Na podlagi 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je župan Občine Braslovče dne 6. 5. 2005 sprejel

Ta program priprave določa namen, cilje ter vsebino Strategije prostorskega razvoja Občine Braslovče (v nadaljevanju: SPRO), pristojne nosilce urejanja prostora, seznam potrebnih strokovnih podlag, način pridobitve strokovnih rešitev, način pridobitve geodetskih podlag, roke za pripravo prostorskega akta ter obveznosti o financiranju prostorskega akta.

1.1. Ocena stanja
Splošno o Občini Braslovče
Občina Braslovče je bila ustanovljena leta 1998 po razdelitvi Občine Žalec in obsega preko 50 km2. V njej je na dan 30. 6. 2004 živelo 5152 prebivalcev. Občina Braslovče leži v zahodnem in severozahodnem delu Spodnje Savinjske doline. Lega občine je strateškega pomena z vidika vpliva prometnega omrežja, saj skozi južni del občine potekata avtocestna in regionalna povezava Ljubljane in Celja. Občina je od Celja oddaljena 24 km, od Ljubljane pa 62 km.
V občino so vključena naselja: Braslovče, Dobrovlje, Glinje, Gomilsko, Grajska vas, Kamenče, Letuš, Male Braslovče, Orla vas, Parižlje, Podgorje, Podvrh, Poljče, Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorče, Šentrupert, Šmatevž, Topovlje, Trnava, Zakl in Zgornje Gorče. Sedež Občine je v Braslovčah, ki so sklenjeno obcestno naselje na terasnem pomolu pod obronki planote Dobrovlje. Staro trško obrtno naselje nima industrije, vendar je prebivalstvo kljub kmetijski okolici večinoma neagrarno.
Občino Braslovče zaznamuje ravno dno Savinjske doline na vzhodu, ki je kmetijsko intenzivno obdelano (hmeljišča) ter zakrasela Dobroveljska planota na zahodu, prekrita s povsem tipičnimi kraškimi pojavi (vrtače, kraške jame, brezna). Tako je za vzhod občine značilna panoga (intenzivno) kmetijstvo, medtem ko je primarna raba zahodnega dela pretežno gozd ter gozdu iztrgana kultivirana zemljišča v celkih. Posebnost občine so tri akumulacijska jezera, od katerih je največje Žovneško jezero. Posebno pomemben vodni element občine je reka Savinja, ki teče po celotni vzhodni občinski meji in med drugim zaradi poplavljanja predstavlja tudi omejitveni faktor v razvoju območja ob njeni strugi. V občini se nahajajo številni elementi kulturne dediščine, med njimi zapuščina žovneških gospodov, predhodnikov celjskih grofov. Za ravninsko dno občine je značilna vse bolj intenzivna poselitev, ki je v zadnjih desetletjih močno preoblikovala podobo tipičnih vasi, saj se število prebivalcev občine (in s tem število novih objektov) vseskozi povečuje. Občina izkorišča potenciale za razvoj turizma in sicer: vodne aktivnosti, ribogojništvo in ribolov na vodnih površinah, pohodništvo na Dobroveljski planoti, promocija kulturne dediščine, večje število kmetij z dodatno (turistično) ponudbo in podobno. Večina nekmečkega prebivalstva dnevno migrira v zaposlitvene centre in sicer predvsem v Žalec, Polzelo, Velenje in Celje.
 
Poselitev in demografija
Občinsko središče, naselje Braslovče, predstavlja prvo stopnjo središčnega naselja, enako vlogo imata tudi naselji Letuš in Gomilsko, celotna občina pa sodi v vplivno območje Celja, središča pete stopnje. Prevladujoče oblike poselitve v občini so suburbanizirani tip poselitve (vzhodni del), samotne kmetije in deloma poselitev v strnjenih naseljih v alpskem tipu gručastega naselja (osrednji del), deloma neposeljeno in delno samotne kmetije (zahodni del občine). V Občini Braslovče lahko govorimo o naslednjih prevladujočih tipih poselitvenih območij: v vzhodnem delu občine oziroma Savinjski dolini prevladujejo pretežno polurbanizirana ali prehodna naselja, urbanizirana podeželska naselja, urbanizirana obmestna naselja, v zelo majhni meri pa tudi ogrožena in odmirajoča podeželska naselja, osrednji del občine oziroma obrobno gričevje zaznamuje tip stabilnega podeželskega naselja, za zahodni del občine oziroma Dobrovlje je značilno odmirajoče podeželsko naselje.
Skupno število prebivalcev v Občini Braslovče je po popisu leta 2002 znašalo 4933, od tega je bilo 49 % moških in 51 % žensk. Povprečna starost prebivalcev v Občini Braslovče je v letu 2002 znašala 44 let, kar predstavlja eno najvišjih povprečnih starosti prebivalcev po občinah v Sloveniji. Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu je v Občini Braslovče naslednje: delovno aktivno prebivalstvo predstavlja 87 % delež glede na skupno število vsega aktivnega prebivalstva v občini, medtem ko je delež brezposelnih 13 %. Delovno aktivno prebivalstvo sestavljajo zaposlene osebe, teh je 72 %, in 15 % samozaposlenih oseb, od katerih je 7 % samostojnih podjetnikov in 8 % kmetovalcev. Delež zaposlenih in brezposelnih prebivalcev je povsem primerljiv s slovenskim povprečjem. Večje razlike se pojavljajo pri strukturi delovnega aktivnega prebivalstva v primerjavi s slovenskim povprečjem. V Občini Braslovče je namreč precej višji delež samozaposlenih oseb (15 %) kot je slovensko povprečje in sicer predvsem na račun visokega deleža kmetovalcev v občini (8%). Dnevne migracije delovno aktivnih prebivalcev iz popisa prebivalstva kažejo, da se občani na delo vozijo v Žalec, Polzelo, Velenje, Celje, Braslovče, nekaj manj pa v Prebold, Nazarje, Ljubljana, Šoštanj, Mozirje ter drugam – Domžale, Kamnik, Laško, Ljubno, Maribor, Štore, Tabor.
Podatki popisov kažejo, da se je skupno število prebivalcev v vseh naseljih, ki sestavljajo Občino Braslovče, v času od prvega do zadnjega popisa povečalo za dobrih 40 odstotkov (od 3440 prebivalcev leta 1869 na 4933 prebivalcev leta 2002). Trend porasta prebivalstva je prisoten skozi celotno obdobje popisov. Največji pozitivni trend porasta je prisoten v naselju Parižlje, kjer se je prebivalstvo povečalo za skoraj 400 %, v Rakovljah znaša porast okoli 225 %, v Letušu pa okoli 140 %. Ostali nižinski del Savinjske doline oziroma vzhodni del občine prav tako večinoma zaznamuje trend naraščanja števila prebivalcev, z manjšimi izjemami, kjer število ostaja približno enako ali pa rahlo pada. Osrednji del občine, t.j. gričevnato obrobje, je zaznamovano z rahlim porastom števila prebivalcev in sicer se je v obdobju popisov prebivalstvo v naselju Podvrh povečalo za okoli 10 odstotkov. V zahodnem delu občine, t.j. na Dobroveljski planoti, pa je – za razliko od nižinskega predela – značilen upad prebivalcev. V naselju Dobrovlje se je število prebivalcev zmanjšalo za dobrih 40 odstotkov. Pojav gre najverjetneje pripisati preseljevanju ljudi v nižinske predele zaradi boljših možnosti kmetijske predelave in novih delovnih mest, ki so jih nudila večja (industrijska) središča Savinjske doline.
 
Prometna infrastruktura
Prometna dostopnost celotnega vzhodnega dela občine je primerna tako z regionalnega kot z državnega vidika. Osrednji del občine je dobro prepleten z lokalnimi cestami, kar priča predvsem o dobri lokalni prometni dostopnosti. Skozi Občino Braslovče poteka glavni (V.) prometni koridor Slovenije, ki tvori slovenski cestni križ. Avtocestna povezava Ljubljana – Celje – Maribor preseka južni del občine v smeri vzhod – zahod, v občini se nahaja tudi avtocestni priključek (Šentrupert). Južno od avtocestne povezave, prav tako v smeri vzhod – zahod, poteka skozi občino glavna regionalna povezava Celja in Ljubljane (regionalna cesta Arja vas – Žalec – Šempeter – Ločica – Trojane). Prometno je torej južni del občine Braslovče odlično navezan na širšo okolico, ne samo v regionalnem, pač pa tudi v državnem merilu. V smeri sever – jug poteka glavna prometna povezava spodnje in zgornje Savinjske doline, ki se od regionalne ceste Ljubljana – Celje v Šentrupertu odcepi proti severu in poteka skozi Parižlje in Letuš do Mozirja, od tam pa naprej v Logarsko dolino oziroma proti Kamniku (regionalna cesta Mengeš – Duplica – Kamnik – Stahovica – Črnivec – Radmirje – Mozirje – Soteska – Šentrupert). Od nje se v Letušu odcepi prometna povezava proti Velenju (regionalna cesta Pesje – Gorenje – Letuš). Občinsko središče je z regionalno cestno povezavo povezano iz vzhodne smeri (regionalna cesta Polzela – Parižlje – Braslovče – Male Braslovče). Vzhodno od občine poteka železniška povezava Celja in Velenja, trasa železnice teče nekaj sto metrov vzhodno od občinske meje z Občino Polzela (železniška postaja v Polzeli je npr. od občinskega središča Braslovče oddaljena okoli 4 km). Precej slabše je prometno dostopen zahodni del, t.j. Dobrovlje, ki je prepleten predvsem z lokalnimi, gozdnimi cestami.
 
Krajina
Vzhodni del občine, t.j. ravninsko dno Savinjske doline, pokrivajo obdelovalne površine, intenzivno kmetijstvo predvsem v obliki hmeljišč, osrednji del občine, t.j. obrobno gričevje, zaznamuje mešana raba, ki iz kmetijske prehaja v gozdne površine, ter velike vodne površine (jezera), zahodni del občine, t.j. Dobrovlje, pa prekrivajo gozdovi, ki so ponekod skrčeni za potrebe kmetijske proizvodnje posameznih kmetij (celki). Za vzhodni del občine je značilna tipologija spreminjanja rabe tal v obdobju 1961–1994 zmerna do izrazita urbanizacija ter izrazita intenzifikacija kmetijske proizvodnje, za osrednji del občine je v tem obdobju značilno šibko ogozdovanje, za zahodni del pa trend izrazitega ogozdovanja.
Predvsem vzhodni in osrednji del občine zaznamuje visoka vodnatost. Ob skrajnem vzhodnem robu skozi celotno občino teče reka Savinja, ob toku katere leži tudi manjše Presersko jezero, ki je nastalo z zajezitvijo letuške Struge. Osrednji del občine je zaznamovan z večjimi vodnimi površinami in sicer z zajezitvenima jezeroma – z Žovneškim in Braslovškim jezerom. Žovneško jezero, ki je z 49 ha vodne površine eno največjih v okolici, je nastalo kot akumulacija v plitvi kotanji v bližini graščine Žovnek. Braslovško jezero, s 4,5 ha vodne površine precej manjše od Žovneškega, je prav tako z akumulacijo nastalo v šestdesetih letih 20. stoletja in sicer s povišanjem nasipa nekdanjega ribnika ob potoku Trebnik. Ob Brasovškem jezeru je speljana panoramska pot, jezero samo pa je primerno za kopanje in ribolov. Vzhodni in delno osrednji del občine predstavlja tudi enega pomembnejših naravnih virov in sicer se tu nahaja podtalnica, ki je pomembna za napajanje širšega območja spodnje Savinjske doline.
 
1.2. Razlogi za pripravo SPRO
Glavni razlog, zaradi katerega pristopa Občina Braslovče k izdelavi SPRO, sta novi ZUreP-1 in Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04).
Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Žalec za območje Občine Braslovče (Uradni list SRS, št. 21/91 in Uradni list RS, št. 34/92, 69/93) in prostorske sestavine družbenega plana Občine Žalec za območje Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 51/99) – v nadaljevanju: prostorski plan Občine Braslovče – ne zagotavljajo ustreznega prostorskega razvoja. Poleg tega ZUreP-1 z dnem 20. 7. 2007 razveljavlja vse občinske prostorske akte, sprejete v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja. Te bo Občina Braslovče med drugim nadomestila s SPRO, ki predstavlja temeljni strateški prostorski akt občine, s katerim bo na konceptualnem nivoju določila svoj prostorski razvoj. S sprejemom SPRO bo občina tako določila usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe tako, da bo zagotovila pogoje za vzdržen in usklajen razvoj na območju občine. Občina Braslovče pristopa k sprejemanju SPRO z namenom, da pripravi celovit strateško usmerjen dokument z dolgoročnimi razvojnimi možnostmi.
Občina pristopa k pripravi SPRO tudi zaradi naslednjih razlogov:
– spremenjenega prometnega položaja, ki bo ob dokončanju avtocestne prometne povezave (t.j. V. prometnega koridorja) vplival na novo vlogo občine,
– zaradi novih medobčinskih odnosov predvsem po letu 1998,
– zaradi razvoja tržnega gospodarstva, ki se seli na sub-urbanizirana območja s strateškim geo-prometnim položajem,
– zaradi spremenjenih družbeno-ekonomskih, socialnih in pravnih razmer in z njimi povezanih prostorskih opredelitev razvoja Občine Braslovče, ki se je v zadnjih desetletjih razvijala predvsem v smeri zaledja večjih urbanih središč in nase prevzemala vlogo spalnega območja, danes pa postaja atraktiven prostor za vlaganje v nove dejavnosti (obrt, proizvodnja, poslovne dejavnosti, turizem, rekreacija in drugo),
– zaradi krize vrednostnega sistema pri urejanju prostora in
– zaradi vedno manjšega upoštevanja skupnih in dolgoročnih interesov v prostoru, med katerimi je na območju Občine Braslovče zelo izrazit konflikt med intenzivno kmetijsko pridelavo ter varstvom podtalnice in med poplavno ogroženostjo območja ob Savinji ter novimi investicijami na tem območju.
Občina Braslovče nadalje želi v prostorski razvoj vnesti nove vsebine, kot so turizem, ter z novimi prostorskimi akti rešiti nekatere konflikte v prostoru, kot so protipoplavni ukrepi na območju Savinje, ki vplivajo na prostorski razvoj ob njeni strugi, konflikt med intenzivni kmetijsko rabo in območjem strogega varstva podtalnice in podobno. Hkrati Občina Braslovče želi rešiti naslednje razvojne poglede:
– pospeši razvoj občine v odnosu do regije,
– začrtati razvojne potrebe občine po novih poslovnih površinah v smislu razvoja tržnega gospodarstva,
– urediti policentrični razvoj naselij v občini,
– učinkovito urediti načrtovanje prometne in druge infrastrukture v občini,
– urediti spremembo namenske rabe prostora.
 
1.3. Pravna podlaga za pripravo SPRO
Pravna podlaga za pripravo SPRO je dana v 171. členu ZUreP-1.

2.1. Predmet SPRO
Vsebina SPRO bo v skladu z ZUreP-1 naslednja:
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
– zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine,
– zasnova sistemov lokalnega pomena v prostoru (zasnova poselitve, zasnova komunalne infrastrukture, zasnova krajina),
– zasnova razvoja in urejanja naselij (urbanistična zasnova za naselji Braslovče in Rakovlje),
– morebitna zasnova razvoja in urejanja krajinskih območij (krajinska zasnova bo opredeljena naknadno kot dopolnitev SPRO) ter
– ukrepi za izvajanje SPRO.
 
2.2. Programska izhodišča SPRO
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
Pri določanju izhodišč prostorskega razvoja občine je treba upoštevati: stanje, probleme in težnje prostorskega razvoja v občini v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami ter vlogo občine v regiji, načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil, strategijo prostorskega razvoja Slovenije in prostorski red Slovenije, razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora, varstvene usmeritve ter zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine, usmeritve za pripravo občinskih prostorskih aktov iz regionalne zasnove prostorskega razvoja, če je ta sprejeta za območje občine. S SPRO se opredelijo cilji prostorskega razvoja občine.
 
Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru
V zasnovi razmestitve dejavnosti v prostoru se določi vizija prostorskega razvoja občine, zlasti glede: razvoja naselij, z opredelitvijo njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju naselij, razporeditve stanovanj in proizvodnih dejavnosti, razporeditve oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter omrežja družbene javne infrastrukture, razporeditve omrežij komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture, opredelitve območij za prostorski razvoj dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja in opredelitev območij za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
 
Zasnova sistemov lokalnega pomena v prostoru
V SPRO se, povezano s posameznimi prostorskimi sistemi državnega oziroma regionalnega pomena, določijo zasnove prostorskega razvoja: poselitve, vključno z zasnovami rabe urbanih površin, prenove naselij in delov naselij ter sanacije degradiranih urbanih območij, komunalne infrastrukture in krajine, vključno z zasnovami rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, voda, območij mineralnih surovin ter drugih območij, ki so varovana ali zavarovana s predpisi in usmeritvami za urejanje degradiranih in ogroženih ter drugih območij.
 
Urbanistična zasnova za naselji Braslovče in Rakovlje
Urbanistična zasnova določa strategijo prostorskega razvoja skupine funkcionalno povezanih naselij Braslovče in Rakovlje glede na njihove razvojne potrebe in možnosti. Urbanistična zasnova določa najmanj: ureditveno območje urbanistične zasnove; zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru; območja prenove naselja in koncept prenove; območja za širitev naselja in koncept širitve; zasnovo namenske rabe površin z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom površin namenjenih javnemu dobru; zasnovo infrastrukturnih sistemov; zasnovo ureditve zelenih in športno rekreativnih površin v naselju; zasnovo prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami; zasnovo prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju; usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine, usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete v naselju; členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote.
 
Ukrepi za izvajanje SPRO
V SPRO se za celoto ali za posamezna območja določijo ukrepi občine in posameznih nosilcev urejanja prostora, potrebni za njeno izvajanje, zlasti kot: opredelitve v zvezi z uresničevanjem prioritet in usmeritev za dosego ciljev prostorskega razvoja občine določenih z zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru; programi in projekti za urejanje krajine in za razvoj in urejanje naselij ter drugih prostorskih ureditev; posamezni prostorski ukrepi; ukrepi v zvezi z opremljanjem in urejanjem zemljišč za gradnjo; ukrepi za stalno spremljanje stanja v prostoru s poročilom o spremljanju stanja na področju urejanja prostora.
 
Podrobnejša programska izhodišča SPRO
V skladu z ZUreP-1 in podzakonskimi akti bo Občina Braslovče s SPRO določila izhodišča in vizijo prostorskega razvoja ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru. Strateški prostorski akt bo obravnaval prostor celotne Občine Braslovče, pri čemer bo dan poudarek na strateškem položaju občine ob avtocestnem koridorju ter legi ob regionalni povezavi, kar predstavlja atraktiven prostor za vlaganje v raznolike dejavnosti, zagotavljanju pogojev za turistični razvoj celotnega območja občine s poudarkom na izkoriščanju vodnih površin v turistično rekreacijske namene (Žovneško, Braslovško in Preserko jezero), zagotavljanju pogojev za storitvene dejavnosti na območju celotne občine, prestrukturiranju večjih kmetij v celovite gospodarske subjekte, ohranjanju poselitve na območju Dobrovelj, usmerjanju nove gradnje v obstoječa naselja s poudarkom na kompleksnejši ureditvi občinskega središča z urbanistično zasnovo, proučitvi možnosti razvoja območja ob večjem delu toka Savinje zaradi njegove poplavne ogroženosti in drugo. Občina želi na tak način sprejeti prostorski akt, ki bo imel razvojno vlogo in bo spodbujal investitorje v nova vlaganja.
Območje današnje Občine Braslovče je še nekaj let nazaj, do leta 1998, sodilo pod Občino Žalec. V njeno središče, mesto Žalec, in neposredno okolico se je usmerjalo večino upravnih ter večji delež industrijskih dejavnosti. Okoliški prostor, med njimi tudi območje današnje Občine Braslovče, pa je bil namenjen predvsem kmetijski dejavnosti, takrat zelo perspektivnem hmeljarstvu. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so se razmere močno spremenile. Kmetijstvo postaja vse manj perspektivno in tudi EU bo v prihodnje zmanjševala delež neposrednih subvencij. Za doseganje Lizbonske strategije, ki si je zastavila strateški cilj, da EU postane najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju zasnovano gospodarstvo na svetu, je potrebno v prvi fazi vzpostaviti nove prostorske pogoje. Ti morajo biti vzpostavljeni tako na makroravni, kot tudi v posameznih občinah, ki skupaj sestavljajo povezan sistem. Območje Občine Braslovče ima za funkcionalno prestrukturiranje iz povsem kmetijske občine odlične danosti. Leži neposredno na V. evropskem koridorju, znotraj katerega ima tudi eno vstopno točko Šentrupert, ter v neposredni bližini veje X. koridorja. S tem je občini zagotovljen osnovni pogoj za nadaljnji razvoj, to je prometna dostopnost. Zaradi tega ima Občina Braslovče namen zagotoviti površine za zagotavljanje prometne dejavnosti subjektov z dejavnostjo v občini. Hkrati ima občina vzpostavljene in ohranjene izredne ambiente in kvaliteto prostora. To ji daje strateško prednost pred ostalimi območji v regiji. Tako bi morala izdelava SPRO temeljiti na podanih izhodiščih, pri čemer bi morala izkoristiti vse strateške prednosti. Na eni strani bi bilo potrebno izkoristiti izredno kvalitetno prometno infrastrukturo, predvsem z oblikovanjem poslovne cone med avtocesto in regionalno cesto. Tukaj bi bilo smiselno poiskati sinergijo z okoliškimi občinami; predvsem z občinami Polzela, Prebold, Šmartno ob Paki in Tabor. Dolgoročno bi se kmetijski prostor lahko namenjal tudi za druge dejavnosti in sicer glede na dejanske potrebe. Na drugi strani je potrebno zaščititi vse večje kmetijske komplekse, kjer mora biti dovoljena dvonamenska oziroma začasna raba, kot so turizem, konjeništvo, golf, šport in podobno. Samo poselitev pa je potrebno usmerjati v zgoščevanje in širitev že obstoječih naselij, pri čemer je potrebno ohranjati izredno bivanjsko kvaliteto v primerjavi z večjimi urbanimi središči. Ob upoštevanju tega je smiselno v čim večji meri težiti k dopuščanju mešane rabe, s čimer je možno posameznikom, ki imajo povečini prevelik stavbni fond, dopustiti dodatne dejavnosti. Z oblikovanjem SPRO, ki bo temeljila na navedenih izhodiščih, bi se približali že razvitim območjem EU, ob hkratnem ohranjanju današnje kvalitete prostora in ambientov, pa bi v celoti dosegli paradigmo trajnostnega razvoja.
 
Okoljsko poročilo
Zaradi izdelave celovite presoje vplivov SPRO na okolje iz 8. točke tega programa priprave se izdela okoljsko poročilo in njegova revizija.

Ureditveno območje SPRO je celotno območje Občine Braslovče, urbanistična zasnova se bo izdelala za naselji Braslovče in Rakovlje.

4.1. Pripravljavec:
Pripravljavec SPRO je Občina Braslovče (v nadaljevanju: pripravljavec).
4.2. Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred začetkom izdelave SPRO podati smernice in strokovne podlage za njeno pripravo, k dopolnjenemu predlogu SPRO pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor:
– Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj.
– Direktorat za okolje, Sektor za varstvo narave.
– Direktorat za okolje, Sektor za vode.
– Direktorat za okolje, Sektor za rudarstvo in mineralne surovine.
– Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami.
– Agencija RS za okolje, Urad za okolje.
– Agencija RS za okolje, OE Celje.
– Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave.
2. Ministrstvo za promet:
– Direktorat za ceste.
– Direktorat za železnice.
– Direktorat za letalstvo.
– Direktorat za pomorstvo.
– Direkcija RS za ceste, Izpostava Celje.
3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
– Direktorat za kmetijstvo.
– Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
4. Ministrstvo za kulturo.
5. Ministrstvo za gospodarstvo:
– Direktorat za notranji trg.
– Direktorat za energijo.
6. Ministrstvo za informacijsko družbo.
7. Ministrstvo za zdravje:
– Področje za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti.
– Zdravstveni inšpektorat RS, OE Celje.
8. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
9. Ministrstvo za obrambo:
– Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo.
– Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Celje.
– Uprava za obrambo, Celje.
10. Ministrstvo za notranje zadeve.
11. Agencija RS za regionalni razvoj.
12. ELES Elektro Slovenija, javno podjetje za prenos električne energije d.o.o., Ljubljana.
13. Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje.
14. Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
15. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje.
16. Pošta Slovenije d.o.o., PE Celje.
17. Telekom Slovenije d.d., PE Celje.
18. Javno komunalno podjetje Žalec (JKP Žalec).
19. Telmach d.o.o., Družba za komunikacijske storitve.
20. Elektro Celje d.d., javno podjetje za distribucijo električne energije, Celje.
21. Geoplin d.o.o., Ljubljana.
22. Vodovod-kanalizacija d.o.o., Celje.
23. Energetika Celje javno podjetje d.o.o., Celje.
24. Javne naprave, javno podjetje d.o.o., Celje.
25. Občina Braslovče – področje razvoja prometa (lokalne ceste), gospodarstva, družbene javne infrastrukture lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, kulture, druge infrastrukture lokalnega pomena.
 
4.3. Drugi udeleženci
Drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi SPRO, so:
– Občinski svet občine Braslovče,
– Odbor občinskega sveta občine Braslovče za okolje in prostor,
– Župan Občine Braslovče,
– Strokovne službe Občinske uprave občine Braslovče,
– Krajevni odbori v Občini Braslovče
O pripravi SPRO pripravljavec obvesti tudi sosednje občine, in sicer občine Mozirje, Nazarje, Vransko, Tabor, Prebold, Polzela in Šmartno ob Paki, ki lahko v postopku priprave SPRO dajejo predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, ki lahko vplivajo na njihove zadeve urejanja prostora.
Kolikor se v postopku SPRO ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja drugih organov, ki niso našteti v tem programu priprave, se le-ta pridobi tekom postopka.

Pripravljavec zagotovi strokovne podlage pripravljavca in sicer »Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja Občine Braslovče«. Ker gre za izdelavo povsem novega prostorskega akta, bo pripravljavec pridobil nove strokovne podlage za SPRO, ki bodo izdelane v skladu z ZUreP-1 in Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04). Pri izdelavi SPRO se smiselno upoštevajo že izdelane strokovne podlage pripravljavca, ki so se pridobile ob zadnji spremembi prostorskega plana občine Braslovče, ter izhodišča veljavnih prostorskih aktov na območju Občine Braslovče.
Strokovne podlage pripravljavca vsebujejo najmanj:
– analizo stanja in teženj v prostoru,
– analizo razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru in
– študijo ranljivosti prostora.

Strokovne rešitve za urbanistično zasnovo naselij Braslovče in Rakovlje se pridobijo z izdelavo vsaj dveh variantnih rešitev. Variantne rešitve prostorskega razvoja bodo pripravljene na osnovi obveznih strokovnih podlag.
Pripravljavec lahko pridobi tudi druge analize prostora in podrobnejše strokovne podlage (za urbanistične in krajinske zasnove), za katere se v postopku priprave SPRO ugotovi, da so pomembne pri obravnavi problematike in za odločitev o prostorskem razvoju občine.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora posredujejo posamezni nosilci urejanja prostora v skladu s tem programom priprave, pri čemer morajo upoštevati raven podobnosti obravnavane problematike. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora se pripravljavcu posredujejo v tiskani in digitalni obliki.

Vse geodetske podlage, ki so potrebne za pripravo SPRO, pridobi pripravljavec.
Potrebni geodetski podatki in geodetske podlage, ki bodo uporabljeni kot strokovna podlaga in kot podlaga za izdelavo kartografskega dela SPRO, so naslednji: podatek prostorskih enot za naselja, topografski podatki o vodah, reliefu in cestah merila 1:25.000, grafični podatki katastra stavb, digitalni katastrski načrt, državna topografska karta merila 1:50.000, državna topografska karta merila 1:25.000, temeljni topografski načrti merila 1:5.000, digitalni ortofoto načrti. Vsi podatki se nanašajo na območje Občine Braslovče.
Kolikor se v postopku SPRO ugotovi, da je potrebno pridobiti tudi druge geodetske podatke, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se le-te pridobi tekom postopka.

Skladno z določili ZVO in ZON je pripravljavec z vlogo št. 003-03-05/8-KS z dne 28. 2. 2005 obvestil Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) o nameri priprave SPRO. Na podlagi zaprosila je MOP pripravljavca z odločbo št. 354-09-107/2005, z dne 13. 4. 2005 seznanilo, da je v postopku priprave SPRO potrebno izvesti postopek celovite presoje njenih vplivov na okolje, ker se na območju, ki ga obravnava SPRO nahajata dve posebni varstveni območji in šest zavarovanih območij, na katere bi izvedba SPRO lahko pomembno vplivala.

Priprava SPRO bo ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora predvidoma potekala po naslednjem terminskem planu:
Prva prostorska konferenca
– Pripravljavec je do sprejema tega programa priprave v skladu z 28. členom ZUreP-1 in namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesi združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta že izvedel 1. prostorsko konferenco in izbral načrtovalca SPRO z javnim naročilom. Datum, kraj in čas zbora konference je pripravljalec v skladu z ZUreP-1 objavil v javnih medijih in na krajevno običajen način. Priporočila udeležencev, dana na 1. prostorski konferenci, bodo obravnavana tekom nadaljnjega postopka priprave SPRO, predvsem pa v okviru izdelave strokovnih podlag pripravljavca.
Pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora
– Po sprejemu programa priprave pripravljavec pridobi geodetske podlage in druge podatke ter skupaj z načrtovalcem pristopi k izdelavi strokovnih podlag pripravljavca, v okviru katerih objavi poziv za zbiranje pobud javnega in zasebnega sektorja.
– Pripravljavec pozove nosilce urejanja prostora iz tega programa priprave, da v roku 30 dni po prejetju vloge pripravljavca posredujejo smernice za načrtovanje. Hkrati s pozivom jim pripravljavec posreduje tudi ta program priprave.
– Po izteku roka za pridobitev smernic načrtovalec dopolni strokovne podlage.
– Načrtovalec in pripravljavec pripravita predlog SPRO. Pripravljavec obravnava predlog SPRO na občinskem svetu.
Druga prostorska konferenca
– Pripravljavec skliče zbor 2. prostorske konference.
– Glede na pridobljene predloge, pripombe in priporočila, dane na občinskem svetu in 2. prostorski konferenci, načrtovalec in pripravljavec dopolnita predlog SPRO.
Javna razgrnitev in obravnava prostorskega akta
– Najmanj 14 dni po izvedbi 2. prostorski konferenci pripravljavec s sklepom javno razgrne predlog SPRO. Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni. V času javne razgrnitve pripravljavec organizira javno obravnavo predloga SPRO.
– Pripravljavec po javni razgrnitvi predloga SPRO ob upoštevanju strokovnih stališč načrtovalca, zavzame stališča do pripomb in predlogov danih v času javne razgrnitve.
– Načrtovalec dopolni predlog SPRO v skladu s stališči do pripomb in predlogov iz prejšnje alineje.
– Pripravljavec pozove nosilce urejanja prostora iz tega programa priprave, da v roku 30 dni po prejetju vloge pripravljavca posredujejo mnenja k dopolnjenemu predlogu SPRO.
Sprejem akta
– Pripravljavec izvede obravnavo dopolnjenega predloga SPRO na občinskem svetu po pridobitvi mnenj nosilcev. Sestavni del gradiva so stališča s pripombami in predlogi iz javne obravnave in javne razgrnitve ter priporočila prostorske konference.
– Občinski svet sprejme dopolnjen predlog SPRO z odlokom.
Potrditev in objava akta
– Pred objavo odloka o SPRO pripravljavec pošlje SPRO ministru za prostor v potrditev. Minister za prostor v 15 dneh od prejema vloge ugotovi ali je vloga popolna in v skladu z 69. členom ZUreP-1 in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter prostorskimi akti države.
– Potrjen odlok o SPRO pripravljavec objavi skupaj z datumom in številko sklepa ministra za prostor o potrditvi.
Podaljšanje roka
– Roki za pripravo prostorskega akta, predvideni v programu priprave se lahko zaradi nepredvidenih zunanjih okoliščin spremenijo

Sredstva za izdelavo in sprejem SPRO, vključno s sredstvi za izdelavo strokovnih podlag pripravljavca, geodetskimi podlagami in celovito presojo vplivov SPRO na okolje, zagotovi pripravljavec vsakoletno v proračunu.
Sredstva, potrebna za izdelavo zakonsko predpisanih strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora, zagotovijo nosilci iz lastnih proračunskih sredstev.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave.