Svet Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (Zavod IPF) je na seji dne 10. 5. 2005 na podlagi prvega odstavka 157. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – ZASP (Uradni list RS, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001 in 43/2004), v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom 156. člena ZASP ter v skladu s 14. in 59. členom Statuta Zavoda IPF sprejel naslednjo

1. Ta tarifa določa višino primernega nadomestila (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov.
2. Ta tarifa se ne uporablja, kolikor so sklenjeni skupni sporazumi z reprezentativnimi združenji uporabnikov; v takih primerih se uporabljajo nadomestila, dogovorjena v skupnih sporazumih.

Definicije pojmov:
1. Komercialni fonogram – fonogram, izdan v komercialne namene, za uporabo katerega je potrebno v skladu z veljavno avtorsko zakonodajo plačevati nadomestilo;
2. Uporaba – uporaba fonogramov v radiodifuznem oddajanju in radiodifuzni retransmisiji, razen kabelske retransmisije, v katero pa se ne šteje poskusno oddajanje novih radiodifuznih postaj v trajanju do enega meseca;
3. Program – radiodifuzno oddajanje z določenim imenom in na določeni frekvenci ali območju;
4. Poslušalci/gledalci na območju pokrivanja – število prebivalcev, ki živijo na območju, katerega radiodifuzna postaja v skladu s pravnomočno odločbo pristojnega organa pokrije s svojim signalom;
5. Mesečno nadomestilo – letno nadomestilo za prenos pravic za uporabo komercialnih fonogramov za radiodifuzno oddajanje, porazdeljeno na plačevanje na 12 enakih mesečnih obrokov;
6. Letni prihodki – v prihodke, ki so podlaga za izračun nadomestila iz prvega odstavka 3. člena te tarife, se upoštevajo naslednji prihodki radiodifuzne organizacije, po podatkih za preteklo poslovno leto:
a) vsi bruto izkupički iz oglaševanja;
b) sponzorstva, donacije;
c) vloge oziroma prispevki in naročnine;
d) drugi prihodki, ki dotekajo radiodifuzni organizaciji oziroma tretjim osebam, ki v programih, ki jih prireja radiodifuzna organizacija kot posrednik ali v lastnem imenu, prodajajo reklamni oziroma oddajni čas, ali se stranki zaračunajo kot bruto cene (reklamni oziroma oddajni čas, obračunan po objavljenih reklamnih tarifah), pred pribitkom DDV in oddajo oglasa;
e) pri kompenzacijskih in vzajemnih poslih se protistoritev pogodbenika ali tretje osebe, ki trži reklamni oziroma oddajni čas, določa po objavljenih reklamnih tarifah radiodifuzne organizacije;
f) Ne glede na točke 6.a. do e. se pri določanju podlage za izračun nadomestila ne upoštevajo izkupički iz off air prireditev, produkcije reklamnih spotov, udeležbenih izkupičkov, odsvojitvenih izkupičkov iz investicijskih prodaj, obrestnih izkupičkov in podobnega.

1. Radiodifuzna organizacija oziroma izdajatelj radijskega (RA) programa za prenos pravice za uporabo komercialnih fonogramov v svojih programih za vsak posamezen program plačuje nadomestilo v višini 4,5% letnih prihodkov radiodifuzne organizacije. Nadomestilo se plačuje mesečno.
2. Radiodifuzna organizacija oziroma izdajatelj televizijskega (TV) programa za prenos pravice za uporabo komercialnih fonogramov v svojih programih za vsak posamezen program plačuje nadomestilo v višini 0,75% letnih prihodkov radiodifuzne organizacije. Nadomestilo se plačuje mesečno.
3. Ne glede na določbo prve točke tega člena radiodifuzna organizacija za prenos pravice za uporabo komercialnih fonogramov v svojih programih za vsak posamezen program plačuje mesečno nadomestilo v višini 1,30 tolarja za vsakega poslušalca oziroma gledalca na območju pokrivanja s signalom radiodifuzne organizacije, vendar le v naslednjih primerih:
– če razmerja med radiodifuzno organizacijo in Zavodom IPF ni mogoče urediti z uporabo merila iz prvega odstavka tega člena (npr. prihodkov ni mogoče ugotoviti ali pa so ti nerealni, ugotavljanje in izračun na tej podlagi bi bila preveč zahtevna in nesorazmerna s stroški ugotavljanja);
– če je nadomestilo, izračunano na podlagi prihodkov radiodifuzne organizacije, nižje od nadomestila, ki se izračuna na podlagi števila možnih poslušalcev oziroma gledalcev na območju pokrivanja s signalom radiodifuzne organizacije.

Višina nadomestila iz 3. člena te tarife je določena za 100% uporabo komercialnih fonogramov. Višina nadomestila se zniža glede na dejansko uporabo komercialnih fonogramov v posameznem programu. Pri določanju višine nadomestila se za vse radiodifuzne organizacije, ki z Zavodom IPF ne sklenejo pogodbe o prenosu pravic za uporabo fonogramov, upošteva znižanje iz prve točke 5. člena te tarife.

Višina nadomestila iz 3. člena se lahko sorazmerno zmanjša za:
 
1. Fiksiranje deleža uporabe fonogramov iz repertoarja Zavoda IPF
a) Kolikor radiodifuzna organizacija ne predloži dokazov o deležu uporabe komercialnih fonogramov v svojih programih, se šteje, da znaša ta delež 70%.
b) Radiodifuzne organizacije, ki v svojih programih uporabljajo manjši delež repertoarja Zavoda IPF, se po dejanski uporabi preteklega leta delijo v plačilne razrede za tekoče leto:

---------------------------------------
Delež uporabe repertoarja     Fiksacija
Zavoda IPF
---------------------------------------
65 – 56%                      = 60%
55 – 47%                      = 50%
46 – 36%                      = 40%
35 – 23%                      = 30%
22 – 11%                      = 20%
10 – 01%                      = 10%
---------------------------------------

c) V delež repertoarja Zavoda IPF se všteva tudi govorni program, ki je samo tiho podložen s fonogrami, ki so del repertoarja Zavoda IPF. Ta ugodnost se vnese neposredno v osnovno formulo tarife, dodatne ugodnosti in popusti se ne seštevajo, ampak se sproti obračunavajo od večjih k manjšim.
2. V podporo dejavnosti radijskih in televizijskih programov, ki so posebnega pomena za slovensko kulturo, lahko radiodifuzna organizacija uveljavlja popust v višini do 20%, v skladu z Zakonom o medijih. Radiodifuzna organizacija mora ob podpisu pogodbe priložiti odločbo pristojnega organa, da gre za program posebnega pomena. O višini tega popusta odloča Svet Zavoda IPF, pri tem pa upošteva zlasti:
– zgodovinski pomen fonoteke, s katero upravlja uporabnik;
– obstoj redkih ali nedostopnih posnetkov v tej fonoteki;
– število oddaj z živo glasbo.
 
3. Točnost programov
Radiodifuzna organizacija lahko uveljavlja popust v višini do 3%, če dostavlja Zavodu IPF točne podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila in za pravično delitev nadomestila med upravičence, pri čemer ima Zavod IPF pravico občasno preverjati točnost posredovanih podatkov. Ta popust se ukine, če Zavod IPF ugotovi večje netočnosti pri posredovanju podatkov.
 
4. Podatki, dostavljeni v obliki, ki jo predpiše Zavod IPF
Radiodifuzna organizacija lahko uveljavlja popust v višini do 4%, če dostavlja podatke v obliki, ki jo določi Zavod IPF.

Način sklepanja pogodb
Zavod IPF z radiodifuznimi organizacijami sklepa pogodbe pod enakimi pogoji za vse organizacije z enakim statusom, pri čemer se radijski in televizijski programi na splošno delijo v naslednje kategorije:
– nacionalni radijski/televizijski programi
– radijski/televizijski programi posebnega pomena
– komercialni radijski/televizijski programi
– drugi radijski/televizijski programi (študentski programi, verski programi …)
Razvrstitev po statusu iz prejšnjega odstavka se opravi na podlagi predložitve odločbe pristojnega organa, v primeru nacionalnih radijskih/televizijskih programov in drugih radijskih/televizijskih programov pa tudi na podlagi splošno znanih dejstev (programi RTV Slovenija, komercialni programi, študentski programi, verski programi itd.).
Če Zavod IPF radiodifuzni organizaciji iz katere od kategorij iz prvega odstavka tega člena prizna ugodnejše pogoje kot drugi radiodifuzni organizaciji iz iste kategorije in enake vrste, so do ugodnejših oziroma istih pogojev upravičene tudi druge istovrstne radiodifuzne organizacije iz iste kategorije, ki podajo utemeljeno zahtevo, iz katere izhaja njihova upravičenost do priznavanja ugodnejših pogojev.
Vsebino pogodb in posebne pogoje Zavod IPF pripravi na podlagi utemeljenih in konstruktivnih predlogov posameznika ali združenja, ki zastopa posamezno kategorijo radiodifuznih organizacij in katerega članstvo bo predstavljalo najmanj polovico radiodifuznih organizacij iz posamezne kategorije.

Radiodifuzni organizaciji, ki z Zavodom IPF ne sklene pogodbe o prenosu pravic za uporabo fonogramov v svojih programih in jih bo v svojih programih še naprej uporabljala, bo Zavod IPF za uporabljene fonograme izstavljal račune na podlagi te tarife in ob uporabi podatkov, potrebnih za odmero, ki jih pridobi iz javno dostopnih virov.
Radiodifuzna organizacija, ki z Zavodom IPF ne sklene pogodbe o prenosu pravic za uporabo fonogramov v svojih programih, ni upravičena do posebnih pogojev, ugodnosti ali popustov, ki bi ji pripadli na podlagi razvrstitve v katero od kategorij iz prvega odstavka 6. člena te tarife.

Pridobivanje podatkov
Radiodifuzne organizacije morajo Zavodu IPF predložiti podatke, potrebne za odmero nadomestila, in podatke o uporabljenih fonogramih v svojih programih.
Če predloženi podatki odstopajo od uradnih podatkov ali dejanskega stanja ali če radiodifuzna organizacija podatkov ne predloži, Zavod IPF odmeri nadomestilo po podatkih, pridobljenih od organov in organizacij, pristojnih za zbiranje teh podatkov. Za ugotavljanje podatkov o višini letnih prihodkov radiodifuzne organizacije se lahko uporabijo tudi podatki o dohodkih, pridobljenih od naročnin in subvencij za ta program in o trajanju predvajanja oglasov in najvišji prodajni ceni za prodajo oglasnega prostora, ki ga program doseže na trgu, zmanjšani za 20% agencijskega popusta.
Način, oblika in roki predložitve podatkov se uredijo s pogodbo, prav tako pa tudi roki in način hrambe podatkov za odmero nadomestil in o uporabljenih fonogramih.

Ta tarifa se uporablja od 10. 5. 2005.
Ta tarifa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.