Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. maja 2005.

V 3. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) se dodajo novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Plača se določi s pogodbo o zaposlitvi, tako da se v pogodbi določi plačni razred in druge sestavine plače v skladu s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Ob izročitvi pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi je delodajalec dolžan javnemu uslužbencu ali funkcionarju podati pisno obrazložitev, ki pojasnjuje podlago za določitev njegove plače ter višino njenih posameznih delov.
(3) V pogodbi o zaposlitvi se javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
(4) O spremembah plače, ki so posledica spremembe zakona, predpisa in drugega akta, izdanega na njihovi podlagi ali kolektivne pogodbe, obvesti delodajalec javnega uslužbenca oziroma funkcionarja s pisnim obvestilom in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, najkasneje v petnajstih dneh po uveljavitvi tega akta ali kolektivne pogodbe.
(5) Če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, se uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe.«

Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:

(1) O ugotovitvi neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca ali funkcionarja s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona mora delodajalec nemudoma pisno obvestiti prizadetega javnega uslužbenca ali funkcionarja in obrazložiti svoje ugotovitve in mu izročiti pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi.
(2) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala, se mu razlika z zakonitimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo izplača skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti.
(3) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana višja plača, kot bi mu pripadala, se z javnim uslužbencem ali funkcionarjem dogovori o načinu vrnitve preveč izplačanega zneska. V primeru, da med delodajalcem in delojemalcem v enem mesecu od pisnega poziva delodajalca ne pride do soglasja, mora delodajalec preveč izplačani znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem.
(4) Če javni uslužbenec ali funkcionar ugotovi, da mu je bila plača določena in izplačana v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, lahko od delodajalca pisno zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni od vložene pisne zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena, lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva od pristojnega sodišča ugotovitev te nezakonitosti ter izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo.
(5) Če za dejstvo iz tretjega odstavka tega člena izve minister, pristojen za področje na katerem deluje proračunski uporabnik, Računsko sodišče ali pristojni inšpektor, lahko od delodajalca zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom, če pa delodajalec v roku enega meseca od vložene zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka in v nadaljnem roku enega meseca ne ravna po tretjem odstavku tega člena, lahko tudi s tožbo zahteva pred pristojnim sodiščem vračilo preveč izplačanega zneska.
(6) Delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava in določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, odškodninsko odgovarja za škodo, ki je javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju povzročena s kršenjem pravic iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na določitev in izplačilo plač.«

V prvem odstavku 6. člena se za besedama »vplačilo premij« doda besedilo »kolektivnega dodatnega ali«.

Črta se četrti odstavek 7. člena. Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

Drugi odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Uvrstitev v plačne razrede določi vlada z uredbo, pri čemer se lahko za posamezne vrste delovnih mest uvrstitev določi v razponu plačnih razredov; v tem primeru morajo biti določeni tudi kriteriji za določitev plačnega razreda.«

V 13. členu se drugi, tretji in šesti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(2) Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah C, D, E, F, G, H in J se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, v plačni skupini I pa z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C1, razen v državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu, uvrščajo v plačne razrede z aktom državnega organa, upoštevaje uvrstitev primerljivih delovnih mest in nazivov plačne skupine C v kolektivni pogodbi dejavnosti.
(6) Ne glede na določbe tega člena se delovna mesta in nazivi v obveščevalnih in varnostnih službah, ki niso uvrščeni v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, uvrščajo v plačne razrede s splošnim aktom organa, h kateremu da soglasje vlada. Akt se ne objavi.«

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Če bi bil javni uslužbenec zaradi napredovanja na bolj zahtevno delovno mesto v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji plačni razred, obdrži plačni razred, ki ga je dosegel pred tem napredovanjem.
(2) Če je javni uslužbenec premeščen na drugo delovno mesto oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (razlog nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Ohranitev plačnih razredov napredovanja je možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.
(3) Javni uslužbenec, ki napreduje v naziv ali višji naziv, prenese že dosežena napredovanja v plačne razrede na delovnem mestu ali v nižjem nazivu v nov naziv tako, da se doseženi plačni razred pred napredovanjem v naziv ali višji naziv poveča za največ tri plačne razrede.
(4) Pravici iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izključujeta.«

V prvem odstavku 22. člena se besedilo drugega stavka spremeni tako, da se glasi: »Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca, pri čemer se upošteva višina osnovne plače javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Javnemu uslužbencu pri uporabniku proračuna iz tretjega in četrtega odstavka 21. člena tega zakona, pripada iz naslova uspešnosti pri prodaji blaga in storitev oziroma učinkov racionalizacije dodatna delovna uspešnost največ v višini treh osnovnih mesečnih plač, ki se izplača ob pridobitvi soglasja ustanovitelja, pri čemer se upošteva višina osnovne plače javnega uslužbenca v decembru preteklega leta.«

V 38. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.«

44. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika proračuna, če:
– določi in izplača plačo na podlagi drugačnih plačnih razredov in dodatkov, kot so določeni s tem zakonom,
– sklene pogodbo o zaposlitvi v nasprotju z drugim odstavkom 3. člena tega zakona,
– ne izroči pisnega predloga aneksa k pogodbi o zaposlitvi v roku iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona,
– ne izroči aneksa k pogodbi o zaposlitvi iz prvega odstavka 3.a člena tega zakona,
– določi plačne razrede za osnovne plače v nasprotju z določbami 9., 10. in 11. člena tega zakona,
– izvede napredovanje javnega uslužbenca v nasprotju z določbami 16. člena tega zakona,
– določi obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti v nasprotju z 21. členom tega zakona,
– določi del plače za delovno uspešnost v nasprotju z 22. členom tega zakona,
– ne izroči pisnega predloga aneksa k pogodbi o zaposlitvi iz drugega odstavka 48. člena tega zakona,
– izvede prevedbo v nasprotju z določbami 49.a do 49.c člena tega zakona,
– izplača plačo v nasprotju z določbami šestega in sedmega odstavka 52. člena tega zakona.
(2) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba financerja, če ne izvaja vplačil v skladu z določbami 50.b člena tega zakona.«

V prvem odstavku 48. člena se beseda »razvrstijo« nadomesti z besedo »uvrstijo«, za besedilom »s temi predpisi« pa se doda besedilo »in kolektivnimi pogodbami«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Delodajalec izda javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju pisno obvestilo in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, v katerem so podatki oziroma določbe o plačnem razredu na osnovi prevedbe, plačnem razredu na osnovi odprave nesorazmerij, plačnem razredu, ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar dosegel z napredovanjem in dodatkih ter datumu, ko se bo plača pričela izplačevati v skladu s prvim odstavkom tega člena. Obvestilo in predlog aneksa je delodajalec dolžan izročiti javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju najmanj trideset dni pred datumom prvega izplačila plač po tem zakonu.«
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V sedmem odstavku 49.a člena se črta besedilo »in se določi v aktu oziroma pogodbi o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.«.

V šestem odstavku 50. člena se besedilo »do leta 2009« nadomesti z besedilom »do dokončne odprave nesorazmerij v javnem sektorju najkasneje do 31. 12. 2009«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Sredstva, namenjena za odpravo nesorazmerij, predstavljajo del neizplačane uskladitve plač, ki pripadajo javnim uslužbencem. Če vsi podzakonski akti in kolektivne pogodbe, potrebne za obračun in izplačilo plač po tem zakonu niso sprejeti do 1. 4. 2006, se vlada in reprezentativni sindikati uskladijo o načinu odprave nesorazmerij v obsegu, ki ga omogočajo sredstva iz 50.b člena tega zakona iz naslova nižje uskladitve plač, ali o dodatni uskladitvi plač, o obsegu nesorazmerij, o nadaljnjem zbiranju sredstev za njihovo odpravo in o uskladitvi plač v letu 2006.«

Za 50. členom se doda nova 4. točka in novi 50.a, 50.b, 50.c, 50.č in 50.d členi, ki se glasijo:

(1) Za zagotavljanje namenskih sredstev iz 50.b člena tega zakona se odprejo namenske postavke v državnem proračunu Republike Slovenije, proračunih lokalnih skupnosti in pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: financer). Zbrana sredstva so namenjena za odpravljanje nesorazmerij v osnovnih plačah v skladu z določbo 49.č člena tega zakona.
(2) Neporabljena sredstva namenskih postavk v tekočem letu se prenesejo v naslednje leto.
(3) Ko vlada in reprezentativni sindikati ugotovijo, da so nesorazmerja v plačah odpravljena, se s kolektivno pogodbo za javni sektor dogovorijo, da preneha obveznost zbiranja sredstev na namenskih postavkah in se morebitna neporabljena sredstva iz naslova nižje uskladitve plač prenesejo v dodatno uskladitev plač.

(1) Na namenski postavki financer zbira sredstva dogovorjenega dela uskladitve plač, ki so namenjena odpravi nesorazmerij v skladu s šestim odstavkom 50. člena tega zakona, in sicer v obsegu pripadajočih sredstev za proračunske uporabnike, za katere sredstva za plače zagotavlja financer.
(2) Obveznost zbiranja sredstev na namenskih postavkah nastopi s 1. 7. 2005 v višini uskladitve plač za 0,5% (uskladitev za leto 2005) in v višini uskladitve plač za 0,2% (uskladitev za leto 2004) od zneska izhodiščne plače oziroma osnove za obračun plač za junij 2005, razen za namensko postavko državnega proračuna Republike Slovenije, na kateri se zagotovijo sredstva tudi za obdobje od 1. 7. 2004 do 30. 6. 2005 v višini uskladitve plač za 0,2% od zneska izhodiščne plače oziroma osnove za obračun plač za julij 2004, in sicer v obsegu pripadajočih sredstev za proračunske uporabnike, za katere sredstva za plače zagotavlja državni proračun.
(3) Do sprejema Kolektivne pogodbe za javni sektor se delež sredstev za odpravo nesorazmerij določi v skladu s tem zakonom in Dogovorom o načinu in višini uskladitve osnovnih plač in določitvi regresa za letni dopust za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 73/03), po sprejemu Kolektivne pogodbe za javni sektor pa s to pogodbo v skladu s tem zakonom.
(4) Obseg zbranih sredstev ne vpliva na obveznost delodajalca za izplačilo plač javnim uslužbencem v višini in dinamiki v skladu s kolektivnimi pogodbami in podzakonskimi akti.

Namenska sredstva se pričnejo uporabljati za svoj namen, ko uporabniki proračuna pričnejo izplačevati plače po tem zakonu.

Navodilo za izračun višine obveznosti financerja iz 50.b člena tega zakona, način vplačila in način poročanja izda minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

(1) Za evidenco stanja sredstev na namenskih proračunskih postavkah iz 50.a člena tega zakona je pristojno ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju.
(2) Ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, enkrat letno o višini zbranih in izplačanih sredstev namenskih postavk obvesti reprezentativne sindikate javnega sektorja.
(3) Za nadzor nad pravilnostjo izračuna sredstev za odpravo nesorazmerij je pristojna Proračunska inšpekcija Urada za nadzor proračuna pri ministrstvu, pristojnem za finance.«

V 52. členu se dodajo novi šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»(6) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B v obdobju do pričetka izplačevanja plač v skladu s tem zakonom, s pogodbo o zaposlitvi določiti oziroma izplačati plačo največ v višini, ki brez dodatka za delovno dobo pri uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je država, ne presega višine bruto plače 65. plačnega razreda, pri uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, pa ne presega višine bruto plače 59. plačnega razreda iz Priloge 1 tega zakona.
(7) Izjeme od omejitve iz šestega odstavka tega člena so dopustne le v primeru plačila dela v dežurstvu, če uporabnik proračuna pridobi soglasje pristojnega ministra, ker je delo javnega uslužbenca iz plačne skupine B v dežurstvu nujno potrebno zaradi zagotavljanja nemotenega opravljanja dejavnosti.
(8) V obdobju uporabe šestega odstavka tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B poleg plače izplačati enkratno letno nagrado za uspešno poslovanje le s soglasjem ustanovitelja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– ugotovitev organa upravljanja, pristojnega za sprejem letnega poročila, da so preseženi cilji letnega programa dela,
– pozitiven poslovni izid,
– več kot 10% prihodkov doseženih s prodajo blaga in storitev na trgu in
– izplačilo povečane delovne uspešnosti za zaposlene s soglasjem ustanovitelja, kadar je v skladu s predpisi takšno soglasje potrebno.
(9) Sklenjene pogodbe o zaposlitvi se uskladijo z določbami prejšnjih treh odstavkov najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(10) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena se pričnejo plače ravnateljev, direktorjev in tajnikov izplačevati po določbah tega zakona najkasneje s 1. 3. 2006. Če do 31. 12. 2005 ni sprejeta Kolektivna pogodba za javni sektor, vlada z uredbo določi višino dodatkov, ki se začasno uporabljajo za izplačilo plač ravnateljem, direktorjem in tajnikom, do pričetka uporabe Kolektivne pogodbe za javni sektor. Ne glede na druge določbe tega zakona se prevedba osnovnih plač in dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah določi z uredbo o uvrščanju delovnih mest ravnateljev, direktorjev in tajnikov v plačne razrede.«
Dosedanji šesti odstavek postane enajsti odstavek.

Za 52. členom se doda nov 52.a člen, ki se glasi:

(1) Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2005 znaša 54.823 SIT.
(2) Plačna lestvica iz Priloge 1 tega zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov povišajo za 2%. Usklajena Priloga 1 se objavi v prilogi tega zakona.
(3) Ne glede na določbe VIII. poglavja tega zakona se razpon plačnih razredov v plačni podskupini A3 spremeni v skladu s Prilogo 2 tega zakona brez pridobitve predhodnega mnenja sveta.«

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. julijem 2005.