Na podlagi 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 16. člena Statuta Občine Luče (Uradni list RS, št. 26/99, 119/00 in 69/02) je Občinski svet občine Luče na 19. seji dne 26. 4. 2005 sprejel

Ta odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) na območju Občine Luče (v nadaljevanju: občina), ureja način njihovega opravljanja in predstavlja koncesijski akt, s katerim se opredelijo dejavnosti, ki so predmet gospodarske javne službe, območja izvajanja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, in vse druge sestavine, potrebne za izvajanje javnih služb.

Kot javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne javne službe, in dejavnosti, ki so kot javne službe določene s tem odlokom.

Občina lahko z odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne javne službe oziroma podrobneje določi elemente iz 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah.

Javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov, v okviru racionalno, funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov.

Na območju Občine Luče se kot obvezne javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
3. ravnanje s komunalnimi odpadki,
4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
5. javna snaga in čiščenje javnih površin,
6. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva narave.

Poleg obveznih gospodarskih javnih služb, občina organizira tudi izbirne gospodarske javne službe na naslednjih področjih:
1. urejanje in vzdrževanje pokopališč in oddajanje prostorov z grobovi v najem ter pokopališka in pogrebna dejavnost,
2. gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
3. urejanje in vzdrževanje ulic in cest, ki niso razvrščene kot regionalne ceste,
4. oskrba s plinom,
5. urejanje javnih parkirišč,
6. javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin,
7. urejanje prometne signalizacije in prometnih režimov,
8. informacijski sistem za potrebe občanov in lokalne skupnosti,
9. vzdrževanje občinskih cest in izvajanje zimske službe,
10. gasilska služba,
11. žičniške naprave.
Kot izbirne gospodarske javne službe se lahko izvajajo tudi druge dejavnosti, ki jih določi Občinski svet občine Luče.

Javne službe se opravljajo na celotnem območju občine, če z odlokom iz 3. člena tega odloka ni drugače določeno.
Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z lokalnimi javnimi službami, je obvezna, če z zakonom ali občinskim odlokom ni drugače določeno.

Infrastrukturni objekti, naprave, potrebni za izvajanje javnih služb v občini, so:
– objekti in naprave za oskrbo naselij z vodo,
– objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– objekti in naprave za ravnanje s komunalnimi odpadki in za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– plakatna mesta,
– pešpoti, kolesarske poti, dovozne poti, ulice, ceste in druge javne površine v naseljih, ki niso razvrščene med regionalne ceste,
– pokopališčni objekti in naprave,
– omrežje in naprave javne razsvetljave,
– naprave in sistemi za informiranje (kabelska TV).
Z odlokom iz 3. člena tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javnih služb, določijo se objekti in naprave, ki so javno dobro, uredijo se pogoji in način rabe ter druga vprašanja, povezana z infrastrukturnimi objekti in napravami.

Občina zagotavlja javne službe v naslednjih oblikah:
– v režijskem obratu, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo,
– v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno,
– v javnem gospodarskem zavodu, kadar gre za opravljanje ene ali več javnih služb, ki jih zaradi narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, kadar je ta oblika primernejša od oblike iz prejšnjih alinei.

Kadar je to iz razlogov smotrnosti in koristi občine primerno, se občina lahko povezuje z drugimi občinami v enotne funkcionalno in prostorsko zaokrožene oskrbovalne sisteme opravljanja javnih služb. Razmerja med občinami se uredijo s posebno pogodbo.

Režijski obrat se ustanovi, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti dejavnosti gospodarske javne službe neekonomično in neracionalno ustanoviti javno podjetje, istočasno pa tudi ni pogojev za podelitev koncesije ali neposrednega prenosa v izvajanje ali pa bi bilo to nesmotrno. Režijski obrat se oblikuje z odlokom o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave občine Luče kot notranja organizacijska enota občinske uprave.

V režijskem obratu se kot javna služba lahko izvajajo naslednje dejavnosti:
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pešpoti in drugih javnih površin,
– urejanje in vzdrževanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem,
– urejanje in vzdrževanje ulic cest, ki niso razvrščene kot regionalne ceste,
– urejanje javnih parkirišč,
– javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin,
– urejanje prometne signalizacije in prometnih režimov,
– vzdrževanje občinskih cest in izvajanje zimske službe,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– delovanje kanalizacijskega omrežja,
– vzdrževanje objektov in naprav v lasti občine.

Gasilska služba se izvaja v okviru PGD Luče.

Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v lasti občine ali kot podjetje v mešani lastnini v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. Vprašanja, povezana z dejavnostjo javnega podjetja in njenim izvajanjem, z uporabo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje dejavnosti, ter medsebojne pravice in obveznosti med občino kot ustanoviteljico in javnim podjetjem se urejajo z aktom o ustanovitvi javnega podjetja.
Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje občinski svet.

Javno podjetje lahko pridobi tudi koncesijo za dejavnosti javnih služb.

Ta odlok ima status splošnega koncesijskega akta in velja za vse javne službe, katerih izvajanje zagotavlja občina z dajanjem koncesij. Na njegovi osnovi se lahko opravi poizvedovanje interesa potencialnih koncesionarjev in izvedejo javni razpisi za posamezno koncesijsko dejavnost ali skupino dejavnosti.

Na podlagi izdane koncesije se v občini kot javne službe lahko opravljajo naslednje dejavnosti:
1. oskrba s pitno vodo,
2. oskrba z energijo,
3. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
4. ravnanje s komunalnimi odpadki,
5. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
6. javna snaga in čiščenje javnih površin,
7. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva narave,
8. urejanje in vzdrževanje lokalnih cest, javnih poti, površin za pešce, parkov ter drugih zelenih površin, pešpoti, kolesarskih stez in drugih javnih površin.

Vsaka od koncesijskih dejavnosti iz 17. člena tega odloka se izvaja na celotnem območju ali delu območja občine pod istimi pogoji.
Za vsako konkretno koncesijsko razmerje je potrebno predhodno oblikovati javni razpis, izpeljati postopek podelitve koncesije, izbrati koncesionarja in skleniti koncesijsko pogodbo.
Župan kot zastopnik koncedenta za vsako posamezno ali skupino dejavnosti z javnim razpisom opredeli območje izvajanja javne službe.
Javni razpis se pripravi v skladu z veljavno zakonodajo.

Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
– biti mora ustrezno strokovno, tehnično in organizacijsko usposobljen za samostojno opravljanje nalog, ki so predmet koncesije, da s tem uporabnikom kontinuirano in kvalitetno zagotavlja dobrine in storitve,
– razpolagati mora s premoženjem v vrednosti najmanj 10% od predvidenega letnega prometa ali predložiti garancijo banke ali zavarovalnice kot varščino, iz katere bi koncedentu lahko poravnal eventualno škodo, nastalo pri izvajanju koncesije, za katero je v skladu z zakonom odgovoren koncesionar.
Merilo strokovnosti iz dosedanjih izkušenj so predvsem reference in doseženi rezultati dosedanjega dela na področjih, ki so predmet koncesije.
Podrobnejša opredelitev pogojev iz tega člena, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, se določi v javnem razpisu.

Koncedent daje koncesionarju naslednja javna pooblastila:
– pravico in dolžnost upravljanja in vzdrževanja objektov, naprav, omrežij in drugih sredstev, ki so last koncedenta, ter skrb za strokovno-tehnični razvoj le-teh,
– pravico oblikovati predloge cen, spremembo cen javnih dobrin oziroma storitev in po soglasju koncedenta zaračunavanje le-teh,
– pravico sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije,
– pravico obračunavati in pobirati pristojbine in prispevke,
– pravico dajati soglasja in dovoljenja za priključitev uporabnikov na obstoječe omrežje in naprave, ki so predmet koncesije,
– pravico prekiniti dobavo javnih dobrin neplačnikom v skladu s predpisi in ob soglasju koncedenta.

Koncesionar mora:
– zagotavljati vzdrževanje objektov, naprav, omrežij, ki so vezana na predmet koncesije,
– v okviru tehničnih in finančnih možnosti koncedenta izdajati soglasja za priključitev na objekte, naprave in omrežja, ki so last koncedenta,
– opravljati strokovno tehnične podlage za razvojne naloge v soglasju s koncedentom, vse s ciljem, da so uporabnikom kontinuirano in kvalitetno zagotovljene javne dobrine oziroma pravočasno in kvalitetno zagotovljene storitve,
– upoštevati tehnične, sanitarne in druge standarde in normative, povezane z izvajanjem koncesije,
– omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije s strani koncedenta.

Koncesionar izoblikuje ceno posamezne javne dobrine ali storitve na podlagi:
– deleža materialnih stroškov, upoštevajoč normative in standarde dobrin ali storitve ter načela dobrega gospodarjenja,
– deleža plač neposredno zaposlenih pri izvajanju koncesije,
– deleža za vračilo posojil, najetih za financiranje razvoja dejavnosti po koncesijski pogodbi,
– deleža obračunane amortizacije po stopnjah, ki jih določi koncedent,
– izjemoma tudi deleža kalkulativnega dobička.
Cene potrdi občinski svet.

Koncesionar si zagotavlja plačilo koncesionirane dejavnosti z zaračunavanjem opravljenih storitev uporabnikom in je odgovoren za izterjavo zaračunanih zneskov. Koncesionar zaračunava vkalkulirano amortizacijo in del kalkulativnega dobička za račun koncedenta. Koncesionar ima pravico do dodatnega financiranja, če:
– koncedent zahteva hitrejši razvoj s koncesijo opredeljene dejavnosti. V takem primeru zagotovi koncedent potrebna dodatna sredstva iz proračuna ali iz drugih virov.

Koncesionar je skladno z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije povzroči koncedentu, uporabnikom ali drugim pravnim oziroma fizičnim osebam.

Nadzor nad izvajanjem koncesije zagotovi koncedent.

Koncesijsko razmerje se vzpostavi z dnem obojestranskega podpisa koncesijske pogodbe. Doba trajanja se določi z javnim razpisom. Postopek javnega razpisa se mora začeti vsaj šest mesecev pred iztekom koncesijske pogodbe.

Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom koncesionirane javne službe v režijo,
– z odkupom koncesije.

Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je sklenjena, če je pogodbeni stranki ne podaljšata,
– z razdrtjem, pri čemer se razlogi in pogoji za razdrtje, medsebojne pravice in obveznosti določijo v koncesijski pogodbi.

Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če koncesionar ne prične z izvajanjem koncesije v dogovorjenem roku,
– če koncesionar ne izvaja koncesije po lastni krivdi in zato nastajajo motnje pri oskrbi uporabnikov,
– če koncesionar pri izvajanju koncesije koncedentu povzroča škodo zavestno ali z veliko malomarnostjo,
– če je izražen utemeljen javni interes, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali koncesionirana javna služba.

Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega razpisa, če gre za družbo, v kateri je občina posredno ali neposredno kapitalsko udeležena.

Javni razpis za izbiro koncesionarja objavi župan. O izbiri koncesionarja izda občinska uprava ustrezno upravno odločbo, po predhodnem soglasju občinskega sveta.
Z izbranim koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo župan občine v imenu in za račun občine.

Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju javnih služb v občini opravlja pristojni občinski organ, določen z odlokom o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave občine Luče.

Naloge pristojnega občinskega organa iz 32. člena tega odloka so naslednje:
1. strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z upravljanjem, načrtovanjem, vzdrževanjem in izgradnjo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb,
2. investicijsko načrtovanje, gospodarjenje z objekti in napravami gospodarske infrastrukture in javnimi površinami, vodenje investicij, gradbeni nadzor,
3. določanje lokalnih komunalnih standardov, normativov cen in predlogov za prispevke,
4. nadzor nad kakovostjo in ekonomičnostjo poslovanja javnih služb,
5. naloge strokovnega nadzora nad izvajalci javnih služb in osebami, na katere so prenesene posamezne naloge iz tega člena, v zadevah izvajanja teh nalog,
6. naloge v zvezi z informatizacijo in informacijsko bazo za potrebe javnih služb,
7. strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi in izbiro izvajalcev za koncesionirane javne službe ter naloge v zvezi z razpisi za vlaganje kapitala ter pripravo pogodb,
8. strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z financiranjem javnih služb,
9. določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, če v obliki javnega pooblastila ni to preneseno na izvajalce javnih služb,
10. dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za izvajanje javnih služb, če v obliki javnega pooblastila ni to preneseno na izvajalce javnih služb,
11. administrativna opravila za svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
12. druge naloge, določene z zakonom ali predpisom in programom dela občine.
V skladu z zakonom in sklepom občinskega sveta lahko občina s pogodbo poveri izvajanje posameznih nalog iz prejšnjega odstavka tega člena za opravljanje takšnih nalog registrirani organizaciji ali posamezniku.

Za varstvo uporabnikov javnih dobrin se oblikuje svet uporabnikov javnih dobrin občine, ki šteje pet članov. Člane imenuje občinski svet, pri čemer upošteva zastopanost vseh uporabnikov javnih služb celotnega območja občine. Svet uporabnikov:
– zastopa in usklajuje interese uporabnikov in oblikuje skupne predloge glede izvajanja javnih služb, njihovega razvoja in financiranja v razmerju do občine in njenega sveta,
– zastopa interese uporabnikov v razmerju do izvajalcev javnih služb in opozarja na pomanjkljivosti ter predlaga izboljšave,
– opravlja druge naloge.

Občina zagotavlja finančne in materialne pogoje za delo sveta uporabnikov.

Pristojni organi občine so dolžni v roku 30 dni obravnavati pripombe in predloge sveta uporabnikov in ga o svojih stališčih in ukrepih obvestiti.

Javne službe se financirajo:
– s ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko v obliki takse, tarife nadomestila, povračila,
– iz sredstev proračuna,
– iz prihodkov izvajalcev javnih služb,
– iz posojil in
– iz ostalih virov.
Storitve javnih služb, ki so individualno izvedljive in izmerljive, se financirajo iz cene, ki jo plačujejo njihovi uporabniki glede na količino porabe.
Storitve javnih služb, pri katerih ni mogoče ugotoviti njihovega uporabnika ali je to povezano z nesorazmerno velikimi stroški, se financirajo iz proračunskih sredstev.

Uporabniki, katerim so zagotovljene storitve javnih služb, morajo te storitve obvezno uporabljati in plačevati. Cene za storitve javnih služb se oblikujejo skladno z zakoni in drugimi predpisi.
Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih oziroma nudenih javnih dobrin ter po rednosti njihove uporabe.

Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka prenehata veljati Odlok določilih gospodarskih javnih služba v Občini Mozirje (Uradni list RS, 27/94).

Za vse ostale zadeve v zvezi z javnimi službami, ki niso urejene s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.