanalizacijsko omrežje,
– drugim posegom v prostor.
Upravljavec izda soglasje po postopku in obliki, določeni v pravilniku.

Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.
Stalen priključek na javno kanalizacijo:
Upravljavec je dolžan omogočiti uporabo kanalizacijskega priključka najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do Občine Brezovica in upravljavca v zvezi s priključitvijo.
Upravljavec sme priključiti uporabnika na javno kanalizacijo šele, ko je preveril, da je uporabnik izpolnil pogoje soglasja k priključnini.
Začasen priključek na javno kanalizacijo:
Upravljavec lahko izvede začasen priključek na javno kanalizacijo le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Upravljavec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Upravljavec lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda se mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih voda na fekalni kanal in padavinskih voda na meteorni kanal.
Kanalizacijski priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, izjemoma ima lahko en objekt več priključkov. Kanalizacijski priključek je del objekta in je last uporabnika.
Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo se lastnika objekta vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije. Če se kanalizacijsko omrežje zaključi s čistilno napravo, se uporabnika vpiše tudi v evidenco priključenih uporabnikov na čistilno napravo.

Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedba dodatnega dela priključka ali ukinitev priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
Odjava priključka na javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati odjavo priključka upravljavcu v pisni obliki.
Prekinitev priključka izvede upravljavec na stroške uporabnika. Upravljavec uporabnika javne kanalizacije izbriše iz ustreznih evidenc. Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na zahtevo upravljavca in na lastne stroške spremeniti priključek na javno kanalizacijo v primeru spremenjenih pogojev odvajanja odpadnih in padavinskih voda. Upravljavec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo.

Kanalizacijski priključek mora biti za kontrolo upravljavca vedno dostopen. Na njem ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca.

V naseljih, kjer je zgrajena javna kanalizacija, ki se ne zaključuje s čistilno napravo, je obvezna priključitev na javno kanalizacijo prek triprekatne greznice.
Pred priključitvijo na novozgrajeno javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, je lastnik objekta dolžan greznico opustiti, enako velja tudi v primerih, ko se na že zgrajeni javni kanalizaciji zgradi še čistilna naprava.
Na območju, kjer je že zgrajena javna kanalizacija s čistilno napravo in je objekt možno nanjo priključiti, ni dovoljena gradnja novih greznic.

V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste tehnološke odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalizacijski priključek in ustrezajo veljavnim predpisom o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja v javno kanalizacijo.
Uporabnik, ki ima odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, jo mora predhodno očistiti tako, da bo ustrezala veljavnim predpisom.
Upravljavec lahko v soglasju za kanalizacijski priključek določi uporabniku obveznost zgraditi kontrolni merilni jašek in opravljati periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode na stroške uporabnika. V tem primeru mora uporabnik redno dostavljati upravljavcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.

Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje neposredno v vodotoke ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo.
Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da se na podlagi veljavnih predpisov ne sme spuščati neposredno v vodotok, mora to vodo zajeti in očistiti.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, podtalnice, zalednih voda, vod odprtih vodotokov, izvirov, vodohranskih prelivov itd., kjer jih je možno odvajati v ponikovalnice oziroma vodotoke.

Na območjih, kjer še ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, je obvezna izgradnja in uporaba lastnih objektov za čiščenje odpadne vode (pretočne ali nepretočne greznice, male komunalne čistilne naprave). Upravljavec je dolžan zagotoviti:
a) prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta,
b) prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
c) redno praznjenje nepretočnih greznic,
d) predelavo odplak iz greznic in čistilnih naprav,
e) evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.
Praznjenje pretočnih greznic upravljavec izvaja skladno s programom prevzema grezničnih odplak.
Prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in odplak iz nepretočnih greznic pa se izvaja skladno s pogoji pogodbe, ki jo je uporabnik dolžan skleniti z upravljavcem ali drugim pooblaščenim prevzemnikom odplak.
Stroške prevoza in predelave blata ter odplak krije uporabnik oziroma povzročitelj onesnaženja.

Odpadno vodo in goščo iz greznic je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode. Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi, teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec.

Padavinske vode ne smejo biti speljane v greznico. Odvedene morajo biti v vodotoke, ponikovalnice ali v meteorno kanalizacijo. Greznice je potrebno redno vzdrževati in prazniti v skladu z veljavnimi predpisi.
V naseljih, kjer je zgrajena meteorna kanalizacija, je prepovedano spuščati vanjo odpadne vode in prelive iz greznic ali vode iz gnojišč.

Na območju, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je uporabnik dolžan greznico opustiti in se v roku 6 mesecev priključiti na javno kanalizacijo. Pred priključitvijo jo mora na lastne stroške izprazniti, očistiti in jo lahko uporablja v druge namene ali jo zasuje.

Viri financiranja javne službe so:
a) cena za odvajanje odpadne vode (kanalščina),
b) priključnina,
c) cena za čiščenje odpadne vode,
d) komunalni prispevek,
e) republiška taksa za obremenjevanje vode,
f) cena praznjenja greznic in predelave grezničnih odplak,
g) sredstva občinskega proračuna,
h) lastna sredstva občanov in pravnih oseb,
i) sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
j) sredstva Evropske unije,
k) različne dotacije ali subvencije,
l) druga sredstva, namenjena izgradnji javne kanalizacije.

Ceno odvajanja in čiščenja odpadne vode na predlog upravljavca in v skladu z veljavnimi predpisi sprejme svet Občine Brezovica.

Svet Občine Brezovica lahko s posebnim predpisom uvede plačevanje priključnine. Svet Občine Brezovica lahko s posebnim predpisom uvede tudi komunalni prispevek, namenjen pokrivanju stroškov rekonstrukcije obstoječe komunalne infrastrukture s ciljem zagotavljanja boljše funkcionalnosti, večje kapacitete ali višjega standarda oskrbe, ki jih pogojujejo zahteve uporabnikov ali nova okoljska zakonodaja.

Kanalščina in čiščenje odpadne vode se plačujeta glede na količino v javno kanalizacijsko omrežje odvedene vode. Enota za obračun je m3.

Količina odvedene vode se meri z obračunskimi vodomeri.
Količino meteorne vode se lahko določi tudi iz prispevnih površin, iz katerih se deževna voda steka v javno kanalizacijsko omrežje, s pomočjo naslednje formule:
V = A × R
V = količina odvedene vode v m3/mesec
A = prispevna površina v m2
R = desetletno povprečje količine padavin na območju Brezovice (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma Agencije Republike Slovenije za okolje), izražene v m3/m2/mesec.

Pri uporabnikih, ki razpolagajo z lastnimi zajetji vode in so priključeni na javno kanalizacijo, se kot osnova za obračun upošteva količina zajete vode, pri čemer se odšteje morebitni delež vode, uporabljen v reprodukcijske namene.
Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom. Uporabniki, ki razpolagajo z lastnimi zajetji vode in so priključeni na javno kanalizacijo ter nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
Vsi uporabniki z lastnimi zajetji vode sklenejo pogodbo z upravljavcem javne kanalizacije o odvajanju vode in načinu meritve odvajanih količin vode.

Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunane kanalščine, stroška čiščenja in takse za obremenjevanje vode pod naslednjimi pogoji:
a) da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom,
b) da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa ostala soglasja.
Nosilci kmetijskih gospodarstev lahko ob izpolnjevanju določila iz prve alinee tega člena vložijo zahtevek za oprostitev stroškov kanalščine, stroškov čiščenja in takse za obremenjevanje vode z zahtevkom na za to namenjenem obrazcu.

Pri večjih onesnaževalcih, kjer dnevno nastane več kot 15 m3 odpadne vode in ta lahko vsebuje nevarne snovi, se zgradi mersko mesto z merilcem pretoka. Merilnik pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM povezavo do nadzornega centra upravljavca. Biti mora atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu javne službe ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled.

Mersko mesto in merilnik pretoka je dolžan zgraditi in vzdrževati uporabnik storitve.
Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilnika pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba upravljavca.

Upravljavec ima poleg rednih pregledov merilnika pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti.
Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec kanalizacije.

V primeru okvare merilnika pretoka se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode.
Če uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku osmih dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti upravljavec kanalizacije.

Uporabnik je dolžan urediti mersko mesto in merilnik pretoka skladno s pogoji tega odloka v roku 12 mesecev od sprejetja tega odloka, če povprečna količina odvedene odpadne vode presega 100 m3 na dan, oziroma v roku 24 mesecev, če je povprečna količina odvedene odpadne vode večja od 15 in ne presega 100 m3 na dan.

Čiščenje odpadne vode plačujejo samo uporabniki, katerih odpadna voda se preko javne kanalizacije odvaja do naprav za čiščenje odpadne vode ali pa se odvaža iz greznic in čisti na čistilni napravi.

Prispevek za čiščenje je odvisen od količine in obremenjenosti odpadne vode:
P = Q × F × C
P = prispevek v SIT/mesec
Q = količina odvedene vode v m3/mesec
F = skupni faktor onesnaženja odpadne vode (to je vsota faktorjev komunalnega, dodatnega in hidravličnega onesnaženja odpadne vode)
C = cena za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode z naslednjo sestavo: usedljive snovi 5ml/l, KPK(d) 600 mg O(2)/l, celokupni dušik 40 mg N/l, in celokupni fosfor 5 mg P/l.

Osnova za izračun faktorja onesnaženja so pretočne količine, izmerjene na merskem mestu, in rezultati analize vsebnosti odpadnih snovi v vodi, ki jih opravi pooblaščeni izvajalec monitoringa.
Med dvema meritvama se za izračun upošteva faktor onesnaženja, ki je bil določen na osnovi podatkov predhodne meritve.
Vzorec se odvzame nenapovedano. V primeru, da upravljavec posumi v verodostojnost podatkov opravljenih meritev, ima pravico na lastne stroške naročiti dodatno meritev, ki jo opravi drugi pooblaščeni izvajalec monitoringa.

Komunalno onesnaženje odpadne vode je določeno z vsebnostjo usedljivih snovi (5 ml/l), kemijskega onesnaženja (600 mg O(2)/l, izmerjeno po dikromatni metodi), dušika (40 mg N/l) in fosforja (5 mg P/l). V primeru, da so te vrednosti prekoračene, se obračuna faktor komunalnega onesnaženja s pomočjo naslednje formule:

f(k) = faktor komunalnega onesnaženja
A = množina usedljivih snovi v ml/l
KPK(d) = kemijska poraba kisika (mg O(2)/l), določena s pomočjo dikromatne metode
N = celokupni dušik (mg N/l)
P = celokupni fosfor (mg P/l)

Če odpadna voda vsebuje tudi škodljive snovi, katerih vsebnost je omejena s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, se k faktorju komunalnega onesnaženja prišteje faktor dodatnega onesnaženja.
Osnova za izračun faktorja dodatnega onesnaženja je koncentracija tiste nečistoče, ki presega zakonsko dovoljeno vrednost.

            C
F(d) = ---------- - 1
         C(MDK)

f(d) = faktor dodatnega onesnaženja zaradi previsoke vsebnosti škodljive snovi
C = vsebnost nečistoče v preiskovalnem vzorcu vode
C/C(MDK) = maksimalno dopustna vsebnost odpadne snovi v vodi
V primeru, ko pH vrednost odpadne vode presega zgornjo ali spodnjo s predpisi dovoljeno vrednost, se faktor dodatnega onesnaženja zaradi neustrezne pH vrednosti po formuli:

f(dpH) = faktor dodatnega onesnaženja zaradi neustrezne pH vrednosti
ΔpH = pH – pH(z) v primeru, ko je pH vrednost nad zgornjo
dovoljeno vrednostjo
ΔpH = pH(s) – pH v primeru, ko je pH vrednost pod spodnjo
dovoljeno vrednostjo
pH = izmerjena pH vrednost
pH(s) = spodnja dovoljena vrednost
pH(z) = zgornja dovoljena vrednost
Če odpadna voda vsebuje hkrati več odpadnih snovi, ki presegajo dovoljene vrednosti, se faktorji dodatnega onesnaženja za te snovi medsebojno seštevajo:

f(d) = skupni faktor dodatnega onesnaženja

n = skupno število različnih vrst onesnaženja, katerih vsebnost v odpadni vodi presega zakonsko dovoljene vrednosti

Faktor hidravlične preobremenitve sistema se upošteva pri velikih onesnaževalcih, ki nimajo zgrajenih egalizacijskih bazenov in ob proizvodnih konicah ali ob dotoku meteorne vode v času intenzivnih padavin prekomerno obremenijo javni kanalizacijski sistem, povečajo stroške in povzročijo motnje delovanja čistilne naprave.
Osnova za obračun je dnevni pretok, izmerjen na merskem mestu. V primeru, da dnevni pretok ne presega povprečnega letnega pretoka, izraženega v m3/dan, se upošteva, da je faktor hidravlične obremenitve enak nič. V nasprotnem primeru se faktor izračuna s pomočjo formule:

f(h)= faktor hidravlične obremenitve

v = število dni v mesecu, ko je bil dnevni pretok višji od povprečnega pretoka
m = število dni v mesecu
Q(L) = povprečni letni pretok, izražen v m3/leto

Skupni faktor onesnaženja odpadne vode se izračuna s pomočjo formule:
F = f(k) + f(d) + f(h)
F = skupni faktor onesnaženja odpadne vode
f(k) = faktor komunalnega onesnaženja
f(d) = skupni faktor dodatnega onesnaženja
f(h) = faktor hidravlične obremenitve
Parametri, ki se upoštevajo pri izračunu faktorja dodatnega onesnaženja, se določijo na podlagi opravljenih prvih s predpisi določenih meritev.
V primeru, da nobena od nečistoč ne presega zakonsko določenih vrednosti, se za izračun upošteva f(d) = 0.
Če je komunalni faktor onesnaženja manjši od 1, se v formuli za izračun upošteva vrednost f(k) = 1.
Če je skupni faktor onesnaženja manjši od 1, se v formuli za izračun upošteva F = 1.

Upravljavec vsem uporabnikom izstavlja mesečne račune. Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti obveznosti.
Če uporabnik obveznosti ne poravna v 30 dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode ali pa mu začasno prekine izpust v javno kanalizacijsko omrežje.

Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila.
Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v sedmih dneh po pisnem odgovoru, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina začasno prekine dobava vode oziroma onemogoči odvajanje odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijsko omrežje.

Upravljavec lahko s predhodno vročenim pisnim opozorilom prekine dobavo vode oziroma odvajanje odpadne in padavinske vode, če s tem ukrepom ne ogrozi okolja ali ostalih uporabnikov javnega kanalizacijskega omrežja:
a) če je bil priključek na kanalizacijsko omrežje izveden brez soglasja upravljavca ali v nasprotju z njim ali če uporabnik brez soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka,
b) če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje, zamenjavo in pregled merilca pretoka,
c) če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na merilcu pretoka ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
d) če uporabnik upravljavcu onemogoči izvajanje nujnih vzdrževalnih del,
e) če je prostor, kjer se nahaja obračunski vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati količine porabljene vode,
f) če uporabnik ne vzdržuje merskega mesta in v njem instalirane merilne opreme,
g) če uporabnik z odvodom odpadne vode ogrozi kvaliteto pitne vode,
h) če kvaliteta odpadne vode ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
i) če uporabnik v fekalni sistem nedovoljeno odvaja meteorno, drenažno ali izvorno vodo,
j) če uporabnik, ki mora izvajati redni monitoring, upravljavcu ne predloži analize odpadne vode ali če te analize ni opravil pooblaščen laboratorij,
k) če se uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo v skladu s pogoji tega odloka,
l) če uporabnik ne plača računa niti v roku 15 dni po prejemu pisnega opomina.
Dobava vode ali odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve.

V primeru obnove in izvedbe rednih vzdrževalnih del ima upravljavec pravico brez povračila škode začasno prekiniti odvajanje in čiščenje odpadne ter padavinske vode.
Če prekinitev traja več kot 16 ur in vzrok prekinitve ni višja sila, uporabnik lahko zahteva, da mu upravljavec uredi začasno odvodnjavanje odpadne vode.

Kot višja sila se upoštevajo nepredvidljive okvare in motnje delovanja na objektih in napravah javne kanalizacije zaradi poplav, potresa, zemeljskega premika, udora, eksplozije, požara, daljšega izpada električne energije, terorističnega dejanja in podobno. V tem primeru mora upravljavec ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Ob vsaki začasni prekinitvi odvajanja in čiščenja odpadne vode mora upravljavec o tem pisno ali preko sredstev javnega obveščanja obvestiti vse prizadete uporabnike, pri čemer mora obvezno navesti čas, dolžino trajanja prekinitve, način ravnanja z odpadno vodo v času prekinitve in posledice v primeru neupoštevanja tega navodila. Prav tako je dolžan obvestiti tudi vse ostale osebe, ki niso neposredno priključene na javno kanalizacijo, bi pa v času prekinitve lahko pretrpele morebitno škodo.

Uporabniku v času trajanja prekinitve ni dovoljeno izpuščati vode v javno kanalizacijsko omrežje in je odgovoren za vso neposredno in posredno škodo, ki bi nastala s tem dejanjem.

Storitve javne službe se morajo zagotavljati na območju celotne lokalne skupnosti.

Upravljavec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave javne kanalizacije,
3. skrbi za ustrezno kadrovsko usposobljenost zaposlenih,
4. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije in vodi kataster greznic,
6. izdaja pogoje, soglasja in mnenja k projektni in ostali dokumentaciji za priključitev in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
7. kontrolira ustreznost zasebne kanalizacije pred priklopom na javno kanalizacijo,
8. po potrebi opravi nadzor interne kanalizacije,
9. izvaja kontrolo novozgrajenih priključkov,
ob tehničnem pregledu objekta da izjavo za pridobitev uporabnega dovoljenja,
10. sistematično pregleduje kanalizacijsko omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti in skrbi za obnovo obstoječega kanalizacijskega omrežja,
11. ravna skladno z določbami pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode oziroma skrbi za ustrezno tehnično opremljenost,
12. redno kontrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav,
13. skrbi za redni obračun kanalščine, stroškov čiščenja, takse za obremenjevanje vode, vodnogospodarskih povračil in morebitnih ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev,
14. organizira odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v primeru višje sile in o nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim organom,
15. pripravlja predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve kanalizacijskega sistema, skrbi za razvoj dejavnosti,
16. sodeluje pri izgradnji novega kanalizacijskega omrežja,
17. po pridobitvi uporabnega dovoljenja prevzame v upravljanje novo zgrajene objekte in naprave.

Pristojna inšpekcijska služba in upravljavec objektov in naprav javne kanalizacije imata pravico in dolžnost, da v primeru potrebe opravita pregled kanalizacijskih objektov in naprav, priključenih na javno kanalizacijo, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča ali njihov uporabnik.

Upravljavec je materialno odgovoren za škodo, ki nastane na napravah in objektih uporabnika kot posledica nestrokovnega ali malomarnega vzdrževanja kanalizacijskega sistema. Ni pa odgovoren za škodo, ki nastane kot posledica višje sile.

V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– čiščenje komunalne odpadne vode ter tehnološke odpadne in padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, skladno s predpisi o komunalnih čistilnih napravah,
– čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,
– prevzem blata komunalnih čistilnih naprav ter obdelavo blata,
– prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč in
– obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.

V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic,
– prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta in
– obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alinee.

Prevzeto odpadno komunalno odpadno vodo in blato mora izvajalec javne službe obdelati na komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata.
Če sam ne upravlja komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo blata pri upravljavcu komunalne čistilne naprave, ki ima za obdelavo blata proste zmogljivosti, ali ga obdelati v premični napravi za obdelavo blata.
Za obdelano blato komunalnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje po predpisih o ravnanju z odpadki.
Če izvajalec javne službe namerava uporabiti prevzeto blato komunalnih čistilnih naprav kot rastlinsko hranilo, mora ravnati kot povzročitelj obremenitve skladno po predpisih, ki urejajo vnos rastlinskih hranil v tla.

Izvajalec javne službe mora kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt ravnanja z blatom, ki nastaja na vsem območju izvajanja javne službe, in ravnati z blatom skladno z načrtom.
Načrt ravnanja z blatom iz prejšnjega odstavka je primeren, če ni v nasprotju z operativnim programom ravnanja z blatom komunalnih čistilnih naprav, izdanim po predpisih na področju varstva okolja.

V okviru javne službe mora izvajalec javne službe vzdrževati in čistiti kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinske vode.
Za odpadke iz peskolovov in lovilcev olj mora izvajalec javne službe kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt ravnanja z odpadki iz peskolovov in lovilcev olj in ravnati s temi odpadki skladno z načrtom.

Izvajalec javne službe mora lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o:
– komunalni čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna odpadna voda in blato,
– rokih in času praznjenja nepretočnih greznic in prevzemanja blata malih komunalnih čistilnih naprav in pretočnih greznic,
– načinu praznjenja nepretočnih greznic ali oddajanja blata malih komunalnih čistilnih naprav in pretočnih greznic,
– načinu predvidene predelave ali odstranjevanja prevzetega blata in
– drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic in prevzem blata malih komunalnih čistilnih naprav in pretočnih greznic.
Mesto za obdelavo blata na komunalni čistilni napravi mora biti vidno označeno.

V zvezi z opravljanjem javne službe je treba upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da naj:
– na svojih površinah redno čistijo in vzdržujejo utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in
– čistijo in vzdržujejo svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode.

Javna služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o:
– naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe,
– dolžini kanalskih vodov sekundarnega, primarnega in magistralnega omrežja, ki ga upravlja,
– komunalnih čistilnih napravah, ki jih upravlja,
– malih komunalnih čistilnih napravah, za katere zagotavlja prevzem blata,
– nepretočnih greznicah, za katere zagotavlja praznjenje,
– pretočnih greznicah, za katere zagotavlja prevzem blata,
– virih onesnaževanja, ki odvajajo tehnološko odpadno vodo v javno kanalizacijo,
– celotni količini komunalne odpadne vode, ki nastaja na območju izvajanja javne službe,
– celotni količini tehnološke odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– kanalskih vodih za odvajanje padavinske vode,
– utrjenih površinah, na katerih zagotavlja redno čiščenje peskolovov,
– tipu vozil in opreme za čiščenje peskolovov, lovilcev olj, praznjenje greznic in prevzem blata,
– opremljenosti komunalnih čistilnih naprav za obdelavo blata,
– predelavi in odstranjevanju blata,
– odstranjevanju odpadkov iz peskolovov,
– pogostosti praznjenja nepretočnih greznic in prevzemanja blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in pretočnih greznicah,
– vzdrževanju in čiščenju kanalskih vodov,
– rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja uporabnikov storitev javne službe o praznjenju in o prevzemanju blata in
– rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja uporabnikov javnih površin o rednem čiščenju površin in peskolovov ter lovilcev olj na teh površinah.
Če je izvajalec javne službe javno podjetje, mora biti program iz prvega odstavka tega člena sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja.
Če lokalna skupnost zagotavlja izvajanje javne službe s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava, mora biti predložitev programa iz prvega odstavka tega člena eden od pogojev javnega razpisa za pridobitev koncesije.

Izvajalec javne službe mora voditi letno evidenco o:
– naseljih, kjer zagotavlja storitve javne službe,
– stavbah, ki so priključene na javno kanalizacijo,
– stavbah, katerih komunalna odpadna voda se čisti v malih čistilnih napravah, ki niso del javne kanalizacije,
– stavbah, katerih komunalna odpadna voda se odvaja v pretočne greznice,
– stavbah, katerih komunalna odpadna voda se zbira v nepretočnih greznicah,
– objektih in napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega omrežja,
– komunalnih čistilnih napravah,
– virih onesnaževanja, ki odvajajo tehnološko odpadno vodo v javno kanalizacijo,
– priključkih stavb na javno kanalizacijo,
– virih onesnaževanja, ki zbirajo tehnološko odpadno vodo v nepretočnih greznicah,
– celotni količini odvedene in prečiščene komunalne odpadne vode,
– celotni količini odvedene in prečiščene tehnološke odpadne vode,
– količinah obdelanega, predelanega in odstranjenega blata,
– količini komunalne odpadne vode, prevzete s praznjenjem nepretočnih greznic,
– količini odpadkov iz peskolovov in lovilcev olj in
– utrjenih površinah, za katere zagotavlja oskrbo padavinske vode.
Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka so tudi evidenčni listi o oddaji obdelanega blata in odpadkov iz peskolovov in lovilcev olj v odstranjevanje ali o uporabi blata kot rastlinsko hranilo.
Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o letni evidenci iz prvega odstavka tega člena hraniti najmanj pet let.

Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, najkasneje do 31. marca posredovati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.
Sestavni del poročila o izvajanju javne službe so tudi podatki iz evidence iz prejšnjega člena.
Podrobnejšo vsebino in obliko poročila o izvajanju javne službe ter način poročanja predpiše minister, pristojen za okolje.

Predvideno poselitveno območje mora biti pred uporabo načrtovanih stanovanjskih, proizvodnih in drugih stavb opremljeno z javno kanalizacijo skladno z določbami tega pravilnika.

Uporabnik ima naslednje obveznosti:
1. na javno kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem upravljavca,
2. na že zgrajeno javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v 6 mesecih po izgradnji le te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili upravljavca, kolikor je priključek tehnično možno izvesti,
3. redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo,
4. voditi dnevnik obratovanja interne čistilne naprave v skladu s predpisi,
5. omogočiti upravljavcu dostop in pregled interne kanalizacije in kontrolo sestave odpadne vode,
6. odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje zakonsko predpisanih parametrov,
7. urediti kontrolno merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo skladno z veljavnimi normativi,
8. v skladu s predpisi kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate redno posredovati upravljavcu,
9. redno plačevati prejete račune za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
10. pisno obveščati upravljavca o lastninskih in drugih spremembah v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo,
11. javiti vsako opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanalizacije upravljavcu,
12. pridobiti soglasje upravljavca pri predelavi interne kanalizacije,
13. pridobiti soglasje upravljavca za povečanje odvajanja dogovorjene količine vode,
14. ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja upravljavca,
15. odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojo lastnino, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja upravljavca in neustrezno uporabo.
Uporabnik sme odvajati vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je ta nastala zaradi njegovega ravnanja oziroma jo je povzročila njegova odpadna voda.
Uporabnik sme odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne povzroča mehanskih ali kemičnih poškodb omrežja ter ne zavira ali poruši operacij na čistilni napravi.
Uporabnik mora v primeru malomarnega dejanja oziroma zaradi izpusta neustreznih komunalnih voda povrniti stroške odprave posledic upravniku.
Uporabnik ne sme v primeru ločenega sistema odvajanja odvajati padavinske vode v fekalni sistem.

Odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in napravam javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. Vsebnost teh snovi ne sme preseči maksimalno dovoljene vrednosti za izpust v javno kanalizacijsko omrežje.
V kanalizacijo je tako strogo prepovedano odvajati:
a) strupene snovi,
b) snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice,
c) jedke snovi (kisline, alkalije in soli),
d) maščobe in odpadno olje,
e) trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali, mavec, pesek, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete,
f) radioaktivne snovi,
g) kužne snovi.
Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati meteorno, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa tehnološko in fekalno odpadno vodo.

Industrijski in drugi večji onesnaževalci morajo omogočiti redno kontrolo vsebnosti nečistoč v odpadni vodi. Kontrolo lahko opravlja samo usposobljeni izvajalec, ki je pridobil pooblastilo pristojnega republiškega organa. Rezultate meritev mora redno posredovati izvajalcu javne službe.
Obseg in pogostost meritev se izvaja skladno s predpisi, ki določajo vrsto, način in pogostost izvajanja monitoringa odpadne vode.
Vsi stroški, povezani z izvajanjem kontrole odpadne vode, bremenijo uporabnika oziroma povzročitelja onesnaženja.

Investitorji oziroma izvajalci vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic in trgov morajo po zaključenih delih vzpostaviti kanalizacijsko omrežje v prvotno stanje.
Upravljavci drugih omrežij (npr.: elektro, telefon, plinovod, toplovod in podobno) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti zaščito kanalizacijskega omrežja. V primeru poškodb morajo naročiti popravila pri upravljavcu na lastne stroške.

Obstoječa kanalizacija, ki ima značaj javne kanalizacije in ni v upravljanju upravljavca ter ni last Občine Brezovica, se lahko lastnini v smislu določil 76. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98).

Za prenos obstoječih objektov in naprav kanalizacije v lasti Občine Brezovica v upravljanje upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacija, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo – geodetsko izmero situacije omrežja, evidenco priključkov in ostalih elementov na vodu,
2. kanalizacija, ki se predaja, mora ustrezati določbam tega odloka in pravilnika,
3. izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem – ocena vrednosti,
4. izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizacije in čistilne naprave, ki se predaja, in stroški v zvezi s prevzemom,
5. izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav,
6. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji, v skladu z veljavno zakonodajo.
Za obstoječe kanalizacijsko omrežje, katerega je že doslej vzdrževal upravljavec, mora le-ta zagotoviti vse razpoložljive podatke in v sodelovanju z Občino Brezovica v roku enega leta od datuma prenosa v upravljanje pristopiti k vzpostavitvi katastra.

Prevzem novozgrajenih kanalizacijskih objektov in naprav v last Občine Brezovica se brez dodatnih stroškov izvede po naslednjem postopku:
1. po končani gradnji investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno dovoljenje,
2. občina prevzame objekte v last na osnovi primopredajnega zapisnika, če je investitor izpolnil naslednje pogoje:
– pridobil uporabno dovoljenje,
– predložil projekt izvedenih del in ostalo ustrezno tehnično dokumentacijo v skladu z veljavnimi predpisi, vrednost osnovnih sredstev, potrdilo o urejenih lastninskih razmerjih.
Investitor je dolžan predati zgrajeno kanalizacijo Občini Brezovica najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Prevzete kanalizacijske objekte in naprave skladno z določili tega člena preda Občina Brezovica v upravljanje upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

Izvajanje določb tega odloka in določb predpisov, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Brezovica, nadzirajo pristojne inšpekcijske službe.

Občinski inšpektor opravlja nadzor nad izvajanjem odloka v skladu s svojimi pristojnostmi.

Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljavec:
a) če ne vzdržuje objektov in naprav javne kanalizacije, kot to določajo 19., 63. in 64. člen tega odloka,
b) če v nasprotju s 64. členom ne opravi kontrole objektov in naprav javne kanalizacije, ko je to nujno potrebno,
c) če ne dopusti priključitve na javno kanalizacijo, kot to določajo 7., 24. in 26. člen tega odloka,
d) če ne izvaja praznjenja in čiščenja grezničnih odplak, kot to določa 32. člen tega odloka,
e) če prekine odvajanje brez obvestila, to je v nasprotju s 57. in 60. členom tega odloka,
f) če obračunava storitev odvajanja in čiščenja v nasprotju z določili tega odloka.
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

Z globo 350.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik:
a) če ne izpolnjuje obveznosti, navedenih v 19., 77., 78. in 79. členu tega odloka,
b) če v nasprotju z 78. členom tega odloka v javno kanalizacijo odvaja snovi, ki v prekomerni količini škodujejo okolju, javni kanalizaciji in delavcem, ki delajo na vzdrževanju kanalizacijskega omrežja,
c) če v nasprotju s 57. in 78. členom tega odloka odvaja odpadno fekalno ali tehnološko vodo v meteorni kanal oziroma izvorno, drenažno ali meteorno vodo v fekalno kanalizacijsko omrežje,
d) če ne izvaja rednega monitoringa, kot to določa 79. člen tega odloka,
e) če v nasprotju s 7. in 80. členom tega odloka nedopustno posega v objekte in naprave javne kanalizacije ali v interno kanalizacijo drugih uporabnikov,
f) če se ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje, kot to določata 23. in 35. člen tega odloka,
g) če v nasprotju s 33. členom tega odloka odpadno vodo in goščo iz greznic odvaža na javne ali kmetijske površine oziroma neposredno odvaja v površinske ali podzemne vode,
h) če ne uredi merskega mesta, kot to določajo 41., 42., 43., 44. in 47. člen tega odloka,
i) če v nasprotju z 20., 64. in 79. členom tega odloka pristojni inšpekcijski službi, upravljavcu ali izvajalcu monitoringa onemogoča dostop do kanalizacijskega priključka in merskega mesta.
Z globo 100.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z globo 100.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo, zaključeno s čistilno napravo prek greznic, morajo v roku enega leta po obvestilu izvajalca izvesti kanalizacijski priključek po navodilu upravljavca z opustitvijo greznice.

Uporabnik, ki že izvaja obvezen monitoring odpadne vode, mora upravljavcu redno dostavljati poročila o opravljenih meritvah.

Zahteve v zvezi z odvajanjem komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo morajo biti izpolnjene najkasneje do:
– 31. decembra 2007 na poselitvenem območju s PE večjim od 100.000,
– 31. decembra 2010 na poselitvenem območju s PE večjim od 15.000,
– 31. decembra 2015 na poselitvenem območju s PE med 2.000 in 15.000,
– 31. decembra 2017 na poselitvenem območju s PE med 50 in 2.000.
Na občutljivih območjih morajo biti zahteve v zvezi z odvajanjem komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo izpolnjene najkasneje do:
– do 31. decembra 2008 na poselitvenem območju s PE večjim od 10.000 in
– do 31. decembra 2012 na poselitvenem območju s PE med 50 in 10.000.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti zahteve glede odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo na vodovarstvenih območjih izpolnjene najkasneje do 12. decembra 2007.
Lastniki stavb na območju, ki ga ni treba opremiti z javno kanalizacijo po merilih iz 4. člena tega pravilnika in opremljanje zemljišč z javno kanalizacijo na teh območjih ni predvideno s programom opremljanja zemljišč, ter lastniki stavb zunaj naselja morajo zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah najkasneje:
– do 31. decembra 2010, če je stavba na vodovarstvenem območju, in
– do 31. decembra 2018, če je stavba na občutljivem območju.

Zahteve iz prejšnjega člena so za posamezno poselitveno območje podrobneje določene v operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode po predpisih o varstvu okolja.
Izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka se podrobneje uredi v programu opremljanja zemljišč po predpisih o urejanju prostora.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.