Na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02) in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03-ZZK-1) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 20. seji dne 31. 3. 2005 sprejel

Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča (Uradni list RS, št. 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95, 21/97, 35/97, 40/98, 38/99, 60/99, 96/00, 49/01, 69/02 in 92/02 – v nadaljnjem besedilu: odlok), nastale zaradi uskladitve z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Mestne občine Novo mesto, dopolnjen 2003/1 (objavljen v Uradnem listu RS, št. 99/04), ki se nanaša na Urbanistično zasnovo Novega mesta ter pobude lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč.
Kartografski del k odloku predstavlja čistoris vseh sprememb in dopolnitev odloka.

Za 9. členom odloka se doda nov, 9.a člen, ki se glasi:
Ohranjanje narave:
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev (izven mestnega jedra) in primestna središča 2001/1 (ZRSVN, OE Novo mesto, september 2002), in varstvene usmeritve na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih, navedene v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za Novo mesto (izven mestnega jedra) in primestna središča in zunajmestni prostor Mestne občine Novo mesto (ZRSVN, OE Novo mesto, september 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Mestne občine Novo mesto.
Posegi na priobalnih pasovih vodotokov:
Na registriranih vodotokih državnega in/ali lokalnega pomena so dovoljeni vsi posegi v skladu z materialnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, če so namenjeni vzpostavljanju kvalitetnejše gospodarske komunalne infrastrukture in/ali družbeno sprejemljivih rekreacijskih površin v obliki novogradenj, rekonstrukcij ali vzdrževalnih del na obstoječih vodnih objektih.
V skladu z materialnimi zakonskimi in podzakonskimi akti so v priobalnem pasu vodotokov možni posegi v prostor na območjih historične priobalne poselitve; npr. v območju mestnega jedra Novega mesta, v območju Kandije, na območju čolnarn, mlinov, žag in podobno.
Predhodne smernice, mnenja in soglasja za vse posege na vodotokih in priobalnih zemljiščih, naštetih v prejšnjih dveh odstavkih, izda pristojna agencija v sklopu Ministrstva za okolje in prostor RS.

Za drugim odstavkom 14. člena se doda tekst:
»Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
– če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča;
– na zavarovana območja narave, razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja, na območja, predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
– v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani ali krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, oblika stebrov in anten);
– praviloma se lokacija postavitve antenskih stebrov predvidi na osnovi predhodnih tehničnih elaboratov v variantah z obrazložitvijo največje družbene sprejemljivosti (pojem največje družbene sprejemljivosti pomeni razmerje med gospodarskim učinkom pokritosti s signalom iz objektov in naprav mobilnih telekomunikacij, projektiranimi v skladu s tehničnimi normativi, v razmerju do pobud organiziranih javnosti).«

37. člen se v celoti črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»V območju urejanja je dovoljena gradnja pomožnih objektov na osnovi določil Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03) in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah tega pravilnika (Uradni list RS, št. 130/04) ter morebitnih sprememb in dopolnitve zgoraj navedenega akta. Zgoraj navedena določila ne veljajo za gradnje pomožnih objektov, ki so s tem odlokom opredeljena kot:
– GE javne zgradbe (šifra urejanja d), GE posebne javne zgradbe (š. u. e) ter GE stanovanj v bloku (š. u.j);
Pomožni objekt je lahko grajen le pod organizacijskimi in oblikovnimi pogoji opredeljenih posebnih meril in pogojev za pomožno stavbo na konkretni GE.«

Za 37. členom odloka se doda nov, 37. a člen, ki se glasi:
5.11 MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO V VINOGRADNIŠKIH ENOTAH
(območje Kuzarjevega Kala in nad Smolenjo vasjo)
»V – Vinogradniška GE
Vg – Vinogradniška enota z dopolnilno gostinsko ponudbo – vinotoč;
Vv – Vinogradniška enota posebnega merila in
Vz – GE Zidanice na stavbnem zemljišču.
Vinogradniška gradbena enota je sklop kmetijskih površin in morebitnih stavbnih zemljišč v skupnem lastništvu z zasajenim vinogradom in/ali sadovnjakom v območju, ki je v grafičnem delu tega odloka opredeljeno kot vinogradniško območje. Vinogradniško območje je posebna avtohtona oblika kmetijske rabe in poselitve, kjer je po tem odloku dovoljena gradnja gospodarskih objektov – zidanic, drugih objektov na gradbenih parcelah po splošnih določilih tega odloka in vseh vrst objektov in naprav komunalne infrastrukture po splošnih določilih tega odloka. Vinogradništvo ima na vinogradniški GE prednost pred sadjarstvom in gradnjo objektov tako, da zasaditev sadnega drevja in gradnja objektov bistveno ne vpliva na poslabšanje dolgoročnih kvalitetnih pogojev vinogradniške pridelave na GE in na sosednjih zemljiščih. Vinogradništvo, sadjarstvo in gradnja objektov in naprav naj se v vinogradniškem območju sinergijsko dopolnjujejo.
Investitor in/ali investitorji zidanice morajo izkazati minimalne zasajene površine z vinsko trto in/ali sadnim drevjem, in sicer:
a) na območju najboljših kmetijskih zemljišč:
20 arov za vinograd z žlahtno vinsko trto ali
50 arov za intenzivni ali travniški sadovnjak;
(v primeru matematičnih interpolacij je potrebno zagotoviti najmanj 50% površin, zasajenih z vinogradom; primer 1: pogoji za gradnjo zidanice so zadovoljeni, če je z vinogradom zasajenih minimalno 10 arov vinograda (50%) in 25 arov intenzivnega ali travniškega sadovnjaka (50%); primer 2: pogoji za gradnjo zidanice so zadovoljeni, če je z vinogradom zasajenih 15 arov (75%) in 12,5 ara zasajenih z intenzivnim ali travniškim sadovnjakom (25%);
b) na območju drugih kmetijskih zemljišč:
10 arov za vinograd z žlahtno vinsko trto ali
50 arov za intenzivni ali travniški sadovnjak;
(v primeru matematičnih interpolacij je potrebno zagotoviti najmanj 50% površin, zasajenih z vinogradom; primer 1: pogoji za gradnjo zidanice so zadovoljeni, če je z vinogradom zasajeno minimalno 5 arov vinograda (50%) in 25 arov intenzivnega ali travniškega sadovnjaka (50%); primer 2: pogoji za gradnjo zidanice so zadovoljeni, če je z vinogradom zasajenih 6 arov (60%) in 20 arov zasajenih z intenzivnim ali travniškim sadovnjakom (40%).
Za opredelitev posamezne GE se lahko štejejo le površine, ki so v enem obdelovalnem kosu (lahko z več parcelnimi številkami). Izjemoma se lahko štejejo tudi druge primerne površine, ki ležijo na območju istega vinorodno geografskega predela (vinorodne gorice).
V vinogradniških območjih je mogoče z novo parcelacijo deliti večje parcele, na katerih stojijo zidanice, v manjše le pod pogojem, da nova parcela, na kateri stoji zidanica, ni manjša od 20 arov na najboljših kmetijskih zemljiščih in 10 arov na drugih kmetijskih zemljiščih. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin in stavbišč. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dovoljen.
Na vinogradniških GE so dovoljene gradnje nadomestnih zidanic, rekonstrukcije in razširitve obstoječe zidanice v skladu s tem členom odloka tudi na zemljiščih, ki ne izkazujejo zgoraj navedenih minimalnih zasajenih površin z vinsko trto in/ali sadnim drevjem.
Lokacija zidanice na GE, organizacija prostora
Na vinogradniški GE, ki je v prostorskih planih opredeljeno kot območje kmetijskih zemljišč, je mogoče graditi (ali spremeniti) stavbo tipa zidanica v skladu s spodaj navedenimi merili in naslednje objekte in naprave:
– v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom in greznica;
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto po 8. členu Pravilnika. Slednji se lahko gradijo le v funkcionalnem prostoru zidanice v skladu z merili v poglavju Plinski rezervoarji v 12. členu.
Zidanico je mogoče graditi le v območju javne dostopne poti – v gradbeni liniji zidanice na sosednji GE oziroma z največjim odmikom osnovnega volumna zidanice od osi javne poti do 10 m. Pri tem je potrebno zagotoviti minimalni razmik trikratne širine zidanice med sosednjimi zidanicami, pri čemer so odmiki lahko tudi manjši, če to pogojuje oblika parcelacije ali neugoden relief terena. Projektant mora zmanjšanje zgoraj opisanih odmikov v projektni dokumentaciji posebej obrazložiti. Minimalen odmik kapi zidanice od sosednje parcele je lahko 1,5 m; v primeru soglasja mejaša je odmik lahko tudi manjši.
GE se ureja tudi v skladu z naslednjimi merili:
– zagotovljeno mora imeti vsaj eno parkirno mesto za gospodarsko vozilo (traktor s prikolico, kamionet ipd.);
– odprti useki in nasipi ne smejo biti višji od 3 m, novi in povečani oporni zidovi pa so lahko obdelani le kot škarpe iz lokalnega apnenca s poglobljenimi fugami z dovoljenimi kombinacijami z betonom, opeko in lesom, visoke do 2,5 m, pri čemer se lahko oporni zidovi na kmetijskih površinah na osnovi ZGO izvajajo le na osnovi gradbenega dovoljenja;
– namestitve kažipotov in panojev za informativne in promocijske vsebine so dovoljeni v skladu s celostno podobo vinske ceste ali vinske gorice; svetlobni panoji na zidanicah niso dovoljeni, razen na zidanicah z javnim značajem (vinotoči), kjer so dovoljeni v maksimalni površini 0,5 m2 v višini do 3 m od kote terena ob zidanici v smeri javne poti.
Urbanistično stavbarsko oblikovanje:
Zidanica je gospodarski objekt za pridelavo in shranjevanje vina in na osnovi grozdja izdelanih produktov ter drugih kmetijskih pridelkov, predvsem sadja. V zidanici se shranjuje tudi kmetijsko orodje in mehanizacijo ter zagotavlja sodobne delovne pogoje za vinogradništvo, ki vključujejo organizacijo prostorov za umik pred neugodnimi vremenskimi pogoji ter za higieno in počitek. Sodobna zidanica se po potrebi investitorja priključi na vse vrste energetskih, komunalnih in telekomunikacijskih objektov in naprav, pri čemer se upošteva tudi obvezno priključevanje na komunalne objekte in naprave, če tako določajo drugi občinski predpisi (npr. priključevanje na vodovod, kanalizacijsko omrežje ipd.).
Nad kletno etažo zidanice je dovoljeno urediti prostore za občasno bivanje z za ta namen potrebnimi prostori. V zidanici kot gospodarskem objektu z možnostjo ureditve prostorov za občasno bivanje ni dovoljeno uveljavljati stalnega bivanja.
Zidanica je praviloma delno vkopana stavba, ki se oblikuje po naslednjih načelih oziroma določilih:
– v tlorisu je dimenzij od 3,5 x 5 do 6,0 x 8 m (zunanje dimenzije podstrešnega dela stavbe);
– z vertikalnim gabaritom klet in podstrešje, z največjo višino kolenčnega zidu podstrešja 1,2 m (izjemoma je lahko v strmih in izpostavljenih legah, če je osnovni naklon terena nad 30%, kolenčni zid visok tudi največ 2,4 m ter izvedena druga medetažna konstrukcija, pri čemer mora biti kap strehe v višini medetažne konstrukcije ali nižje);
– s streho tipa klasična streha – simetrična dvokapnica naklona 35 do 45 stopinj; praviloma, vendar neobvezno naj bo orientirana pravokotno na potek plastnic; na strehi zidanic so dovoljene fičare na 20% horizontalne projekcije strehe; fičare v obliki trapeza niso dovoljene;
– v kletnem, v večjem delu obvezno zidanem delu zidanice se opredeli prostore za predelavo grozdja, vinska klet in shramba sadja ter ostali prostori, kot so: shramba orodja, mehanizacije in bio-kemijskih sredstev, enološki laboratorij in degustacijski prostor, sanitarije in podobno; del kletne etaže in celotni podstrešni del zidanice je lahko v celoti lesen.
Fasada naj bo načeloma horizontalno členjena na kletni in podstrešni del, lahko posebej tudi strešni venec. V strmih in izpostavljenih legah (naklon terena nad 30%) je horizontalna členitev obvezna tudi z gankom ali balkonom po celi širini in/ali 50% dolžine najbolj izpostavljene fasade. Fasada podstrešnega dela in predvsem zatrepa naj bo praviloma lesena, s širokimi deskami, z vertikalno členitvijo površinske strukture. Kletni del naj ima praviloma grobi omet ali obrizg v pastelnih barvah zemlje ali avtohtonega apnenca. Balkoni so na čelni fasadi dovoljeni do globine 1,5 m le preko celotne širine zidanice in/ali na vzdolžni najmanj 50% dolžine zidanice. Polnila varovalnih ograj balkonov in gankov in opornih zidov so lahko le lesena v naravni teksturi lesa. Varovalne ograje nad opornimi zidovi so lahko izdelane tudi v obliki plotov ali brajd.
Izključno kletni del zidanice je lahko v primeru večjih izkazanih obdelovalnih površin večji, in sicer za 1% za nadaljnjih 100% izkazanih obdelovalnih površin, pri čemer veljajo kriteriji za najboljše vinogradniške površine tudi za druge vinogradniške površine; (primer 1: zidanica, ki leži na prvem vinogradniškem območju in je izkazana obdelovalna površina 30 arov, je lahko izključno v kletni etaži razširjena za 10 m2; primer 2: zidanica, ki leži na drugem vinogradniškem območju in je izkazana obdelovalna površina 25 arov, je lahko izključno v kletni etaži razširjena za 5 m2; prej opisani povečani del kleti zidanice je lahko le v celoti vkopan ali prizidan tako, da sta vsaj dve stranici prizidka v celoti vkopani s samo eno glavno fasado. Gradnja prizidkov na vedutno izpostavljeni čelni del zidanic ni dovoljena.
V primeru, da znašajo obdelovalne površine v strnjenem kompleksu več kot 40 arov, je dovoljena izvedba dodatnega objekta po kriterijih za gradnjo zidanice, pri čemer ni potrebno zagotoviti samostojnih priključkov na objekte in naprave energetske in komunalne infrastrukture. Dodatni objekt po zgoraj opisanih kriterijih se lahko gradi v skladu z merili gospodarske stavbe ali kozolca po splošnih določilih tega odloka, če ne presegajo horizontalnih in vertikalnih gabaritov za gradnjo zidanice po tem odloku. Za gradnjo dodatnega objekta na drugih vinogradniških območjih veljajo kriteriji za gradnje na najboljših kmetijskih zemljiščih.
Zidanica ima lahko razširitve odprtih ali zaprtih pomožnih kubusov.
Odprti kubusi, ki so vsaj z ene strani navezani na osnovni objekt zidanice, so lahko izvedeni v dolžini ali širini do največ 3 m z maksimalno površino 24 m2 (odprti kubusi ob zidanicah so namenjeni umiku pred neugodnimi vremenskimi vplivi, kot so dež, sneg ali prekomerna insolacija, opravljanju pomožnih kletarskih del in prostočasnih dejavnosti, vezanih na občasno bivanje v zidanici in podobno).
Zaprti pomožni kubus (razširitev zidanice po kriterijih preseganja osnovnih pogojev za gradnjo zidanic na obdelovalnih površinah nad 20 arov vinograda) mora biti vsaj z dveh strani delno ali v celoti vkopan v zemljo. Na vidnih fasadah naj bo po teksturi oblikovan kot glavni objekt ali brunarica, njegova streha pa je lahko ravna streha ali pokrita z zemljo ali v obliki podaljška k osnovni strešni ploskvi po celotni dolžini objekta v istem naklonu. V strmih in izpostavljenih legah (naklon terena nad 30 stopinj) dodatni kubusi, ki posegajo do ¼ dolžine proti najbolj izpostavljeni fasadi, niso dovoljeni. V slednjem primeru je lahko sleme (lahko asimetrične) strehe orientirano tudi pravokotno na sleme osnovnega objekta pod pogojem, da je sleme dodatnega kubusa vsaj 1 m pod nivojem slemena osnovnega objekta.
Vinotoč
Na vinogradniških GE je mogoče organizirati dodatno kmetijsko-turistično ponudbo vinotoč, in sicer ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
– da se dejavnost opravlja v skladu z 72. členom Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah (Uradni list RS, št. 23/96);
– da ima stavba opredeljeno stavbno zemljišče, če se ne gradi po merilih oblikovanja zidanic po tem odloku;
– je nosilec lastnik najmanj 20 arov vinograda na lokaciji vinotoča, zasajenega z žlahtno vinsko trto, ali proporcionalnih površin sadovnjaka;
– da predelava grozdja predstavlja osnovno ali dopolnilno dejavnost nosilca/investitorja;
– da se lokacija nahaja na območju vinsko-turistične ceste ali v ugodni oddaljenosti od kategorizirane občinske ceste.
Stavbe se oblikuje le v skladu z merili oblikovanja zidanice, če nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča, na stavbnem zemljišču pa le v skladu z merili oblikovanja zidanic ali hiše na podeželju. V slednjem primeru ima lahko GE tudi stavbo tipa gospodarska stavba in pomožne stavbe v skladu s Pravilnikom. Praviloma te stavbe na izpostavljenih legah in zemljiščih, katerih največji nagib meri več kot 10% (merjeno med nasprotnima mejama GE), ne smejo biti širše od 7,0 m. Kjer to omogoča prostorski kontekst (manj izpostavljene naravne terase ali kotanje v bregu), se lahko sklopi posebnega merila oblikujejo v skladu z merili UO C- Osamela domačija.

V 39. členu odloka 4.20 Katalog tipov gradbenih enot se besedilo pod naslovoma:
(1) h – Gradbena enota individualne stanovanjske hiše – osnovni tip (GE ISH – osnovni tip):
– v podnaslovu h2- Stanovanjska stavba pri:
h22- Maksimalni tlorisni gabariti, lokacija stanovanjske stavbe dopolni tako, da se v celoti glasi:
»h22- Maksimalni tlorisni gabariti, lokacija stanovanjske stavbe:
– biti mora najmanj 3 m odmaknjena od parcelnih meja s sosednjimi GE;
– manjši odmik je lahko le s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča in ob zagotovitvi požarnovarnostnih ukrepov;
– njena osnovna streha ne sme biti širša od 12 m horizontalne projekcije;
– ne sme izstopati iz gradbene linije v smeri javnega prostora.« (pripombi 5/I in 7/I) in
– v podnaslovu h3 – Pomožne stavbe pri:
h32 – Pomožne stavbe spremeni tako, da se v celoti glasi:
»h32 – Pomožne stavbe:
– imajo nad nivojem zemljišča le pritličje;
– so prislonjene na stanovanjsko stavbo ali pa od nje odmaknjene najmanj za svojo etažno višino; če so postavljene na parcelno mejo ali od nje odmaknjene manj kot 3 m, je obvezno soglasje lastnika sosednje GE;
– imajo glavne vhode praviloma orientirane proti stanovanjski stavbi.« (pripombi 6/I in 7/I))
(2) h – Gradbena enota individualne stanovanjske hiše – z možnostjo rasti (GE ISH – z možnostjo rasti) se v podnaslovu h2- Stanovanjska stavba dopolni tako, da se v celoti glasi:
– mora biti najmanj 3 m odmaknjena od parcelnih meja s sosednjimi GE;
– manjši odmik je lahko le s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča in ob zagotovitvi požarnovarnostnih ukrepov;
– njena osnovna streha se ne sme razširiti preko 12 m horizontalne projekcije;
– je locirana z glavno fasado na gradbeno linijo oziroma iz nje ne sme izstopati v smeri javnega prostora.
V 43. členu odloka v točki 5.20 Posebna merila in pogoji za urejanje ureditvenih območij se
(1) dodajo nova ureditvena območja z naslednjimi pogoji:
II/F5 – Kristanova ulica
1 – NAMEN UO: trgovina, gostinska dejavnost
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka P+1
4 – POMOŽNE STAVBE niso dovoljene
5 – DODATEN POGOJ: Izvedba nadstreška nad gostinskim vrtom je možna le v soglasju z avtorjem projekta dozidave poslovnega objekta.
II/J8 – vodohran Žibertov hrib
1 – NAMEN UO: komunalna dejavnost, infrastruktura
2 – STAVBNA INFRASTRUKTURA: prevladujoč stavbni volumen je lahko le pritličen.
II/J9 – meteorološka postaja Žibertov hrib
1 – NAMEN UO: raziskovalna dejavnost – meteorološka opazovanja; bivanje za potrebe raziskovalne dejavnosti
2 – PREDPISAN TIP GE:GE ISH – osnovni tip – na zahodnem delu območja
3 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
4 – OMEJITVE POSEGOV: Postavitev objektov ne sme ovirati opravljanja predvidene dejavnosti – meteoroloških opazovanj.
»II/N10« – Drgančevje
1 – NAMEN UO: Spreminjanje namembnosti, ki bi pomenilo povečanje stroškov rušitve, ni dovoljeno.
2 – OSNOVNI POGOJ: Ohranitev kar največ možnosti za radikalno preureditev gradbene enote v okviru OLN.
3 – OMEJITVE POSEGOV: Spremembe namembnosti zemljišč in gradnje novih stavb niso dovoljene. Dovoljena tudi niso redna vzdrževalna dela na obstoječih stavbah.
Na gozdni vegetaciji so dovoljena le vzdrževalna dela. Goloseki niso dovoljeni.
»II/N11« – Žabja vas – križišče
1 – NAMEN UO: območje rekonstrukcije križišča glavnih in regionalnih cest
2 – OSNOVNI POGOJ: ohranitev kvalitetnih izhodišč za preureditev US v okviru OLN.
3 – OMEJITVE POSEGOV: spremembe namembnosti zemljišč za druge namene niso dovoljene.
(2) spremenijo merila in pogoji v:
»II/F3« – IMV – S
– besedilo pod 3 – POSEBNI POGOJI se nadomesti tako, da se glasi:
»3 – POSEBNI POGOJI: stavbna struktura ob Kandijski /nekdaj Zagrebški/ cesti mora slediti gradbeni liniji, ki je že definirana z novogradnjo ob tej ulici (objekti Revoza in TPV), pri tem pa je treba zagotoviti dovolj prostora za izvedbo kolesarske poti in drevoreda ob Kandijski cesti. Obstoječi objekt centralnega skladišča rezervnih delov je dovoljeno nadzidati za eno etažo, streho objekta pa izkoristiti tudi za parkirne površine, če za dejavnosti na tem območju ni možno zagotoviti zadostnih parkirnih mest v garažni hiši in v parterju ter ob Mušičevi ulici. Možnost odstranitve Hadlove vile in gradnje kvalitetnega prostorskega poudarka (zaključka predvidenih novih gradenj) mora investitor predhodno uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. Pred izvedbo uvoza v območje z zahodne strani mora investitor zagotoviti rekonstrukcijo priključne ceste, ki se nadaljuje v smeri Osnovne šole Grm oziroma na Mušičevo ulico.« (pripomba 8-TPV)
II/H14 – Žabja vas – Osredek
1 – NAMEN UO: bivanje
2 – OMEJITVE POSEGOV: Parcialne rešitve in pozidava s posameznimi posegi, ki se ne povezujejo v kompleksno celoto, niso sprejemljive. Do sprejetja občinskega lokacijskega načrta gradnje in druge ureditve, ki bi pomenile povečanje stroškov za realizacijo le-tega, niso dovoljene.
(3) spremeni namen UO v:
»II/A6« – Žabja vas
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
(4) ukine območje »II/K6« – nad Agroservisom.
V 44. členu odloka v točki 5.20 Posebna merila in pogoji za urejanje ureditvenih območij se
(1) dodajo nova ureditvena območja z naslednjimi pogoji:
III/D5 – Drska
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe z višino P+2 oziroma K+P+1
3 – POSEBNI POGOJI: atrij se lahko izvede kot zimski vrt, pri čemer se morajo obstoječa drevesa ohraniti. Novogradnjo (na mestu sedanjega poda) je potrebno predvideti le v takem obsegu, da bo možno na parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest za dejavnost. (pripomba 2/I)
III/N8 – Zdole
1 – NAMEN UO: Spreminjanje namembnosti, ki bi pomenilo povečanje stroškov rušitve ni dovoljeno.
2 – OSNOVNI POGOJ: Ohranitev kar največ možnosti za radikalno preureditev gradbene enote v okviru OLN.
3 – OMEJITVE POSEGOV: Spremembe namembnosti zemljišč, gradnje novih in dozidave obstoječih stavb niso dovoljene. Na obstoječih stavbah so dovoljena le redna vzdrževalna dela.
(2) dopolnijo merila in pogoji v:
»III/N2« – Drska
– do izvedbe prezidave GE v GE javne stavbe se za potrebe dejavnosti lahko izvede zimski vrt in uredi parkirišče v zalednem delu parcele.
(3) ukine območje III/H6 – Brod – V.
(4) spremeni oznaka območja III/B5 – Cesarjeva ulica (parkirišča) v III/B6 – Cesarjeva ulica (parkirišča).
V 45. členu odloka v točki 5.20 Posebna merila in pogoji za urejanje ureditvenih območij se
(1) dodajo nova ureditvena območja z naslednjimi pogoji:
IV/C9 – Šmihelska cesta
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje; obrtna proizvodnja, združljiva z bivalnim okoljem – normativ hrupa (maks. 55 dcb.), minimalni tovorni promet, dovoljena le tovorna vozila do skupno 5 t teže.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka min. P+1 maks. P+2.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične. (pripomba 7 in 8/II).
»IV/E3« – Oskrbna stanovanja za starejše občane
1 – NAMEN UO: bivanje starejših občanov in vzporedni javni programi za njihovo oskrbo.
2 – POSEBNA MERILA OBLIKOVANJA: oblikuje se kot celovit stavbni sklop, vključen v krajino v območju doline meandra Težke vode V od Šmihela. Zagotoviti je potrebno organizacijo osrednjega notranjega dvorišča ter kar največjo možno izločitev motornega prometa v območje Šmihelske ceste. Stavbni volumni naj ne presegajo višine objektov Doma starejših občanov in naj bodo oblikovno izrazito nevtralni (v merilu krajine).
»IV/E4« – Parkirišče
POSEBNA MERILA OBLIKOVANJA: parkirna mesta se izvedejo vzdolž Šmihelske ceste v širini 16,5 m in se tlakujejo ali izvedejo v asfaltu. Namenjena so za potrebe oskrbnih stanovanj za starejše občane (za območje »IV/E3«). Izvede se ustrezen priključek s Šmihelske ceste ter kontrola dostopa (vstopna rampa).
IV/I7 – Sveti Rok
1 – NAMEN UO: bivanje
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE
3 – POSEBNI POGOJI: Za neposredne posege v prostor je obvezno skupinsko urejanje celotnega območja, lahko tudi zahodni del ločeno od vzhodnega dela.
IV/H9 – Regrške Košenice
1 – NAMEN UO: bivanje
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip z možnostjo odstopanj glede oblike, naklona strešin (tudi fičar) ter kritine; novogradnje ali rekonstrukcije obstoječih lahko sledijo oziroma povzemajo elemente oblikovanja sosednjih, z gradbenim dovoljenjem zgrajenih objektov.
3 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
IV/H10 – Regrške Košenice -S
1 – NAMEN UO: bivanje
2 – PREDPISAN TIP GE: GE vrstnih hiš
3 – POMOŽNE STAVBE: so dovoljene le kot nadstreški pred vhodom.
»IV/O2« – Regrške Košenice – osrednji del
1 – NAMEN UO: zelene in športno-rekreacijske površine soseske
2 – POSEBNE OMEJITVE: dovoljena je izvedba naprav in ureditev za šport in rekreacijo, ki ne bodo bistveno spreminjale reliefnih značilnosti območja s pogojem čim večje ohranitve zelenih površin in obstoječe zasaditve. Igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, niso dovoljena. Ohranijo se obstoječe pešpoti ter smiselno dopolnijo z novimi, vključno s prostori za sedenje. Ta mesta se opremijo z urbano opremo (koši za smeti, javno razsvetljavo ipd.).
IV/L2 – vodohran Sveti Rok
1 – NAMEN UO: komunalna dejavnost, infrastruktura
2 – STAVBNA INFRASTRUKTURA: prevladujoč stavbni volumen je lahko le pritličen.
(2) ukine pogoj glede prepovedi gradnje pomožnih stavb v ureditvenem območju IV/H4 – Ob Težki vodi.
(3) pri UO »IV/H5« – Regrča vas (le za US obstoječih GE) in »IV/H6« – Regrča vas (le za US obstoječih GE) črtata besedili v oklepaju.
V 46. členu odloka v točki 5.20 Posebna merila in pogoji za urejanje ureditvenih območij se
(1) dodata novi ureditveni območji z naslednjimi pogoji:
V/C6 – Cegelnica
1 – NAMEN UO: bivanje; kmetijska in druga proizvodnja v pretežno bivalnem okolju
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE
»V/I4« – Žabjak
1 – NAMEN UO: bivanje, sekundarne dejavnosti v bivalnem okolju, terciarne dejavnosti
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE
(2) ukine območje V/I3 – Marof.
V 47. členu odloka v točki 5.20 Posebna merila in pogoji za urejanje ureditvenih območij se
(1) dodata novi ureditveni območji z naslednjimi pogoji:
VI/I7 – Jedinščica
1 – NAMEN UO: bivanje, kmetijska proizvodnja, proizvodnja v bivalnem okolju
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE
»VI/N6« – Skerlov laz
1 – NAMEN UO: Spreminjanje namembnosti, ki bi pomenilo povečanje stroškov rušitve, ni dovoljeno.
2 – OSNOVNI POGOJ: Ohranitev kar največ možnosti za radikalno preureditev gradbene enote v okviru OLN.
3 – OMEJITVE POSEGOV: Spremembe namembnosti zemljišč in gradnje novih stavb niso dovoljene.
(2) ukine območje »VI/C3« – Gotna vas – V.
(3) dopolnijo pogoji za ureditveno območje VI/H4 – Banija tako, da se v celoti glasijo:
1 – NAMEN UO: bivanje
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip
3 – DODATNI POGOJI za gradnjo objektov zahodno od obstoječe pozidave:
Postavitev novih objektov mora slediti gostoti in razporeditvi obstoječe pozidave, pri čemer naj se upošteva zamik objektov tako, da obstoječim objektom ne bo bistveno poslabšana osončenost. Pred začetkom gradnje novih objektov so investitorji objektov dolžni poskrbeti za rekonstrukcijo sedanje ceste, izgradnjo vsaj enostranskega pločnika in dogradnjo ustrezne komunalne infrastrukture v skladu s pogoji upravljavcev.
V 48. členu odloka v točki 5.20 Posebna merila in pogoji za urejanje ureditvenih območij se:
(1) dodajo nova ureditvena območja z naslednjimi pogoji:
VII/M2 – križišče Ločna – S:
1 – NAMEN UO: parkirne površine za tovorni promet, infrastruktura
2 – POGOJI UREJANJA: ureditev površine za parkiranje tovornih vozil, pomožnih objektov ni dovoljeno postavljati.
»VII/M3« – vodohran Mestne njive
1 – NAMEN UO: komunalna dejavnost, infrastruktura
2 – STAVBNA INFRASTRUKTURA: prevladujoč stavbni volumen je lahko le pritličen
»VII/M4« – Mestne njive – S
1 – NAMEN UO: infrastruktura – širitev ceste, izvedba pločnika ter opornega zidu za zavarovanje brežine
2 – DRUGI POGOJI UREJANJA: oporni zid naj se v čimvečji meri zazeleni s plezalkami, izvede se tudi javna razsvetljava, poenoteno s sosednjimi ulicami
(2) spremeni namen UO VII/F1 – Graben in dopolnijo se merila in pogoji tako, da se v celoti glasijo:
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti (prednostno površine trgovino in sejemske dejavnosti)
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: javna stavba, visoka največ P+1
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
5 – DODATNI POGOJI: V zahodnem delu se izvede utrjene parkirne površine, v južnem delu pa površine za sejemsko dejavnost. V primeru izvedbe pokritih površin in v zvezi s tem globinskih zemeljskih del so potrebne predhodne arheološke raziskave.
(3) ukine območje »IIV/N4« – Koštialova ulica/ Mestne njive
V 49. členu odloka v točki 5.20 Posebna merila in pogoji za urejanje ureditvenih območij se
(1) dodata novi ureditveni območji z naslednjimi pogoji:
VIII/C8 – Ločna – V
1 – NAMEN UO: športno-rekreacijske površine za potrebe soseske
2 – POGOJI UREJANJA: dovoljene so ureditve igrišč z žogo, namestitev igral ter prostorov za sedenje. Območje se lahko ogradi z ograjo do višine največ 4,5 m. Površine, ki ne bodo utrjene, se naj vzdržujejo kot zelene površine
»VIII/N4« – Mačkovec 1
1 – NAMEN UO: Spreminjanje namembnosti, ki bi pomenilo povečanje stroškov Rušitve, ni dovoljeno.
2 – OSNOVNI POGOJ: Ohranitev kar največ možnosti za radikalno preureditev gradbene enote v okviru OLN.
3 – OMEJITVE POSEGOV: Spremembe namembnosti zemljišč in gradnje novih stavb niso dovoljene. Dovoljena tudi niso redna vzdrževalna dela na obstoječih stavbah.
(2) določi merila in pogoje v:
»VIII/I1« – Mačkovec
1 – NAMEN UO: bivanje
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip
V 50. členu odloka v točki 5.20 Posebna merila in pogoji za urejanje ureditvenih območij se
(1) dodajo nova ureditvena območja z naslednjimi pogoji:
»IX/B2-2« – V. Bučna vas – ob novi Ljubljanski cesti
1 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I
2 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno-stanovanjska ali poslovna mestna stavba I, visoka največ P + 1
3 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
4 – OMEJITEV POSEGOV: Do izgradnje ceste po lokacijskem načrtu Ljubljanska cesta posegi v UO niso dovoljeni.
IX/I22 – Šepetavc
1 – NAMEN UO: bivanje
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE
IX/I23– Na Kamenci
1 – NAMEN UO: bivanje, terciarne dejavnosti
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – z možnostjo razvoja
V 52. členu odloka v točki 5.20 Posebna merila in pogoji za urejanje ureditvenih območij se
(1) doda novo ureditveno območje z naslednjimi pogoji:
XI/I10 – Kuzarjev Kal
1 – NAMEN UO: bivanje
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE
(2) določijo dodatna merila in pogoji v:
XI/M2 – Češča vas
2 – PREDPISAN TIP GE:
Posegi v prostor morajo biti podrejeni naravnim elementom prostora in parkovni ureditvi. Vertikalni gabarit objektov je praviloma pritličje in le izjemoma P+1.
3 – POSEBNA MERILA OBLIKOVANJA
Pri novih ali nadomestnih objektih je potrebno v največji meri upoštevati sedanjo zasnovo območja (po tlorisu in razmestitvi objektov), zagotoviti ohranitev drevesne vegetacije v širokih pasovih med objekti ter še posebej na robnem območju.

Kartografski del odloka se spremeni tako, da se
(1) spremeni območje urejanja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, in sicer v ureditvenem področju (UP) VI – Gotna vas za del ureditvenega območja VI/7 – Jedinščica ter v ureditvenem področju (UP) X – Cikava/M.Slatnik/Smolenja vas za dela ureditvenih območij »X/I1« – Smolenja vas in »X/C1« – Mali Slatnik – S;
(2) spremeni meja med ureditvenima področjema (UP) IV – Šmihel/Regrča vas in VI – Gotna vas;
(3) poveča obseg ureditvenih območij:
II/A4 – Kandijska cesta (pripomba 9/II-Krnc)
II/B2 – Na Tratah
II/C6 – Skalickega ulica
»II/F3« – IMV – S (pripomba 8/II – TPV)
II/J7 – Kotarjeva ulica (pripomba 1/I)
II/H14 – Žabja vas – Osredek
»II/O11« – Belokranjska cesta
III/B4 – Cesarjeva ulica
III/C4 – Drska
III/C5 – Brod (pripomba 4/I)
»IV/I1« – Regrča vas
IV/I5 – Sveti Rok
»V/B4« – Cegelnica
V/B5 – Cegelnica
»V/C8« – Cegelnica
»V/F8« – RTP
V/H5 – Cegelnica
»VI/B1« – Ulica Ivana Roba
»VI/C4« – Gotna vas – V
»VI/C6« – Belokranjska cesta
VI/H4 – Banija
»VI/I1« – Gočev hrib
VII/F1 – Graben
VII/H3 – Cankarjeva ulica, Prisojna pot
»VII/R2« – Mestne njive – V
»VIII/R1« – Na Padercah – S
»VIII/T1« – Brezovica
»IX/C5« – Šalamonov hrib
»IX/H5« – D. Kamence
IX/I1 – Može
IX/I18 – Gorenje Kamence
»IX/P1« – Tržič
»IX/P4« – Muhaber- J
IX/S4 – Hudo (pripomba 1/III)
»X/C1« – Mali Slatnik – S
X/H4 – Mali Slatnik
X/H1 – Žganjarce
X/H2 – Žganjarce
»X/I1« – Smolenja vas
X/I11 – Smolenja vas
»X/O2« – Smolenja vas
XI/I7 – Češča vas
(3) ukinejo ureditvena območja:
»II/N2« – Zagrebška cesta/Kotarjeva ulica (pripomba 8/II – TPV)
III/H6 – Brod – V
»III/N2« – Drska (pripomba 2/I)
IV/B10
»VI/C3« – Gotna vas – V
»VII/N4« – Koštialova ulica/Mestne njive
(4) zmanjša obseg ureditvenih območij:
II/C7 – Gubčeva, Kotarjeva ulica (pripomba 1/I)
II/H3 – Maistrova ulica
II/H6 – Valantičeva ulica
II/J2 – Nad mlini
»II/N1« – Vznožje Recljevega hriba
»II/N4« – Gubčeva ulica (pripombi 9/II-Krnc in 2/III)
»II/O2« – Žabja vas – križišče
»II/O4« – Žabja vas – Osredek
»II/O11« – Belokranjska cesta
»II/O12« – Belokranjska cesta
»II/P1« – Drgančevje – Z
»II/P3« – Žabja vas – Osredek
»II/U1« – Drgančevje – V
»II/U2« – Gotensko polje
II/V1 – Drgančevje
III/B3 – Irča vas
III/B5 – Cesarjeva ulica (kotlovnica)
III/D4 – Brod (pripomba 4/I)
III/I3 – Brod – S
III/K2 – Šegova ulica
»III/O4« – Zdole
»III/R2« – Zdole
III/S1 – Mrzla dolina
III/S2 – Draga
III/V1 – Brodski gozd
IV/C8 – Romsko naselje – Šmihel
»IV/D5« – OŠ Šmihel
IV/H3 – Udarne brigade
»IV/O3« – Regrške njive
»IV/O4« – Šmihel
»IV/O5« – Šmihel
»IV/P1« – Pokopališče
»IV/P6« – Regrške Košenice (v prostoru UO izven GE) (pripomba 7 in 8/II)
IV/S2 – Regrške njive (izven US z obstoječimi GE)
IV/S3 – Regrške njive
»IV/Z1« – Težka voda – Šmihel (S del)
»V/N14« – Cegelnica
»V/O13« – Boršt
»V/O18« – Paka
V/S2 – Cegelnica
»V/T1« – Grobeljska hosta
V/T2 – Žabjak
»VI/R1« – Grmske njive – Težka voda
»VI/R2« – Jedinščica
»VI/S2« – Skerlov laz
»VI/V1« – Gotenska hosta
»IV/Z1« – Težka voda – Šmihel (S del)
»VII/I1« – Na Padercah
VII/I3 – Može
»VII/O7« – Krevlja
»VII/R2« – Mestne njive – V
VII/S1 – Na Grabnu
VII/T1« – Drgančevje
VII/T2 – Brezovica
»VIII/I6« – Šorn
»VIII/O2« – Na Dulah – Z
»VIII/O4« – Ločna
VIII/S1« – Krtinke
IX/B2-1« – V. Bučna vas – ob novi Ljubljanski cesti
»IX/C5« – Šalamonov hrib
»IX/H4« – D. Kamence
IX/I20 – Hudo (pripomba 1/III)
»IX/I12« – Muhaber
IX/I13 – V. Bučna vas
»IX/O7« – V. Bučna vas
»IX/P5« – Muhaber – Z
»IX/S1« – V dolinah, Na Kamenci, Zajčice
»IX/T1« – Podboršt
X/I11 – Smolenja vas
»X/O2« – Smolenja vas
X/S1 – M. Cikava/Slatenske brezine
X/V1 – Slatenske brezine
XI/S1 – Kuzarjev Kal
XI/S4 – Loke

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določbe odloka o sprejetju zazidalnega načrta Regrške Košenice (Skupščinski Dolenjski list, št. 27/81).

"Legalizacije obstoječih nelegalno zgrajenih objektov:

Za legalizacije veljajo v tem odloku ista merila in pogoji kot za novogradnje in druge posege v prostor. Izjeme so:
– posebna določila, če so za določene primere opredeljena,
– odmiki stavb od parcelnih meja – ti so lahko manjši od splošno predpisanih, vendar ne v nasprotju z ZGO-1 oziroma Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah tega pravilnika (Uradni list RS, št. 130/04) ter morebitnih sprememb in dopolnitev zgoraj navedenega akta".
– razmerje tlorisnih dimenzij stavb, ki so opredeljeni v splošnih merilih in pogojih – ta so lahko manjša, če je omogočeno, da bo s prostorsko rastjo predmetne stavbe v naslednji razvojni fazi zagotovljena integriranost stavbe v GE in širši prostor v skladu z merili odloka; prikaz izpolnjevanja tega pogoja z utemeljitvijo mora vsebovati lokacijski del projekta.
Pri legalizaciji po tem odloku se šteje izhodiščno stanje v naravi na dan uveljavitve tega odloka. V primeru, da PGD oziroma lokacijska informacija predvideva spremembo katerega od parametrov v drugi, tretji ali četrti alineji, mora biti rešitev usklajena z ostalimi določili odloka in zgoraj navedene izjeme ne veljajo."
Obstoječe zidanice
Obstoječe zidanice, ki so bile zgrajene pred veljavnostjo odloka vsaj do medetažne konstrukcije nad kletjo in presegajo horizontalne in vertikalne gabarite, določene v tem odloku, se lahko legalizirajo, če je s sanacijskimi ukrepi zagotovljena integracija stavbe v dani kulturnokrajinski in stavbarski kontekst. Pri tem naj višina stavbe od stropa kleti do kapi glavne strehe ne presega višine 3 m. Projektna dokumentacija mora vključevati posebna merila sanacije in integracije stavbe v okolje, vključno s podrobnimi strokovnimi utemeljitvami – tako iz meril prostorskega konteksta kot avtohtonega stavbarstva zidanic v danem vinogradniškem območju. Posebna merila sanacije in integracije stavbe v okolje naj obsega vsaj eventualne prilagoditve volumnov in odstranitev v krajini izstopajočih posebnih stavbarskih elementov ter ukrepe sanacije obstoječega stanja v skladu z določbami 39. člena odloka, ki določa pogoje za gradnjo objektov in naprav na vinogradniških območjih. Najmanjša površina vinograda ali sadovnjaka je praviloma 6 arov."

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.