Na podlagi 12., 17., 23., 24., 27., 29., 31., 33. in 34. člena, v povezavi s 190. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16. člena Statuta Občine Polzela (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Polzela na seji dne 10. 2. 2005 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Ločica pri Polzeli – II. faza
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Zazidalni načrt Ločica pri Polzeli – II. faza (Uradni list RS, št. 77/94, 49/99, 9/00, 80/02) se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986–2000 in prostorskih sestavine srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje 1986-1990, za območje Občine Polzela, dopolnitve v letu 2002 (Uradni list RS, št. 71/03), spremeni in dopolni po projektu, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje pod št. proj. 05/04 v januarju 2005.
2. člen
Spremembe in dopolnitve ZN se nanašajo na tri prostorsko ločena območja na levem bregu Savinje.
Projekt Spremembe in dopolnitve ZN vsebuje:
I. Tekstualni del
II. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
III. Druge priloge
IV. Grafične priloge.
Načrt je sestavni del odloka. Podrobnejši seznam prilog se nahaja v gradivu ZN iz 1. člena tega odloka.
II. MEJA UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Opis meje topografsko
Območje A:
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|Smer |Opis |
|neba | |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |od izhodiščne točke poteka proti severovzhodu (prečka lokano cesto)|
|severu: |v skupni dolžini ca. 280 m, zavije delno proti jugu v skupni |
| |dolžini ca. 19 m in nadaljuje proti severovzhodu v skupni dolžini |
| |35 m; |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |meja je od lokalne ceste oddaljena ca. 50 m vzhodno in poteka v |
|vzhodu: |smeri proti jugu v skupni dolžini ca. 100 m; |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |nadaljuje v smeri proti zahodu do lokalne ceste in se usmeri proti |
|jugu: |severu po vzhodnem robu ceste, jo prečka in nadaljuje proti zahodu |
| |severno od obstoječe pozidave v skupni dolžini ca. 250 m; |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |po zahodnem robu nasipa vodotoka Savinja do izhodiščne točke opisa |
|zahodu: |meje v skupni dolžini ca. 60 m. |
| | |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
Območje B:
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|Smer |Opis |
|neba | |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |od izhodiščne točke poteka proti severovzhodu, južno od obstoječe |
|severu: |pozidave v skupni dolžini ca. 207 m, se usmeri proti severu kjer |
| |zaobjame del obstoječe pozidave, nadaljuje proti severovzhodu v |
| |dolžini ca. 46 m, poteka proti jugu v dolžini ca. 24 m in ponovno |
| |nadaljuje proti severovzhodu v skupni dolžini ca. 60 m; |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |zahodno od lokalne ceste v skupni dolžini ca. 97 m; |
|vzhodu: | |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |proti zahodu severno od obstoječe poselitve v skupni dolžini ca. |
|jugu: |170 m se obrne proti severozahodu v dolžini ca. 38 m in nadaljuje |
| |proti zahodu do roba nasipa reke Savinje v skupni dolžini ca. 34 m;|
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |po zahodnem robu nasipa vodotoka Savinja v skupni dolžini ca. 77 m |
|zahodu: |do izhodiščne točke opisa meje. |
| | |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
Območje C:
+---------+------------------------------------------------------------------+
|Smer neba|Opis |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|na |od izhodiščne točke poteka proti vzhodu južno od obstoječe ceste v|
|severu: |skupni razdalji ca. 21 m; |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|na |meja poteka zahodno od lokalne ceste v skupni dolžini ca. 35 m; |
|vzhodu: | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|na jugu: |nadaljuje v smeri proti zahodu v skupni dolžini ca. 50 m; |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|na |severno do izhodiščne točke opisa meje v skupni dolžini ca. 47 m. |
|zahodu: | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
Opis meje po obodni parcelaciji
Območje A:
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|Smer |Opis |
|neba | |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |od izhodiščne točke opisa meje na nasipu vodotoka Savinja prečka |
|severu: |parcelo 593, nadaljuje po severnem robu parcel 630/1 in 630/2, |
| |poteka po vzhodnem robu parcele 630/1, se usmeri proti vzhodu in |
| |poteka po severnem robu parcele 329/335 in 329/36, vse parcele k.o.|
| |Orla vas; |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |po vzhodnem robu parcel 329/36, 329/335, 329/35, 329/33, 329/336, |
|vzhodu: |637/1, vse parcele k.o. Orla vas; |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |po južnem robu parcele 637/1, poteka proti zahodu, nakar se usmeri |
|jugu: |proti severu in prečka parceli 637/1 in 329/350, nadaljuje preko |
| |parcele 329/33 in se usmeri proti zahodu, poteka po južnem robu |
| |parcele 633 in prečka parcelo 593, vse parcele k.o. Orla vas; |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |poteka preko parcele 593 do izhodiščne točke opisa meje. |
|zahodu: | |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
Območje B:
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|Smer |Opis |
|neba | |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |od izhodiščne točke opisa meje na nasipu vodotoka Savinja prečka |
|severu: |del parcele 593, poteka po severnem robu parcele 639/1, zaobjame |
| |parcelo 638/8, jo prečka, prečka parcelo 638/1, po vzhodnem robu |
| |parcele 638/10, po severnem robu parcele 638/1 k.o. Orla vas; |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |prečka parcelo 638/1, ter nadaljuje proti jugu preko parcele 639/2,|
|vzhodu: |639/4, |
| |639/1 vse parcele k.o. Orla vas; |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |prečka severozahodni del parcele 640/3, nadaljuje po južnem delu |
|jugu: |parcele 640/13, prečka severni del parcele 640/9, nadaljuje po |
| |južnem delu parcele 639/1, po vzhodnem delu parcele 640/7, jo |
| |zaobjame in nadaljuje po jugozahodnem delu parcele 640/6, se usmeri|
| |proti zahodu prečka parcelo 593 vse parcele k.o. Orla vas; |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na |poteka preko parcele 593 do izhodiščne točke opisa meje. |
|zahodu: | |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
Območje C:
+---------+-----------------------------------------------------------------+
|Smer |Opis |
|neba | |
+---------+-----------------------------------------------------------------+
|na |od izhodiščne točke opisa meje po severnem robu parcele 329/337 |
|severu: |k.o. Orla vas; |
+---------+-----------------------------------------------------------------+
|na |po vzhodnem robu parcele 329/337 k.o. Orla vas; |
|vzhodu: | |
+---------+-----------------------------------------------------------------+
|na jugu: |po južnem robu parcele 329/337, po južnem robu parcele 329/179 |
| |ter parcele 643/11 k.o. Orla vas; |
+---------+-----------------------------------------------------------------+
|na |poteka po zahodnem robu parcel 643/11, 329/179 in 329/337 do |
|zahodu: |izhodiščne točke opisa meje. |
| | |
+---------+-----------------------------------------------------------------+
Velikost območja v meji obravnave
Velikost obravnavanega območja je 3,83 ha.
Seznam parcel
V območju obravnave so vse parcele, ki so znotraj meje obravnave, ki je tudi grafično prikazana.
Območje A
593-del, 630/1, 630/2-del, 329/335, 329/36, 329/335, 329/35, 329/33, 329/336, 637/1, 329/350, 329/33, 633, 631, 329/37, 632, 329/32.
Območje B
593, 639/4, 639/1, 638/1, 639/2, 640/3, 640/13, 640/9, 640/7, 640/6, 640/14, 638/8, 638/9, 638/10.
Območje C
329/337, 329/179, 643/11.
III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA
4. člen
Območje obravnave je namenjeno izgradnji stanovanjske soseske z enodružinskimi hišami. V stanovanjskih objektih niso dovoljene nobene dejavnosti.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
5. člen
Zasnova
Predvidena je gradnja 27 prosto stoječih individualnih stanovanjskih objektov.
Objekti bodo pravokotne tlorisne zasnove, orientirani bodo vzporedno na predvidene napajalne ceste. Vhodni del naj bo poudarjen s členitvijo fasade. Garaže so postavljene ob stanovanjskem objektu. Podkletitev objektov ni možna. Upoštevati je potrebno koto pritličja ±0.00 glede na obvezno niveleto nasutja terena in temu usklajen višinski potek dovoznih cest.
6. člen
Predvidene so naslednje ureditve:
– gradnja 27 enodružinskih stanovanjskih hiš;
– ureditev servisnih cest;
– ureditev dovoznih priključkov in peš dostopov;
– ureditev zelenih površin;
– dograditev komunalnih in energetskih vodov ter omrežje zvez;
– možnost gradnje enostavnih objektov v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/2003).
7. člen
Obstoječi objekti
Ohranitev obstoječih objektov, tudi rastlinjaka, z možnostjo izvedbe naslednjih posegov:
– adaptacija,
– rekonstrukcija,
– gradnja nadomestnih objektov,
– gradnja manjših prizidkov, ki pomenijo funkcionalno dopolnitev obstoječih objektov, po predhodni prostorski preveritvi, obdelani v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
8. člen
Usmeritve za gabarite in oblikovanje objektov
Tabela: Pogoji za gabarite objektov in oblikovanje
+---------+---------+-------------+--------+--------------------------------+
|območje |št. |vrsta |etažnost|maks. gabarit |
| |objektov |gradnje | | |
| | | | +-----------+-----------+--------+
| | | | |tloris |streha |naklon |
+---------+---------+-------------+--------+-----------+-----------+--------+
| | |stanovanjska |P + 1 |12 m x 10 |simetrična |30°- |
|A |1-9 |hiša z |P |m |dvokapnica |35° |
| | |garažo | |garaža | | |
|B | | | |6 m x 6 m | | |
| +---------+-------------+--------+-----------+-----------+--------+
| | |stanovanjska |P + 1 |15 m x 10 |simetrična |30°- |
| |10-26 |hiša | |m |dvokapnica |35° |
+---------+---------+-------------+--------+-----------+-----------+--------+
| | |stanovanjska |P + 1 |12 m x 10 |simetrična |30°- |
| |27 |hiša | |m |dvokapnica |35° |
+---------+---------+-------------+--------+-----------+-----------+--------+
| | |stanovanjska |P + 1 |15 m x 10 |simetrična |30°- |
|C |26 |hiša | |m |dvokapnica |35° |
| | | | | | | |
+---------+---------+-------------+--------+-----------+-----------+--------+
Horizontalni gabariti: objekt se zgradi na gradbeni parceli, upoštevajoč gradbeno linijo. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne maks. površine, ki je enaka največ 1/3 površine.
Oblikovanje objektov je zasnovano tako, da sledi obstoječi zasnovi in povezanosti z okoljem. V ta namen so predvidene odprte terase z bogato zazelenitvijo (popenjalke in grmovnice …).
Vertikalni gabariti: P+1 ali P+IP.
Konstrukcija: lesena, zidana, betonska, jeklena, montažna.
Streha: simetrična dvokapnica, v osnovi v tlorisni projekciji podolgovate oblike. Naklon strehe je 30˚–35˚. Dovoljena je izvedba čopov.
Kritina: opečna, drobne strukture, temno rdeče barve.
Fasade objektov: bodo iz ometa, lesa, stekla, sodobnih obložnih materialov ali vidnega betona.
Barve bodo v največji možni meri sledile naravnim barvam uporabljenih materialov. Barve materialov, ki nimajo svoje značilne barve in teksture, bodo uporabljene skladno s celostnim oblikovalskim konceptom, ki ga bo določil arhitekt v okviru nadaljnjega projektiranja. Uporaba pastelnih barvnih tonov je obvezna.
V. POGOJI ZA ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE
9. člen
Zunanja ureditev
Gradbene parcele bodo urejene kot dovozne in parkirne površine, peš dostopi in zelenice.
Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel bodo asfaltirane ali tlakovane (travne plošče).
Po robu posameznih stavbnih površin naj se zagotovi ohranitev posameznih dreves in grmovne vegetacije v obliki koridorjev. Ohraniti je treba obstoječa drevesa, ki ne ovirajo gradnje predvidenih objektov. Novo ustvarjeni gozdni rob mora biti oblikovan z zasaditvijo avtohtonih grmovnic.
Zelenice bodo zasajene z drevjem in pokrovnim grmičevjem ter zatravljene. Za ureditev zelenih površin oziroma zasaditev naselja naj se uporabijo pretežno avtohtone, lokalnim rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste: jelša, hrast, jesen, gaber, vrba, dren, leska itd. Izogibati se je treba iglavcem, cipresam in ostalim neustreznim vrstam.
10. člen
Zelene površine
Zelenice bodo zasajene z drevjem in pokrovnim grmičevjem ter zatravljene. Neformalne skupine dreves bodo sestavljene iz avtohtonih iglavcev in listavcev in zasajene tako, da bodo tvorile zelene bariere med posameznimi parcelami.
Novo ustvarjeni gozdni rob mora biti oblikovan z zasaditvijo avtohtonih grmovnic.
Ohranja se zeleni gozdni pas ob napajalni cesti na vzhodu območja, bariera med pozidavo in odprtimi kmetijskimi površinami. Na severu območja urejanja »A« je obvezna ohranitev zelenega pasu gozda v širini 10 m med predvideno pozidavo in bodočim športnim parkom.
Za ozelenjevanje se uporabijo avtohtone grmovne vrste, tako po vrstni sestavi kot po gostoti zasaditve. Izbor rastlinskih vrst je treba obvezno prilagoditi obstoječemu vrstnemu sestoju gozdnega ostanka ter značilnosti ravninskega in obvodnega prostora. Pri sajenju se je potrebno izogibati vzorcem, ki bi spominjali na drevoredne zasaditve.
11. člen
Ureditev površin ob vodotoku Savinja
Brežina ob Savinji zajema obvodni 15 m pas z obvodno vegetacijo, ki se obvezno ohranja. Na robu meje gradbene parcele je potrebno izvesti prehod v višinski razliki v položnem naklonu z zaobljenim vrhom. Obvodne površine je potrebno urediti s krajinskim načrtom, ki obsega dostope in zasaditev, ki naj se v največji meri ohranja.
Na teh površinah ni dovoljeno postavljati pomožnih objektov.
12. člen
Ekološki otoki
Ekološki otoki so razporejeni ob glavnih dovozih in so namenjeni zbiranju odpadkov za recikliranje. Prostor je potrebno ograditi in postaviti strešino, ograjo oziroma zid je potrebno ozeleniti in v čim večji meri ohraniti obstoječa drevesa, ki služijo tudi kot vizualna bariera.
VI. POGOJI UPRAVLJANJA Z VODAMI, PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA
IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA
13. člen
Upravljanje z vodami
– Pri načrtovanih aktivnostih – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč, 15 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda razen v posebnih primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Na območju, ki ga pokriva ZN Ločica II. faza, je vodotok 1. reda Savinja.
– Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati »Pravilnik o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne in padavinske vode« (Uradni list RS, št. 105/02).
– Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. čl. zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče in podobno).
– Za obstoječe objekte, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, velja, da so dovoljene le rekonstrukcije, adaptacije ali obnove, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti ali velikosti objektov (201. člena Zakona o vodah).
– Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. čl. Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
14. člen
Cestno omrežje
– Obstoječa cesta, ki predstavlja glavni dovoz v sosesko, je rekonstruirana in je v asfaltni izvedbi. Nanjo so priključeni dovozi (cesta a, b in c) k posameznim gručam hiš, ki so širine 4 m + 2 x 0,50 m bankini. Večina cest bo potekala v nasipu, z vzdolžnim padcem min. 0,2% proti glavni cesti.
– Prečni sklon cest naj bo strešni z odtokom padavinskih voda na ponikovalne površine. Ustroj cest bo naslednji: asfalt 6 + 3, tampon min. 40 cm.
– Predvidena je izvedba hišnih dovoznih priključkov.
– Ureditev dovozne poti v funkciji peš poti do gozdnih površin in transport lesa ob Savinji.
– Predvidena je izvedba peš poti od dovoznih cest (a, b in c) na krono nasipa Savinje, kjer poteka peš povezava do Polzele.
15. člen
Vodovodno omrežje
– Sekundarni odcepi vodovoda za napajanje posameznih skupin hiš bodo potekali po ulici z odmikom 1,50 m od kanalizacije.
– Zaradi zagotavljanja požarne varnosti so ti odcepi povezani v zanke, cevovodi pa bodo premera 80 mm.
– Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine.
– Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov.
– Izgradnja hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti v predpisanih rastrih in odmikih.
16. člen
Kanalizacijsko omrežje
– Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu.
– Za odvajanje fekalnih vod so predvidene sekundarne veje kanalizacije za posamezne skupine hiš. Sekundarni odcepi kanalizacije potekajo pod dovoznimi cestami – ulicami in se bodo priključili preko revizijskih jaškov na zbirni kanal, ki poteka v cestišču ceste Ločica–Polzela.
– Fekalne vode se bodo odvajale preko priključnih revizijskih jaškov direktno v sekundarni javni kanal.
– Čiste meteorne vode ponikajo lokalno preko peskolovov v podtalje, onesnažene meteorne vode pa se morajo pred tem očistiti še preko lovilcev olj in maščob.
– Kvaliteta odpadne vode pred izlitjem v javno kanalizacijo mora ustrezati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
– Pred izgradnjo kanalizacijskega omrežja je treba izdelati projekte za izvedbo in pri tem upoštevati veljavne tehnične predpise ter ostale pogoje soglasjedajalca;
17. člen
Plinovodno omrežje
– Za nove objekte so predvideni primarni cevovodi zemeljskega plina PEHD Ø 90 mm tlaka 20 mbar, kateri so priključeni na obstoječe omrežje.
– Potek plinovodnih cevi bo, skupaj s kanalizacijo in vodovodom, v cestnem telesu.
– Novozgrajeni objekti morajo kot energent za ogrevanje in pripravo sanitarne vode uporabljati izključno zemeljski plin kot energent.
– Projektiranje, vsa križanja in odmiki s plinovodno cevjo morajo biti v skladu s »Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov« (Uradni list RS, št. 26 z dne 26. 3. 2002).
– Za vso komunalno, energetsko in teleprenosno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljalcev posameznih vodov, ter komunalne koridorje v cestnem telesu.
18. člen
Električno omrežje
Energija za napajanje objektov je na razpolago na NN zbiralnicah v TP Ločica in predvideni TP Gmajna breg.
Idejna rešitev elektrifikacije v območju zazidalnega načrta Ločica pri Polzeli bo služila tudi kot osnova za izdelavo projekta PGD, PZI primarnih in sekundarnih el. vodov.
Nizkonapetostno elektro omrežje naj poteka v komunalnem koridoriju ob robu ceste (v bankini).
Vsa dela in eventualne prestavitve je treba izvajati v soglasju in pod nadzorom upravljalca v skladu z ustrezno izdelano tehnično dokumentacijo in ob upoštevanju veljavnih tehničnih predpisov, standardov in varnostnih ukrepov.
19. člen
TK omrežje
Na območju obravnave je zgrajeno obstoječe telefonsko omrežje, na katero bodo priključeni predvideni objekti.
Za objekte na obravnavanem območju je potrebno izdelati projekt priključitve na TK omrežje.
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi vseh del za realizacijo telekomunikacijskega omrežja na obravnavanem področju je potrebno upoštevati pogoje soglasodajalca in vse predpise ter standarde.
20. člen
Ogrevanje:
– Ogrevanje predvidenih objektov bo z zemeljskim plinom.
21. člen
Ravnanje z odpadki
– Predvideni objekti bodo vključeni v javni odvoz odpadkov. Za vsak objekt je potrebno zagotoviti ustrezen prostor za namestitev zabojnika in odjemno mesto za zabojnik v skladu s soglasjem upravljalca.
– Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. Posode za odpadke bodo postaviti na ekološko tehnično ustrezen prostor.
– Za odlaganje odpadkov, ki bodo nastali (odpadna vegetacija), si je investitor dolžan pridobiti dovoljenje za odlaganje odpadkov na komunalni deponiji.
VII. TOLERANCE
22. člen
Tolerance
Zazidalni načrt določa namembnost objektov, tlorisne in višinske gabarite.
Pri realizaciji zazidalnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem zazidalnim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ali zaradi spremembe programskih rešitev poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Kot toleranca je dopustna povečava tlorisnih gabaritov za 20% pod pogojem, da spremembe gabarita ne bodo poslabšale bivalnih pogojev v soseski in zmanjšanje tlorisnih gabaritov do 20%.
Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
23. člen
Gradnja enostavnih objektov
Na celotnem ureditvenem območju ZN je dovoljeno postavljati tiste vrste enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja iz skupine pomožnih objektov, ki glede oblikovanja upoštevajo oblikovne značilnosti območja, ob upoštevanju 4 m odmika od parcelne meje oziroma manj skladno s soglasjem mejaša.
VIII. UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA
24. člen
Hrup
– Območje spada v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96) v II. stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne dnevne ravni 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da predpisane ravni hrupa ne bodo presežene
– Na severnem robu območja, ki meji na športni park, je predvidena ohranitev gozda. Investitor športnega parka na severno od ureditvenega območja mora zagotoviti dovoljeno raven hrupa in izvesti eventualne omilitvene ukrepe.
Voda
Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo kanalizacije, ki jo bo možno priključiti na čistilno napravo.
– Čiste meteorne vode ponikajo lokalno preko peskolovov v podtalje, onesnažene meteorne vode pa se morajo pred tem očistiti še preko lovilcev olj in maščob.
– Kvaliteta odpadne vode pred izlitjem v javno kanalizacijo mora ustrezati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati:
– pri vseh posegih v prostor je treba predvideti ukrepe, ki bodo preprečevali onesnaževanje voda,
– upoštevati je treba lego komunalnih vodov in pri projektiranju novih zagotoviti predpisane medsebojne horizontalne in vertikalne odmike, ter za priključek na obstoječe komunalne vode pridobiti soglasja upravljalcev.
Tla
– Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic.
– Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohranita njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
– Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila, opredeljena v poglavju komunalne in energetske infratsrukture.
Zrak
– Za zagotovitev čim nižje stopnje onesnaženosti zraka sta kot energetski vir predvidena zemeljski plin ali lahko kurilno olje.
– Med gradnjo (zemeljska dela, gradnja cest in komunalne infrastrukture, gradnja objektov) je treba zagotoviti ukrepe proti onesnaženju zraka, predvsem pa ukrepe proti prašenju. Izvajalec gradbenih del mora v sušnem obdobju z vlaženjem odprtih delov gradbišča zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišč ne bodo presežene mejne koncentracije prašnih usedlin v zraku (preprečevanje nekontroliranega raznosa prašnih delcev v času raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi).
25. člen
Požarna varnost
– V zazidalnem načrtu so upoštevani pogoji Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93), Pravilnika o požarnovarstvenih zahtevah (Uradni list SRS, št. 42/85) in Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
– Dovoz na ureditveno območje ter do obstoječih in predvidenega objekta je po obstoječem cestnem omrežju in predvidenih dovoznih cestah, ki omogočajo dovoz gasilskim vozilom v vseh letnih časih. Odmiki zagotavljajo nemoten dostop do objektov.
– Požarna voda bo zagotovljena iz hidrantnega omrežja ter javnega vodovoda.
Varen umik ljudi je možen na funkcionalna zemljišča obravnavanih in sosednjih objektov ter na javne površine.
– Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
26. člen
Ohranjanje narave
– Obstoječi gozdni odtoki in pasovi ter posamična drevesa naj se v čim večji meri ohranijo. Ostanki gozda predstavljajo zadnje ostanke sukcesivne zarasti in refugije ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam ter ohranjajo značilno strukturo prostora.
– V pas obrežne vegetacije ob Savinji naj se ne posega. Ohrani naj se javni dostop do obrežja.
– V čim večji meri naj se ohrani značilna mozaična struktura krajine z menjavo gozda in odprtih površin oziroma pozidanih in naravno ohranjenih delov.
– V gozdove in obrežje Savinje naj se ne odlaga gradbenega materiala in odpadkov.
– Med gradbenimi deli je treba paziti, da se ne poškoduje drevje.
– Večja zemeljska dela naj se ne izvajajo v času gnezdenja ptic med 1. marcem in 1. avgustom.
– Za ureditev zelenih površin oziroma zasaditev naselja naj se uporabijo pretežno avtohtone, lokalnim rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste: jelša, hrast, jesen, gaber, vrba, dren, leska itd. Izogibati se je treba iglavcem, cipresam in ostalim neustreznim vrstam.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Ločica pri Polzeli – II. faza« (ZRSVN, Območna enota Celje, junij 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Polzela.
IX. FAZNOST GRADNJE
27. člen
Pri izdelavi izvedbene dokumentacije morajo biti upoštevane vse zahteve nosilcev urejanja prostora.
V prvi fazi izgradnje posameznih območij je treba izvesti nasutje terena na določeno niveleto, dovozne ceste in sekundarne komunalne ter energetske vode.
Izvedba zazidalnega načrta bo potekala hkrati ali v več etapah. Posamezne etape pomenijo ureditev posameznih območij znotraj zazidalnega načrta (A, B, C) in izgradnjo predvidenih objektov in ureditev zunanjih površin, vključno z ureditvijo prometne, komunalne, energetske in teleprenosne infrastrukture.
Opisane faze oziroma območja urejanja morajo biti izvedene tako, da pomenijo zaključeno celoto. To pomeni, da je potrebno za vsako območje zgraditi ustrezno prometno, komunalno in infrastrukturno omrežje in naprave, opremo in ozelenitev.
Zemljišča, ki ne bodo urejena v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
28. člen
Investitor mora sočasno z izgradnjo objektov zaključiti zunanjo ureditev objekta.
XI. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO
29. člen
Za predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
XII. POGOJI ZUNAJ MEJE ZN
30. člen
Ukinejo se predvidene pešpoti po osnovnem ZN na parc. št. 636/7 (del), 637/7, 637/12, 638/6, 638/10 k.o. Orla vas.
Ukinejo se parkirišča po osnovnem ZN na parc. št. 636/1 (del), 636/7 (del), 636/8(del), 638/8 (del) k.o. Orla vas.
Za pozidavo v območju »a« po osnovnem ZN za parcele št. 640/8, 640/9, 640/1, 640/10, 640/11, 640/12 k.o. Orla vas, je obvezna gradbena linija v odmiku 6,00 m od ceste »c« po tem odloku.
XIII. KONČNE DOLOČBE
31. člen
Površine se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni v ZN iz 1. člena tega odloka. Do pričetka gradenj predvidenih objektov in ureditev ostaja namembnost zemljišč nespremenjena.
32. člen
Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz soglasij, ki so sestavni del projekta iz 1. člena tega odloka oziroma tekstualnega dela zazidalnega načrta. Pri izdelavi izvedbenih projektov prometnega, energetskega, komunalnega omrežja ter omrežja zvez je potrebno upoštevati idejne projekte, ki morajo temeljiti na izhodiščih iz projekta iz 1. člena tega odloka.
33. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
34. člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled na Občini Polzela.
35. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05-033-05
Polzela, dne 10. februarja 2005.
Župan
Občine Polzela
Ljubo Žnidar, dipl. inž. gradb. l. r.
