Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. ) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na 20. seji dne 31. 3. 2005 sprejel

V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za zunajmestni prostor Mestne občine Novo mesto (PUP MONM ZMP-1, Uradni list RS, št. 97/03) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:

"Dokument vsebuje:

odlok o prostorsko ureditvenih pogojih z naslednjimi sestavinami:
I. uvodne določbe
II. vsebinsko in prostorsko območje urejanja
III. opredelitev urbanističnih, krajinskih in stavbarskih/arhitekturnih elementov
IV. varovanja in merila urejanja sfere javnega
V. splošna merila in pogoji urejanja ureditvenih enot
VI. posebna merila in pogoji urejanja ureditvenih enot
VII. prehodne in končne določbe
– grafične opredelitve, ki so sestavni del odloka:
– izris meje urejanja PUP MONM zunaj NM na mreži naselij (1:55 000)
– grafična opredelitev ureditvenih enot (DKN 1:5000)."

V 3. členu se v prvem odstavku za navajanjem uradnih objav sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za " 46/03" doda še " 57/03, 98/03, 15/04, 89/04 in 99/04".

V 4. členu se v zadnji alineji pika nadomesti s podpičjem ter doda nova alineja:

"– območje urejanja z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Mestnega jedra Novega mesta (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/91, Uradni list RS, št. 96/00)".

V 7. členu se za zadnjo alinejo doda nov odstavek, ki se glasi: "V območju urejanja so dovoljeni vsi posegi, ki niso v nasprotju z določili tega Odloka ter veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. V smislu interpretacije vrst objektov, možnosti gradnje brez gradbenega dovoljenja in drugih posebnosti ZUreP-1 in ZGO-1 se uporabljajo določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah tega pravilnika (Uradni list RS, št. 130/04) ter morebitnih sprememb in dopolnitev zgoraj navedenega akta (v nadaljevanju: Pravilnik)."

V 8. členu se v drugem odstavku za prvim stavkom doda besedilo, ki se glasi: "Določila posebnih meril in pogojev (sklop VI) so kot dopolnilne določbe urejanja UO v grafičnem in tekstualnem delu odloka označena z oznako splošnih meril in pogojev v oklepaju (npr. (R)) in so pravno nadrejena vsem ostalim določilom tega odloka."

V 12. členu se:
v sklopu Dejavnosti tretji stavek tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi: "Pri opredelitvah bivanja v vaškem oziroma podeželskem okolju je poleg dejavnosti stanovanja v UO dopustna tudi organizacija dejavnosti proizvodnih obrti in storitev, ki so v skladu z bivanjem v podeželskem okolju, tako da ne:
– povzročajo negativnih emisij v zrak in tla ali povečujejo svetlobnega onesnaževanja;
– povečujejo hrupa, predpisanega za pretežno bivalne soseske;
– vežejo nase večjega motornega ali tovornega prometa, razen za občasno dostavo z vozili do 5 t."
V sklopu Gradbena enota (GE) se v prvem odstavku doda tretji stavek: "Pri GE, kjer je primarna dejavnost kmetijstvo, se pojem GE razširi z vsebino pojma grajeno območje kmetije po Pravilniku. "
V sklopu Gradbena enota (GE) se v četrtem in petem odstavku besedilo spremeni tako, da se glasi: "V prostoru GE je treba zagotoviti potrebno število parkirnih/garažnih mest (v nadaljevanju PM) glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na GE odvijajo. Tako je potrebno zagotoviti vsaj:
– 1,5 PM stanovanje;
– 1 PM za 60 m2 neto površin za trgovske in storitvene dejavnosti;
– 1 PM za vsake 4 sedeže v gostinskih in turističnih lokalih.
Število parkirnih mest za velike kvartarne, trgovske, industrijske in druge enote se določa na osnovi dodatnih analiz, ki so podlaga za izdelavo projektnih dokumentacij. Analiza se izdela na osnovi veljavnih predpisov standardov. Izjemoma lahko uporabnik GE uporablja tudi javna parkirna mesta, in sicer pod naslednjimi pogoji:
– da GE vsebuje javni prostor,
– da so objektivno izkoriščene vse možnosti za organizacijo ustreznega števila parkirnih mest na GE,
– da spremenjeni režim prometa in parkiranja ne ovira uveljavljenega režima v UO in UE,
– da uporabnik sklene s pooblaščenim upravljavcem javnih parkirnih mest pogodbo, ki med drugim določa režim parkiranja; o vsaki spremembi vrste ali obsega dejavnosti je investitor dolžan predhodno pismeno obvestiti upravljavca in le-ta lahko preveri veljavnost pogodbenega razmerja v novih okoliščinah.
Gradbena parcela po ZGO-1 za obstoječe in nove objekte se določi na podlagi določil omenjenega zakona in podzakonskih aktov. Grajeno območje kmetije in pogojno zazidljivo območje kmetije se določi na podlagi določb 16. in 17. člena Pravilnika. Če iz omenjenih predpisov ne izhaja drugače, potem velja, da se za gradbeno parcelo upošteva zemljišče stavb, zemljišče dvorišča, opredeljeno po tem dokumentu, in zemljišče uvoza."
Odmiki se štejejo od finalnega sloja fasade stavb. V primerih nadstreškov in v primerih napuščev, ki so večji od optimalnih po tem odloku (70 cm horizontalne projekcije pri vzdolžnem ter 50 cm horizontalne projekcije pri čelnem napušču), se štejejo odmiki od napuščev – od finalne konstrukcije brez žleba.
V podnaslovu Primarni, sekundarni del GE se za zadnjim stavkom doda nov odstavek z besedilom, ki se glasi: "Skladiščni prostori za živinska gnojila, kot so gnojišča, gnojnične jame, vodotesne lagune ali drugi vodotesni zbiralniki, se lahko gradijo le za potrebe kmetijstva in pod pogoji, ki jih določata pravni akt s tega področja ter Pravilnik. Poleg tega je pri gradnji potrebno upoštevati še naslednja merila:
– gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke so lahko locirane le v sekundarnem delu GE ali v območju notranjega dvorišča; pri tem mora biti zagotovljen minimalni odmik 8 m od stanovanjske hiše na sosednji gradbeni parceli, če z manjšim odmikom lastnik sosednje GE eksplicitno ne soglaša;
– zgornji rob konstrukcij naj bo praviloma v nivoju terena ali notranjega dvorišča, izjemoma pa lahko sega največ 1,5 m nad njima, če se zagotovi ustrezno ambientalno integracijo v okolje (neizstopajoča površinska obdelava, ozelenitev, ograje z lesenimi plotovi ipd.)."
V sklopu Vhodi, uvozi se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: "Vhodi v druge gospodarske in pomožne stavbe iz najpomembnejših javnih prostorov niso dovoljeni, na glavni fasadi osnovnega kubusa glavne stavbe pa so lahko uvozi široki največ 1,2 m."
Sklop Gospodarska stavba se v celoti spremeni tako, da se glasi: "Stavba, ki je namenjena gospodarskim dejavnostim na GE; Osnovni volumen naj bo optimalno širok do 10 m, vendar ne več kot 22 m. Razmerje med širino in dolžino je lahko med 2:3 in 1:3. Pri stavbah, ki so ožje od 6,0 m, je lahko to razmerje med 1:1 in 1:3. Streha naj se oblikuje v skladu z merili oblikovanja klasične dvokapne strehe z naklonom od 2° do 45° praviloma brez strešnih izzidkov ter fičar.
Če ni opredeljeno drugače, je lahko v merilu glavnega dvorišča gospodarska stavba le pritlična. V primeru, ko je gospodarska stavba umeščena v poševno zemljišče tako, da ima lahko vhoda iz nivoja raščenega zemljišča v obe etaži in ko hkrati višino slemena, ki ne presega interpolacijske linije merodajnih stavb v okolici ter je zagotovljena integracija stavbe v homogenost naselbinskega telesa oziroma v krajino, je lahko visoka tudi P+1. V tem primeru mora imeti na strani proti odprtemu prostoru oblikovan pomožni kubus – v skladu z določbo 3. alineje 1. odstavka sklopa stavba (pomožni kubusi) tega člena.
Na GE, kjer je primarna dejavnost kmetijstvo, je lahko več osnovnih kubusov gospodarskih stavb zaporedno povezanih pod pogojem, da imajo enako širino oziroma se pri izteku v polja zožujejo. Cezura med kubusi mora biti najmanj 1/3 širine najožjega prekinjenega kubusa. Takšne cezure naj imajo načeloma ravno streho. Širina osnovnega kubusa gospodarske stavbe je lahko največ 22 m, z delno ali v celoti ravno streho pa lahko tudi širše. Posamezni osnovni kubus gospodarske stavbe je lahko v razmerju tlorisnih stranic do 1:3. Streha je lahko v teh primerih le tipa klasična dvokapnica ali ravna streha. Pomožni kubusi gospodarskih stavb z ravnimi strehami so lahko, vključno z najvišjim robom, do višine kapi klasične dvokapne strehe ali pa so nižji za 1,0 m. Višine slemen in višine kapi streh so lahko v takšnem nizu le enake ali pa se lahko le znižujejo od notranjosti naselja proti meji. Na GE – kmetijah so lahko osnovni kubusi gospodarskih stavb visoki tudi P+1, vendar ob upoštevanju naslednjih meril, da:
– ležijo v primarnem delu GE (torej ne v neposrednem območju meje naselja),
– nimajo nobene od fasad višje od tiste na notranjem dvorišču za več kot 1 m,
– je višina, merjena od kote dvorišča do kote kapi, največ 7 m,
– sleme ne sme presegati interpolacijske linije okoliških merodajnih objektov v naselju za več kot 2 m.
Deli tovrstnih stavb, ki se zaradi specifičnosti umeščanja v naravno okolje na robovih vasi delno ali v celoti organizirajo kot krajinsko stavbarske oziroma arhitekturne instalacije, se lahko, upoštevajoč zgornja določila, oblikujejo tudi v skladu z merili oblikovanja paviljonske zgradbe – tistimi, ki se tičejo umestitve v kulturno krajino pretežno nepozidanega prostora.
Kozolec je po tem dokumentu posebna oblika gospodarske stavbe, za katero, poleg navedenih, veljajo tudi naslednja merila: lahko je le v celoti lesen, z eventualno armiranobetonskimi temelji, posamični redi se ne štejejo v opredeljene dolžine in tlorisna razmerja, temveč le pokriti del med dvema redoma. Pri nadomestnih kozolcih, razširitvah ali novogradnjah je kozolec praviloma lahko širok največ do 6 m oziroma se ohranijo proporci in dimenzije ter etnološke prvine značilnega dolenjskega kozolca. Streha kozolca je lahko le tipa simetrična dvokapnica, pri čemer je pri iztegnjenem kozolcu lahko tudi asimetrična, s tem da je sleme strehe v osi daljšega reda. Zgoraj opisani kriteriji ne veljajo za prestavitve obstoječih kozolcev, kjer se obstoječi kozolec prestavi na novo lokacijo v grajenem območju kmetije oziroma v pogojno zazidljivem območju kmetije.
Gospodarska stavba se lahko gradi tudi kot manj zahteven objekt po Pravilniku. Če je nameravana gradnja v skladu z velikostjo, obliko, namembnostjo ter drugimi merili gospodarske stavbe in GE, v katero se umešča, potem se lahko postopkovno realizira tudi po merilih enostavnega objekta, ki jih določa Pravilnik, in sicer v naslednjih primerih:
k obstoječi gospodarski stavbi se lahko dogradi novi del ali pa se kot samostojne gospodarske stavbe lahko gradijo le pomožni kmetijsko gospodarski objekti, kot jih določa Pravilnik."
V sklopu Hiša na podeželju se besedilo v podnaslovu Namembnost v celoti spremeni tako, da se glasi:

"Stavba, ki je namenjena predvsem bivanju družine ali enemu gospodinjstvu, ene ali več generacij v vaškem okolju."

V sklopu Hiša na podeželju se v podnaslovu Oblikovanje v prvem stavku za besedo "kubus" črta beseda "stavbe".
Sklop Pomožna stavba se v celoti spremeni tako, da se glasi: "Pomožna stavba zagotavlja le pokriti oziroma notranji prostor pomožnim ali drugim dejavnostim GE. Mednje spadajo vse obstoječe stavbe na predmetni GE, ki niso glavne stavbe, gospodarske ali kako drugače v tem odloku opredeljene stavbe (pergole, vse vrste lop ipd.). Pomožna stavba sooblikuje prostorski odnos do sosednjih GE ali tudi do naravnega prostora. V tem primeru sooblikuje vizualno mejo naselja. Pomožna stavba naj bo tako po namenu, oblikovanju in vlogi v prostoru podrejena glavni stavbi.
Pomožna stavba je lahko le pritlična z višino kapi in višino slemena na isti ali nižji absolutni višinski koti kot koti istega elementa glavne stavbe. Vhod ali uvoz ima lahko izključno iz notranjega dvorišča. Od glavne stavbe mora biti odmaknjena najmanj 3 m oziroma v skladu s Pravilnikom.
Če ni zagotovljena polna izkoriščenost glavnih in gospodarskih stavb GE v skladu z njihovim namenom, v pomožnih stavbah ni dovoljeno organizirati opravljanja dejavnosti. Streha je lahko oblikovana kot ravna streha ali kot klasična streha, pri čemer ima lahko le naklon strehe in barvo kritine glavne stavbe, če sta ta elementa usklajena z merili tega odloka. Pri klasični strehi naj bo orientacija pomožne stavbe enaka kot pri glavni stavbi. Pomožnih stavb ni dovoljeno graditi med najpomembnejšim javnim prostorom in glavno fasado. Možno jo je graditi le v primerih, ko je to posebej opredeljeno s primarno in sekundarno gradbeno linijo. Ob druge javne prostore se umešča v skladu z merili umeščanja glavne stavbe, s tem da je vhod v pomožno stavbo praviloma iz (notranjega) dvorišča. Pomožna stavba mora poleg tega zadostovati tudi merilom stavb oziroma pokritih prostorov enostavnega objekta po Pravilniku. Zato se lahko postopkovno tudi gradi v skladu s tem Pravilnikom, če je skladna z merili tipa GE."
V sklopu Plinski rezervoarji se naslov sklopa "Plinski rezervoarji" nadomesti z besedo "Rezervoar za utekočinjeni plin ali nafto" in se v celoti spremeni tako, da se glasi: "Individualni rezervoarji se, ob upoštevanju predpisanih varnostnih kriterijev, umeščajo:
znotraj naselij, če niso v celoti vkopane, v skladu z merili umeščanja pomožnih stavb,
izven naselij, na zunanjih mejah naselij, v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine, na vinogradniški GE in GE ISH ter na nagnjenih terenih z nagibom nad 10% (merjeno na nasprotnih mejah) pa naj bodo vsaj s treh strani (v tlorisni projekciji) v celotni višini vkopane v zemljo,
umeščajo se lahko le na GE, na katerih se predmetno gorivo uporablja."
V sklopu Pomožni kubusi se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: "Pomožni kubus, ki odgovarja zgoraj navedenim merilom, se lahko gradi le kot enostavni objekt – objekt za lastne potrebe po Pravilniku (5. člen)."
V sklopu Trška hiša se v podnaslovu Namen besedilo spremeni tako, da se glasi: "Pritličje je lahko namenjeno le terciarnim in kvartarnim dejavnostim, višje etaže pa tudi bivanju. Svetla višina pritličja naj bo tako med 2,8 in 4,0 m. Izjemoma se lahko pritličje uporablja tudi v stanovanjske namene, vendar pa naj bo konstrukcijsko in konceptualno prilagojeno javnemu prostoru za terciarne in kvartarne dejavnosti. Tako naj bo svetla višina višja od 2,8 m, glavni vhod za pešce pa naj bo organiziran iz najpomembnejšega javnega prostora. Najpomembnejši program javnega značaja na GE naj bo organiziran v takšnem pritličju trške hiše."

V 14. členu se drugi odstavek dopolni:
»Na celotnem območju urejanja s tem odlokom je dovoljena gradnja vseh vrst gospodarske komunalne infrastrukture na gradbenih parcelah ter kmetijskih in gozdnih zemljiščih v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti na področju urejanja prostora ter graditve objektov in drugih meterialnih zakonskih, podzakonskih in občinskih aktov.«

V 16. členu se med drugim in tretjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
– če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča;
– na zavarovana območja narave, razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objektov in naprav mobilne telefonije ne postavlja, na območja, predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
– v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani ali krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten);
– praviloma se lokacija postavitve antenskih stebrov predvidi na osnovi predhodnih tehničnih elaboratov v variantah z obrazložitvijo največje družbene sprejemljivosti (pojem največje družbene sprejemljivosti pomeni razmerje med gospodarskim učinkom pokritosti s signalom iz objektov in naprav mobilnih telekomunikacij, projektiranimi v skladu s tehničnimi normativi v razmerju do pobud organiziranih javnosti).«

Na koncu 18. člena se doda naslednje besedilo:
»Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev (izven mestnega jedra) in primestna središča 2001/1 (ZRSVN, OE Novo mesto, september 2002) in varstvene usmeritve na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih, navedene v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za Novo mesto (izven mestnega jedra) in primestna središča in zunajmestni prostor Mestne občine Novo mesto (ZRSVN, OE Novo mesto, september 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Mestne občine Novo mesto".
Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi:
»Na registriranih vodotokih državnega in/ali lokalnega pomena so dovoljeni vsi posegi v skladu z materialnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, če so namenjeni vzpostavljanju kvalitetnejše gospodarske ter komunalne infrastrukture in/ali družbeno sprejemljivih rekreacijskih površin v obliki novogradenj, rekonstrukcij ali vzdrževalnih del na obstoječih vodnih objektih.
V skladu z materialnimi zakonskimi in podzakonskimi akti so v priobalnem pasu vodotokov možni posegi v prostor na območjih historične priobalne poselitve; npr. v območju Vavte vasi, v območju Brusnic ter v območjih razpršenih objektov mlinov, žag in podobno.
Predhodne smernice, mnenja in soglasja za vse posege na vodotokih in v priobalnih zemljiščih, naštetih v prejšnjih dveh odstavkih, izda pristojna agencija v sklopu Ministrstva za okolje in prostor RS.«

V 19. členu se v podnaslovu Notranja organizacija, tipi stavb besedilo spremeni tako, da se glasi:

"Na GE so lahko nameščeni le naslednji tipi stavb:

– praviloma, vendar neobvezno, le ena glavna stavba tipa hiša na podeželju,
– gospodarske stavbe ter
– pomožni objekti na grajenem območju kmetije in na pogojno zazidljivem območju kmetije v skladu s Pravilnikom.
Oblika, velikost in število stavb morajo biti med drugim usklajeni z merili oblikovanja notranjega dvorišča GE. Velikostni red GE je 1000 do 3000 m2. Pri družinskih kmetijah je lahko takšna GE oziroma grajeno območje kmetije tudi večje. Glavna stavba je lahko postavljena le v primarni del GE ob najpomembnejši javni prostor tako, da ga sooblikuje.
Odmik od parcelne meje s sosednjo GE naj bo minimalen. Stavbe so lahko locirane tik ob parcelni meji (z minimalnim odmikom širine napušča), če se izvede stik sosednjih stavb na meji ali pa so od nje odmaknjene 3 m ali več. V zadnjem primeru se šteje, da v danem prostorskem kontekstu strnjenih naselij ne gre za motenje posesti sosednje GE.
Odmiki pomožnih stavb oziroma enostavnih objektov naj bodo povzeti po Pravilniku."
V podnaslovu Višine stavb se v drugem stavku drugega odstavka za besedo "največ" beseda "1,00 m" nadomesti z besedo "1,20 m".

V 20. členu se v drugem podnaslovu Notranja organizacija, tipi stavb besedilo spremeni tako, da se glasi:

"Na GE se lahko umeščajo le naslednji tipi stavb:

– praviloma, vendar neobvezno, le ena glavna stavba tipa hiša na podeželju ali trška hiša
– gospodarske stavbe ter
– pomožni objekti na grajenem območju kmetije in na pogojno zazidljivem območju kmetije v skladu s Pravilnikom.
Oblika, velikost in število stavb na GE mora biti med drugim usklajeno z merili oblikovanja notranjega dvorišča GE. Stavbe so lahko locirane le okoli (v primeru UO s podoznako »o«) oziroma vzdolž (v primeru UO s podoznako »v«) notranjega dvorišča. Velikostni red GE je med 1000 in 3000 m2. Pri družinskih kmetijah je lahko takšna GE oziroma grajeno območje kmetije tudi večje. Pri tem je lahko glavna stavba locirana le ob najpomembnejši javni prostor tako, da ga sooblikuje.
Stavbe na GE vzdolžne domačije na robu naselja (prva podoznaka »v«), razen glavne stavbe, so lahko orientirane le vzdolž plastnic v eni ali dveh vrstah vzdolž zgoraj opredeljenega notranjega dvorišča."

V 21. členu se v podnaslovu Notranja organizacija, tipi stavb besedilo spremeni tako, da se glasi:

"Na GE so lahko nameščeni le naslednji tipi stavb:

– praviloma, vendar neobvezno, le ena glavna stavba tipa hiša na podeželju,
– gospodarske stavbe ter
– pomožni objekti na grajenem območju kmetije in na pogojno zazidljivem območju kmetije v skladu s Pravilnikom.
Stavbe so lahko locirane le okoli (podoznaka »o«) oziroma vzdolž (podoznaka »v)« notranjega dvorišča. Pri tem je lahko glavna stavba načeloma locirana ob najpomembnejši javni prostor tako, da ga sooblikuje. Izven zunanjih gradbenih linij obodnih stavb GE naj bodo opredeljene funkcionalne zelene površine.
Na zemljiščih GE z nagibom več kot 1:4 se lahko zgradijo ravne, zunanje utrjene površine, široke praviloma do 6 m, vendar največ do 8,0 m."
V podnaslovu Zelene površine, vegetacija, ograje se v zadnjem stavku za besedo "največ" beseda "1 m" nadomesti z besedo "1,20 m".

V 25. členu se v prvem stavku za besedo »prostora« črta pika ter doda besedilo »in Pravilniku ter Odloku o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 74/00, 6/05) ".

V 26. členu se v podnaslovu Namembnost in značaj v prvem stavku prvega odstavka za besedo "namenjena" doda beseda "le".
V podnaslovu Pomožna stavba pa se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: "Na GE se lahko gradijo pomožni objekti v skladu s Pravilnikom."
V podnaslovu Hb-GE ISH-hiše na podeželju se besedilo v drugem odstavku spremeni tako, da se glasi: "GE ima lahko le eno, glavno stavbo tipa hiša na podeželju in pomožne objekte v skladu s Pravilnikom, če pa gre za obstoječo kmetijo, tudi eno gospodarsko stavbo ter pomožne stavbe v skladu s Pravilnikom. Prostor GE je sicer namenjen bivanju v vaškem okolju."

29. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»K – območja kmetijskih zemljišč
Površine so namenjene pridelovalnim dejavnostim v kmetijstvu. Ob tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Površine se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja in v skladu s pogoji Pravilnika.
Poleg navedenega je na območje kmetijskih zemljišč dopustna še nadomestna gradnja, rekonstrukcije in novogradnje obstoječih objektov in naprav:
– objektov in naprav gospodarske infrastrukture, kmetijsko-gozdarskih objektov, začasnih objektov, vadbenih objektov ter urbane opreme v skladu s pogoji Pravilnika ter
– izkop in odvažanje raščene zemljine ob pogoju humusiranja novonastale zgornje plasti ter nasipavanje rodovitne zemljine v skladu s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03) ter s Pravilnikom.
Zadnji odstavek se v celoti črta.«

Prvi stavek 35. člena (ki govori o pogojih gradnje v UE z oznako R- posebne prostorske ureditve) se zamenja z naslednjim:
»V UO z oznako Rr so do sprejetja LN dovoljeni posegi, ki so usklajeni z obstoječo rabo prostora in izboljšanjem pogojev funkcioniranja obstoječih GE (kmetijska dejavnost, urejanje obstoječega gozda, ureditve parkirnih površin, infrastrukturni objekti in naprave v skladu s programsko zasnovo, postavitev začasnih objektov v skladu s Pravilnikom in podobno).

33. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi:

"O – GE gospodarske stavbe

Prostor je namenjen le umestitvi stavbe tipa gospodarska stavba s pripadajočimi funkcionalnimi površinami ali enostavnega objekta vrste pomožni kmetijsko-gospodarski objekti po Pravilniku. Stavba v tem primeru ne sme imeti izzidkov, je lahko široka največ 8,0 m in ima streho oblikovano kot klasična dvokapna streha. Namenjena je lahko le primarni dejavnosti. Na GE z oznako Ok je dovoljena le gradnja gospodarske stavbe – kozolca, ki je opredeljen v petem odstavku sklopa gospodarska stavba 12. člena tega odloka. Če ustreza merilom kmetijsko-gozdarskega objekta, se lahko gradi kot enostavni objekt v skladu s Pravilnikom."

Na koncu 36. člena se v podnaslovu Sn-GE ŠRP- v parku doda nov odstavek, ki se glasi: "Če objekti po namenu, konstrukcijskih in drugih značilnostih odgovarjajo merilom enostavnega objekta, se lahko gradijo v skladu s Pravilnikom."

37. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»T – Trška GE
Namen, značaj
Tip te GE je paleta razvitih oblik avtohtonih domačij v središčnih vaseh in trgih. Namenjena je lahko le terciarnim in kvartarnim dejavnostim ter bivanju.
GE so praviloma velike od okoli 600 m2 v strnjenih naseljih, v nizih pa do 3.000 m2 v novo – oblikovanih središčih. GE ni dovoljeno združevati ali deliti, razen v primerih GE javne stavbe ali posebne javne stavbe.
GE trške hiše (h)
Notranja organizacija prostora
Na GE trške hiše se ob najpomembnejšem javnem prostoru, na katerega meji GE, oblikuje stavba tipa trška hiša – tako, da je z vzdolžno glavno fasado postavljena na obstoječo gradbeno linijo. Hkrati se glavna stavba lahko umesti v prostor le po principu strnjene gradnje. Tega kriterija ni potrebno upoštevati le v primerih, ko je obstoječi izvorni urbani vzorec organiziran drugače, vendar pa mora biti tudi druga stavbna struktura GE postavljena na gradbeno linijo. Stavbna struktura na GE se organizira in tudi oblikuje okoli notranjega dvorišča. Poleg trških hiš so dovoljene največ ena gospodarska stavba in pomožne stavbe v skladu s Pravilnikom. Kapi ali slemena drugih stavb na GE ne smejo presegati višinske kote kapi in slemena najnižje trške stavbe.
Prostor med gradbeno linijo in javnimi prometnimi površinami je lahko oblikovan le kot pretežno oblikovan javni ali poljavni prostor brez fizičnih ovir, prilagojen merilu pešcev. Ostale stavbe GE imajo lahko le streho z istim naklonom in kritino kot trška hiša, do največ 30% teh streh pa je lahko oblikovanih tudi kot ravne strehe.
Silosi
Nepokriti koritasti silosi, stolpni silosi kot samostojni objekti izven dvorišča, načeloma tudi izven gospodarske stavbe ali stolpni silosi višji od gospodarskih stavb, niso dovoljeni. Koritasti silos je lahko le s celotno površino v sklopu gospodarske stavbe, pri čemer mora biti vsaj v smeri proti najpomembnejšemu javnemu prostoru postavljena polna stena."

39. člen se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»V – vinogradniška GE
Vg – Vinogradniška enota z dopolnilno gostinsko ponudbo – vinotoč;
Vv – Vinogradniška enota posebnega merila in
Vz – GE Zidanice na stavbnem zemljišču.
Vinogradniška gradbena enota je sklop kmetijskih površin in morebitnih stavbnih zemljišč v skupnem lastništvu z zasajenim vinogradom in/ali sadovnjakom v območju, ki je v grafičnem delu tega odloka opredeljeno kot vinogradniško območje. Vinogradniško območje je posebna avtohtona oblika kmetijske rabe in poselitve, kjer je po tem odloku dovoljena gradnja gospodarskih objektov – zidanic, drugih objektov na gradbenih parcelah po splošnih določilih tega odloka in vseh vrst objektov in naprav komunalne infrastrukture po splošnih določilih tega odloka. Vinogradništvo ima na vinogradniški GE prednost pred sadjarstvom in gradnjo objektov tako, da zasaditev sadnega drevja in gradnja objektov bistveno ne vpliva na poslabšanje dolgoročnih kvalitetnih pogojev vinogradniške pridelave na GE in na sosednjih zemljiščih. Vinogradništvo, sadjarstvo in gradnja objektov in naprav naj se v vinogradniškem območju sinergijsko dopolnjujejo.
Investitor in/ali investitorji zidanice morajo izkazati minimalne zasajene površine z vinsko trto in/ali sadnim drevjem, in sicer:
a) na območju najboljših kmetijskih zemljišč:
20 arov za vinograd z žlahtno vinsko trto ali
50 arov za intenzivni ali travniški sadovnjak;
(v primeru matematičnih interpolacij je potrebno zagotoviti najmanj 50% površin, zasajenih z vinogradom; primer 1: pogoji za gradnjo zidanice so zadovoljeni, če je z vinogradom zasajenih minimalno 10 arov vinograda (50%) in 25 arov intenzivnega ali travniškega sadovnjaka (50%); primer 2: pogoji za gradnjo zidanice so zadovoljeni, če je z vinogradom zasajenih 15 arov (75%) in 12,5 ara zasajenih z intenzivnim ali travniškim sadovnjakom (25%);
b) na območju drugih kmetijskih zemljišč:
10 arov za vinograd z žlahtno vinsko trto ali
50 arov za intenzivni ali travniški sadovnjak
(v primeru matematičnih interpolacij je potrebno zagotoviti najmanj 50% površin, zasajenih z vinogradom; primer 1: pogoji za gradnjo zidanice so zadovoljeni, če je z vinogradom zasajeno minimalno 5 arov vinograda (50%) in 25 arov intenzivnega ali travniškega sadovnjaka (50%); primer 2: pogoji za gradnjo zidanice so zadovoljeni, če je z vinogradom zasajenih 6 arov (60%) in 20 arov zasajenih z intenzivnim ali travniškim sadovnjakom (40%).
Za opredelitev posamezne GE se lahko štejejo le površine, ki so v enem obdelovalnem kosu (lahko z več parcelnimi številkami). Izjemoma se lahko štejejo tudi druge primerne površine, ki ležijo na območju istega vinorodno geografskega predela (vinorodne gorice).
V vinogradniških območjih je mogoče z novo parcelacijo deliti večje parcele, na katerih stojijo zidanice, v manjše le pod pogojem, da nova parcela, na kateri stoji zidanica, ni manjša od 20 arov na najboljših kmetijskih zemljiščih in 10 arov na drugih kmetijskih zemljiščih. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin in stavbišč. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dovoljen.
Na vinogradniških GE so dovoljene gradnje nadomestnih zidanic, rekonstrukcije in razširitve obstoječe zidanice v skladu s tem členom odloka tudi na zemljiščih, ki ne izkazujejo zgoraj navedenih minimalnih zasajenih površin z vinsko trto in/ali sadnim drevjem.
Lokacija zidanice na GE, organizacija prostora
Na vinogradniški GE, ki je v prostorskih planih opredeljeno kot območje kmetijskih zemljišč, je mogoče graditi (ali spremeniti) stavbo tipa zidanica v skladu s spodaj navedenimi merili in naslednje objekte in naprave:
– v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom in greznica;
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto po 8. členu Pravilnika. Slednji se lahko gradijo le v funkcionalnem prostoru zidanice v skladu z merili v poglavju Plinski rezervoarji v 12. členu.
Zidanico je mogoče graditi le v območju javne dostopne poti – v gradbeni liniji zidanice na sosednji GE oziroma z največjim odmikom osnovnega volumna zidanice od osi javne poti do 10 m. Pri tem je potrebno zagotoviti minimalni razmik trikratne širine zidanice med sosednjimi zidanicami, pri čemer so odmiki lahko tudi manjši, če to pogojuje oblika parcelacije ali neugoden relief terena. Projektant mora zmanjšanje zgoraj opisanih odmikov v projektni dokumentaciji posebej obrazložiti. Minimalen odmik kapi zidanice od sosednje parcele je lahko 1,5 m; v primeru soglasja mejaša je odmik lahko tudi manjši.
GE se ureja tudi v skladu z naslednjimi merili:
– zagotovljeno mora imeti vsaj eno parkirno mesto za gospodarsko vozilo (traktor s prikolico, kamionet ipd.);
– odprti useki in nasipi ne smejo biti višji od 3 m, novi in povečani oporni zidovi pa so lahko obdelani le kot škarpe iz lokalnega apnenca s poglobljenimi fugami z dovoljenimi kombinacijami z betonom, opeko in lesom, visoke do 2,5 m, pri čemer se lahko oporni zidovi na kmetijskih površinah na osnovi ZGO izvajajo le na osnovi gradbenega dovoljenja;
– namestitve kažipotov in panojev za informativne in promocijske vsebine so dovoljene v skladu s celostno podobo vinske ceste ali vinske gorice; svetlobni panoji na zidanicah niso dovoljeni, razen na zidanicah z javnim značajem (vinotoči), kjer so dovoljeni v maksimalni površini 0,5 m2 v višini do 3 m od kote terena ob zidanici v smeri javne poti.
Urbanistično stavbarsko oblikovanje:
Zidanica je gospodarski objekt za pridelavo in shranjevanje vina in na osnovi grozdja izdelanih produktov ter drugih kmetijskih pridelkov, predvsem sadja. V zidanici se shranjuje tudi kmetijsko orodje in mehanizacijo ter zagotavlja sodobne delovne pogoje za vinogradništvo, ki vključujejo organizacijo prostorov za umik pred neugodnimi vremenskimi pogoji ter za higieno in počitek. Sodobna zidanica se po potrebi investitorja priključi na vse vrste energetskih, komunalnih in telekomunikacijskih objektov in naprav, pri čemer se upošteva tudi obvezno priključevanje na komunalne objekte in naprave, če tako določajo drugi občinski predpisi (npr. priključevanje na vodovod, kanalizacijsko omrežje ipd.).
Nad kletno etažo zidanice je dovoljeno urediti prostore za občasno bivanje z za ta namen potrebnimi prostori. V zidanici kot gospodarskem objektu z možnostjo ureditve prostorov za občasno bivanje ni dovoljeno uveljavljati stalnega bivanja.
Zidanica je praviloma delno vkopana stavba, ki se oblikuje po naslednjih načelih oziroma določilih:
– v tlorisu je dimenzij od 3,5 x 5 do 6 x 8 m (zunanje dimenzije podstrešnega dela stavbe);
– z vertikalnim gabaritom klet in podstrešje, z največjo višino kolenčnega zidu podstrešja 1,2 m (izjemoma je lahko v strmih in izpostavljenih legah, če je osnovni naklon terena nad 30%, kolenčni zid visok tudi največ 2,4 m ter izvedena druga medetažna konstrukcija, pri čemer mora biti kap strehe v višini medetažne konstrukcije ali nižje);
– s streho tipa klasična streha – simetrična dvokapnica naklona 35 do 45 stopinj; praviloma, vendar neobvezno naj bo orientirana pravokotno na potek plastnic; na strehi zidanic so dovoljene fičare na 20% horizontalne projekcije strehe; fičare v obliki trapeza niso dovoljene;
– v kletnem, v večjem delu obvezno zidanem delu zidanice se opredeli prostore za predelavo grozdja, vinska klet in shramba sadja ter ostali prostori, kot so: shramba orodja, mehanizacije in bio-kemijskih sredstev, enološki laboratorij in degustacijski prostor, sanitarije in podobno; del kletne etaže in celotni podstrešni del zidanice je lahko v celoti lesen.
Fasada naj bo načeloma horizontalno členjena na kletni in podstrešni del, lahko posebej tudi strešni venec. V strmih in izpostavljenih legah (naklon terena nad 30%) je horizontalna členitev obvezna tudi z gankom ali balkonom po celi širini in/ali 50% dolžine najbolj izpostavljene fasade. Fasada podstrešnega dela in predvsem zatrepa naj bo praviloma lesena, s širokimi deskami, z vertikalno členitvijo površinske strukture. Kletni del naj ima praviloma grobi omet ali obrizg v pastelnih barvah zemlje ali avtohtonega apnenca. Balkoni so na čelni fasadi dovoljeni do globine 1,5 m le preko celotne širine zidanice in/ali na vzdolžni najmanj 50% dolžine zidanice. Polnila varovalnih ograj balkonov in gankov in opornih zidov so lahko le lesena v naravni teksturi lesa. Varovalne ograje nad opornimi zidovi so lahko izdelane tudi v obliki plotov ali brajd.
Izključno kletni del zidanice je lahko v primeru večjih izkazanih obdelovalnih površin večji, in sicer za 1% za nadaljnjih 100% izkazanih obdelovalnih površin, pri čemer veljajo kriteriji za najboljše vinogradniške površine tudi za druge vinogradniške površine (primer 1: zidanica, ki leži na prvem vinogradniškem območju in je izkazana obdelovalna površina 30 arov, je lahko izključno v kletni etaži razširjena za 10 m2; primer 2: zidanica, ki leži na drugem vinogradniškem območju in je izkazana obdelovalna površina 25 arov, je lahko izključno v kletni etaži razširjena za 5 m2; prej opisani povečani del kleti zidanice je lahko le v celoti vkopan ali prizidan tako, da sta vsaj dve stranici prizidka v celoti vkopani s samo eno glavno fasado. Gradnja prizidkov na vedutno izpostavljeni čelni del zidanic ni dovoljena.
V primeru, da znašajo obdelovalne površine v strnjenem kompleksu več kot 40 arov, je dovoljena izvedba dodatnega objekta po kriterijih za gradnjo zidanice, pri čemer ni potrebno zagotoviti samostojnih priključkov na objekte in naprave energetske in komunalne infrastrukture. Dodatni objekt po zgoraj opisanih kriterijih se lahko gradi v skladu z merili gospodarske stavbe ali kozolca po splošnih določilih tega odloka, če ne presegajo horizontalnih in vertikalnih gabaritov za gradnjo zidanice po tem odloku. Za gradnjo dodatnega objekta na drugih vinogradniških območjih veljajo kriteriji za gradnje na najboljših kmetijskih zemljiščih.
Zidanica ima lahko razširitve odprtih ali zaprtih pomožnih kubusov.
Odprti kubusi, ki so vsaj z ene strani navezani na osnovni objekt zidanice, so lahko izvedeni v dolžini ali širini do največ 3 m z maksimalno površino 24 m2 (odprti kubusi ob zidanicah so namenjeni umiku pred neugodnimi vremenskimi vplivi, kot so dež, sneg ali prekomerna insolacija, opravljanju pomožnih kletarskih del in prostočasnih dejavnosti, vezanih na občasno bivanje v zidanici in podobno).
Zaprti pomožni kubus (razširitev zidanice po kriterijih preseganja osnovnih pogojev za gradnjo zidanic na obdelovalnih površinah nad 20 arov vinograda) mora biti vsaj z dveh strani delno ali v celoti vkopan v zemljo. Na vidnih fasadah naj bo po teksturi oblikovan kot glavni objekt ali brunarica, njegova streha pa je lahko ravna streha ali pokrita z zemljo ali v obliki podaljška k osnovni strešni ploskvi po celotni dolžini objekta v istem naklonu. V strmih in izpostavljenih legah (naklon terena nad 30 stopinj) dodatni kubusi, ki posegajo do ¼ dolžine proti najbolj izpostavljeni fasadi, niso dovoljeni. V slednjem primeru je lahko sleme (lahko asimetrične) strehe orientirano tudi pravokotno na sleme osnovnega objekta pod pogojem, da je sleme dodatnega kubusa vsaj 1 m pod nivojem slemena osnovnega objekta.
Vinotoč
Na vinogradniških GE je mogoče organizirati dodatno kmetijsko-turistično ponudbo vinotoč, in sicer ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
– da se dejavnost opravlja v skladu z 72. členom Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah (Uradni list RS, št. 23/96);
– da ima stavba opredeljeno stavbno zemljišče, če se ne gradi po merilih oblikovanja zidanic po tem odloku;
– je nosilec lastnik najmanj 20 arov vinograda na lokaciji vinotoča, zasajenega z žlahtno vinsko trto ali proporcionalnih površin sadovnjaka;
– da predelava grozdja predstavlja osnovno ali dopolnilno dejavnost nosilca/investitorja;
– da se lokacija nahaja na območju vinsko-turistične ceste ali v ugodni oddaljenosti od kategorizirane občinske ceste.
Stavbe se oblikuje le v skladu z merili oblikovanja zidanice, če nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča, na stavbnem zemljišču pa le v skladu z merili oblikovanja zidanic ali hiše na podeželju. V slednjem primeru ima lahko GE tudi stavbo tipa gospodarska stavba in pomožne stavbe v skladu s Pravilnikom. Praviloma te stavbe na izpostavljenih legah in zemljiščih, katerih največji nagib meri več kot 10% (merjeno med nasprotnima mejama GE), ne smejo biti širše od 7,0 m. Kjer to omogoča prostorski kontekst (manj izpostavljene naravne terase ali kotanje v bregu), se lahko sklopi posebnega merila oblikujejo v skladu z merili UO C- Osamela domačija.

41. člen se dopolni in spremeni z naslednjimi posebnimi merili in pogoji urejanja posameznih UO:
29-(Av)-17: Silosov in vertikalnih cistern ni dovoljeno graditi. Stavbna struktura je lahko orientirana le v smeri slemena obstoječe stanovanjske hiše.
47-(Tv+1+M)-38: "Status notranjega dvorišča ima lahko tudi (pol) javni prostor med gradbenimi linijami ob Šmarješki cesti. Ureditve UE so lahko namenjene, poleg bivanju le dejavnostim kmetijstva in gostinstva, turizma, dopolnilno pa tudi z drugimi dejavnostmi terciarnega in kvartarnega sektorja." Na zahodni strani potoka se lahko oblikuje tudi več vrst gospodarskih in bivalnih stavb in ureditev, razvitih iz specifičnih lokalnih ali avtohtonih oblik.
82-(Hb)-5: Stavbe so lahko široke največ 7 m in visoke največ P+M. Pomožni kubusi niso dovoljeni.
78-(Hb)-19: Stavbe so lahko široke največ 7 m in visoke največ P+M. Pomožni kubusi niso dovoljeni.
95-F-14: Novih stavb ni dovoljeno graditi, zunanjih gabaritov obstoječih stavb ni dovoljeno povečevati.
106-(F)-2: Stavb ni dovoljeno graditi. Zemljišče obstoječe parc. št. 295 je mogoče uporabljati zgolj kot transportne, manipulativne površine in površine za skladiščenje lesa. Pri tem pa je potrebno ohraniti celovitost gozdne mase v merilu kulturne krajine pri vedutah iz območij Uršnih sel in Travnega Dola.Tako je dovoljeno izsekati zgolj manjše posamezne dele predmetnih površin in jih utrditi.
131-(R)-31: Novih stavb, razen legalizacije obstoječih, na delu veljavnosti tega odloka ni dovoljeno graditi. Obsega površin obstoječega gozda in gozdne mase ni dovoljeno zmanjševati.
135-(Hb)-135: Stavbe so lahko široke največ 7 m in visoke največ P+M. Pomožni kubusi niso dovoljeni.
138-(T+1)-29: Do prekategorizacije hitre ceste Ljubljana–Zagreb v nižjo kategorijo in veljavnosti LN Otočec je dovoljena le gradnja pomožnih stavb–garaž in parkirnih mest- pod pogojem, da investitor prevzame tudi vse eventualne stroške odstranitve teh objektov po sprejetju LN in druge stroške, ki bi s takšnim posegom poslabšali pogoje realizacije končne rešitve LN. Garaže se lahko oblikujejo le kot stavbe tipa paviljonska stavba.
138-(R)-37: Dovoljene so tudi dejavnosti v skladu z merili bivanja v vaškem okolju (12. člen odloka), ki hkrati ne zahtevajo sprememb zunanjosti stavb ali konstrukcijskih posegov izven splošnih meril in pogojev urejanja stavbne strukture.
148-(R)-24: V območju je dovoljena le celovita krajinska, ekološka in tehnično-rudarska sanacija kamnoloma. V sklopu tega je dovoljena ureditev športno-rekreacijskega parka vključno s potrebnim manjšim odkopom rudnine. Dovoljena je tudi gradnja minimalnih pomožnih objektov za spremljevalne programe (garderoba, bife itd.), in sicer v tipu GE paviljonska zgradba. Poleg ureditve osnovne infrastrukturne opreme (dostopa, parkirnih mest, požarne zaščite, intervencijskih poti) je dovoljena le še vzpostavitev manjšega arhitekturnega muzeja na prostem tipa "skansen". V sklopu tega je dovoljeno postavljanje le avtohtone stavbe iz območja Gorjancev in bližnje okolice, ki so stare vsaj 100 let.
Črtanje določbe 161-(R)-6.
189 (-T+2+M)-54: Prostor UE se lahko ureja le s projektno dokumentacijo, ki opredeljuje končno rešitev celotne UE- v enem samem projektu.
191-(Ao)-29: Do sprejetja PRO je lahko razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami na GE 60:40 procentov. Do sprejetja PRO se lahko notranje dvorišče in druge zunanje površine zasedejo s pomožnimi kubusi stavb ne glede na razmerje njihovih površin do glavnih kubusov.
190- (R) -7: Novih stavb ni dovoljeno graditi. Dovoljena je le ureditev manipulativnih prometnih in zunanjih skladiščnih prostorov za obstoječi program ali pa spremembe v hortikulturne ureditve ali ureditve za potrebe kmetijske proizvodnje- vse ob ohranitvi izvorne/obstoječe geometrije zemljišča.
191-(R)-81: Prostor UE se lahko ureja le z eno projektno dokumentacijo, ki hkrati opredeljuje končno rešitev celotne UE- v enem samem projektu po ZGO-1. Prostor naj bo namenjen predvsem stanovanjski gradnji z eventualnimi dopolnilnimi terciarnimi programi javnega značaja. Ustroj morfološke strukture naj upošteva izrazito usmerjenost prostora S-J. V območju obstoječega stika UO s kompleksom Novoles naj se artikulira izrazita zelena cezura z drevjem avtohtonih vrst listavcev v gručah. Stavbe so lahko visoke največ P+1+M. Ob stiku z obstoječo vaško naselbinsko strukturo in obvodnim ambientom Krke največ P+M. V območju, ki meji proti kompleksu Novoles, pa je lahko visoka P+2+M. V tem območju so dovoljene tudi manjše proizvodne enote, ki so združljive z bivalnim okoljem na podeželju. Razmerje zelenih površin mora biti vsaj 30% GE, na robovih proti obstoječi vaški strukturi pa vsaj 60% ter proti ambientu Krke 50%. Posegi se opredelijo in izvedejo tudi v sklopu LN.
191-(Hb)-57: V primeru legalizacije obstoječega objekta, ki stoji ob nastopu veljavnosti odloka, so lahko odmiki od parcelnih meja tudi manjši, če s tem soglašajo prizadeti mejaši.
218-(Sp)-20: Visoko drevesno vegetacijo je potrebno ohraniti v obsegu površine in gostote drevesne mase.

V celoti se črta 42. člen in nadomesti z naslednjo vsebino:

"Legalizacije obstoječih objektov:

Za legalizacije veljajo v tem odloku ista merila in pogoji kot za novogradnje in druge posege v prostor. Izjeme so:
– posebna določila, če so za določene primere opredeljene,
– odmiki stavb od parcelnih meja – ti so lahko manjši od splošno predpisanih, vendar ne v nasprotju z ZGO-1 oziroma Pravilnikom,
– razmerje tlorisnih dimenzij stavb, ki so opredeljene v splošnih merilih in pogojih – ta so lahko manjša, če je omogočeno, da bo s prostorsko rastjo predmetne stavbe v naslednji razvojni fazi zagotovljena integriranost stavbe v GE in širši prostor v skladu z merili odloka; prikaz izpolnjevanja tega pogoja z utemeljitvijo mora vsebovati lokacijski del projekta;
– širine stavb,
– zazidana tlorisna površina pomožnih kubusov je lahko le manjša ali enaka kot zazidana tlorisna površina glavne stavbe.
Pri legalizaciji po tem odloku se šteje izhodiščno stanje v naravi na dan uveljavitve tega odloka. V primeru, da PGD oziroma lokacijska informacija predvideva spremembo katerega od parametrov v drugi, tretji ali četrti alineji, mora biti rešitev usklajena z ostalimi določili odloka in zgoraj navedene izjeme ne veljajo."
Obstoječe zidanice:
Obstoječe zidanice, ki so bile zgrajene pred veljavnostjo odloka vsaj do medetažne konstrukcije nad kletjo in presegajo horizontalne in vertikalne gabarite, določene v tem odloku, se lahko legalizirajo, če je s sanacijskimi ukrepi zagotovljena integracija stavbe v dani kulturno krajinski in stavbarski kontekst. Pri tem naj višina stavbe od stropa kleti do kapi glavne strehe ne presega višine 3,0 m. Projektna dokumentacija mora vključevati posebna merila sanacije in integracije stavbe v okolje, vključno s podrobnimi strokovnimi utemeljitvami – tako iz meril prostorskega konteksta kot avtohtonega stavbarstva zidanic v danem vinogradniškem območju. Posebna merila sanacije in integracije stavbe v okolje naj obsega vsaj eventualne prilagoditve volumnov in odstranitev v krajini izstopajočih posebnih stavbarskih elementov ter ukrepe sanacije obstoječega stanja v skladu z določbami 39. člena odloka, ki določa pogoje za gradnjo objektov in naprav na vinogradniških območjih. Najmanjša površina vinograda ali sadovnjaka je praviloma 6 arov.

V celoti se črta 43. člen.

Kartografski del odloka se spremeni v skladu s tekstualnim delom odloka.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.