Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02 in 136/04) je Občinski svet občine Dobrna na 22. redni seji Občinskega sveta občine Dobrna dne 19. 5. 2005 sprejel

Občinski lokacijski načrt Športni kompleks (projekt št. 16-03, ki ga je izdelal biro URBANISTI Gorazd Furman Oman s.p.) je v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Dobrna (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98, 99/99, 67/2004).

Občinski lokacijski načrt zajema naslednje parcelne številke 1943, 611/3, 611/1, 605/1, 594/1, 594/2, 594/4, 1972/1, 608/2, 591/1, 592/2, 1949/2, 588, 589, 590, 591/3, 587, 554, 537, 556, 538, 533, 530, 534, 529, 523, 492/2, 528, 535, 536/2, 525/1, 525/2, 526/1, 1972/4, 648/1, 648/2, 640, 641, 642, 643, 644, 645, 646, 647, 1982/1, 1982/2, 636/1, 636/2, 635, 634/1, 634/2, 634/3, 634/4, 625/3, 630/2, vse k.o. Dobrna, po projektu iz prejšnjega člena.

Ureditveno območje zajema območje parcel navedenih v prejšnjem členu in je razdeljeno na dve zaokroženi območji, ki pa sta programsko povezani. Severni del je na jugu omejen z njivami, na zahodu z regionalno cesto Dobrna – Celje, na severu s šolskim kompleksom ter na vzhodu z lokalno cesto Vinska gorica – Dobrna. Južni del pa je na jugu in zahodu omejeno z regionalno cesto Dobrna – Celje, na vzhodu z lokalno cesto Vinska gorica – Dobrna ter na severu z njivami. Vmesni del, ki je med obema območjema pa se izvzame iz ureditvenega območja in je rezerviran za nadaljnji razvoj in širitev športnega kompleksa.

Občinski lokacijski načrt iz 1. člena vsebujejo besedilo in kartografski del.
Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– ureditveno območje
– rešitev prostorske ureditve
– pogoji in usmeritve za projektiranje
– obveznosti priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo
– ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, trajnostno rabo naravnih dobrin
– ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– načrt gradbenih parcel
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– prostorski ukrepi in drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta.
Kartografski del obsega naslednje vsebine:
– grafični načrt 1: ''prikaz namenske rabe''
– grafični načrt 2: ''ureditveno območje''
– grafični načrt 3: ''arhitektonska rešitev ''
– grafični načrt 4: ''krajinska ureditev ''
– grafični načrt 5: ''situacija gospodarske javne infrastrukture''
– grafični načrt 6: ''podolžni profil napajalno obvozne ceste''.

Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
– strokovne podlage:
  – razvojna vizija Občine Dobrna (Furman Oman, 2003)
  – Občinski lokacijski načrt Športni kompleks – analiza prostora ter izhodišča za delavnico (URBANISTI, oktober 2003)
  – Urbanistična delavnica Dobrna 2003 – idejne zasnove prostorskih ureditev skupine API (API, februar 2004)
  – Urbanistična delavnica Dobrna 2003 – idejne zasnove prostorskih ureditev skupine ABZ (ABZ, februar 2004)
  – Urbanistična delavnica Dobrna 2003 – idejne zasnove prostorskih ureditev skupine Fakulteta za arhitekturo (Fakulteta za arhitekturo, februar 2004)
  – LN Športni kompleks – strokovne podlage za komunalno infrastrukturo (Hidrosvet d.o.o., št. proj. 36-04, december 2004)
– izvleček iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje občine dobrna
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani
– ocena stroškov
– seznam lastnikov zemljišč v ureditvenem območju
– povzetek za javnost
– spis postopka priprave in sprejemanja.

Na celotnem območju je v severnem delu predvidena gradnja ene (1) večnamenske dvorane ter enega (1) večnamenskega igrišča, v južnem delu pa enega (1) večnamenskega objekta ter kompleksa odprtih bazenov in možnost širitve gostišča Koren.
– Objekt št. 1
Predvidena je gradnja večnamenske športne dvorane. Objekt je namenjen za različne vrste prireditev, tako športnih, kulturnih ter zabavnih. Objekt mora biti oblikovan tako, da bo omogočal večnamenskost. Objekt je dimenzij okvirno 30.00 x 45.00 metrov. Objekt je lahko tudi delno vkopan, višina pa ne sme presegati višine osnovne šole.
– Objekt št. 2
Predvidena je gradnja večnamenskega športnega igrišča. Igrišče mora vsebovati atletsko stezo, znotraj nje pa se lahko nahajajo igrišča ter površine za različne dejavnosti. Približne dimenzije igrišča so 170.00 x 90.00 metrov. Dovoljena je izravnava terena. Postavitev ograj, tribun in podobnih spremljajočih objektov ni dovoljeno.
– Objekt št. 3
Predvidena je gradnja večnamenskega objekta. Prvenstveno je objekt namenjen za potrebe zunanjih bazenov in ostalih aktivnosti na tem območju. Delno se lahko nameni tudi za gostinsko in ostalo sorodno dejavnost. Objekt je lahko enoetažen, dimenzij do 100.00 x 20.00 metrov. Objekt je lahko na zadnji vzhodni strani tudi delno vkopan.
– Objekt št. 4
Predvidena je gradnja zunanjih bazenov. Število bazenov, njihova velikost in razporeditev se določi naknadno v sklopu projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Omejeno je zgolj območje umestitve bazenov, ki ne sme presegati gradbene črte in gradbene linije. Bazene ni dovoljeno pokrivati. Dovoljene so zgolj talne ali minimalne parterne ureditve.
– Objekt št. 5
Predvidena je širitev obstoječe gostilne Koren. Objekt je namenjen za gostinske potrebe kot dopolnitev ponudbi vodnega parka in ostalih športnih dejavnosti na tem območju. Le ta ne sme presegati gradbene črte. Višina objekta mora biti prilagojena obstoječim objektom.
– Dopustne vrste enostavnih objektov
Na območju je dovoljeno postavljati enostavne objekte, predvsem začasne objekte, narejene v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjenih sezonski turistični ponudbi. Ti objekti morajo biti oblikovno nevtralni ter karseda preprosti.

Za potrebe izgradnje predvidene pozidave po tem ZN bo potrebno z upoštevanjem že obstoječe prometne infrastrukture izvesti:
– Napajalno obvozna cesta
Glavna napajalno obvozna cesta poteka od krožišča na severu zahodnem delu obravnavanega območja proti jugovzhodu in bo navzana na obstoječo cesto Vinska gorica-Dobrna. S svojim potekom omogoča napajanje predvidenih parkirišč in objektov, hkrati pa navezuje območje ob cesti Vinske gorice Dobrna.
– Premostitve
Predvidene so tri premostitve čez potok Dobrnica. En most je predviden v okviru napajalno obvozne ceste, ena brv bo pri objektu št. 1 in 2., druga brv pa med parkirišči in objekti št. 3 in 4. Vse premostitve morajo biti načrtovane in izvedene tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.
– Parkirišča
Parkirišče ob šolskem igrišču bo služilo obiskovalcem in zaposlenim na šoli, ter uporabnikim špornega igrišča. Predvideno je cca 90 parkirnih mest za osebna vozila in pet parkirnih mest za avtobuse.
Parkirišče ob športni dvorani bo služilo za obiskovalce in zaposlene v športni dvorani in predvideva cca 170 parkirnih mest za osebna vozila.
Parkirišče ob cesti Vojnik- Dobrna, pred odcepom za Dobrno bo služilo za potrebe vodnega parka. Predvideva ca 220 parkirnih mest za osebna vozila.
Parkirišče ob gostišču Koren bo prav tako služilo obiskovalcem vodnega parka, predvideva pa cca 115 parkirnih mest za osebna vozila in 5 parkirnih mest za avtobuse.
Parkirišče pred objektom št. 4 je namenjeno obiskovalcem in zaposlenim.
Vsa parkirišča so maksimalne velikosti glede na prostorske danosti, natančno dimenzioniranje parkirnih mest bo možno v fazi, ko bo točno določena namembnost objektov, oziroma bodo podani parametri za dimenzioniranje mirujočega prometa, kot so na primer velokost vodnih površin, število stolov v restavracijah…!
– Krožišče
Krožišče na cesti proti centru Dobrne, je predvideno iz razloga, ker je na lokaciji kjer se nahaja fizični začetek mesta oziroma gostejša poselitev, hkrati je to križišče s predvideno glavno obvozno cesto, ki s svojim potekom proti severu zahodu omogoča napajanje Novega Gradu. Na lokaciji kjer je predvideno bi tudi primerno umirilo promet, kar je še posebej dobrodošlo zaradi bližine šole in njenih športnih objektov.
– Ureditev utrjenih površin-ustroji
Navedena prometna infrastruktura bo obrobničena z cestnimi betonskimi robniki in izvedena v zgornjem ustroju naslednje sestave:
· asfalt beton,
· bitudrobir,
· tampon.
Ceste in parkirišča bodo obrobničena z betonskimi cestnimi robniki položenimi v podložni beton, zgornji ustroj pa izveden v enaki sestavi, kakor je navedeno v gornjih alineah, manipulacijske površine pa bodo prav tako obrobničene in asfaltirane ali tlakovane.
Pri načrtovanju in izvedbi prometne infrastrukture in manipulacijskih površin je treba upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter ostale pogoje upravljalca.

Na obravnavanem območju je že zgrajeno visoko in nizkonapetostno električno omrežje.
Za potrebe elektro napajanja je ELEKTRO TEHNIŠKO DRUŠTVO CELJE izdelalo idejni načrt trafo postaj, srednje napetostnih vodov in nizkonapetostnih vodov s št. 43/04, julij 2004.
Lokacijski načrt za obravnavana območja v grafičnih prilogah v celoti zajema ta elaborat.
Na območju Šolskega kompleksa poteka SN vod 20 kV Ponikva in NN nadzemni vod. Zaradi sprostitve funkcionalnega zemljišča je treba omenjena komunalna voda kablirati.
Zaradi sprostitve funkcionalnega zamljišča bo le ta kabliran. Energija za napajanje športnega kompleksa je na SN vodu. Potrebno je zgraditi dve transformatorski postaji v kabelski izvedbi v betonskem ohišju 1x630 Kva.
Pri izvedbi vseh del za realizacijo elektro omrežja na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalca in vse veljavne predpise ter standarde.

Na obravnavanem območju je že zgrajeno telefonsko omrežje, ki je izvedeno z zemeljskim in delno prostozračnim TK kablom in poteka po območjih razvidnih iz situacije komunalnih naprav in napeljav.
Za predvidene objekte po ZN je predevidena nova TK mreža, ki jo je sprojektiral Telekom Celje in je prav tako razvidna iz situacije komunalnih naprav in napeljav.
Pri izvedbi vseh del za realizacijo telefonskega omrežja na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalca in vse veljavne predpise ter standarde.

– Hidrantno-napajalno omrežje
Zaradi zagotovitve zadostne akumulacije vode za potrebe bazenov bo potrebno dovajati vodo iz tlačne cone "center Dobrne" iz rezervoarja nad Kavarno (120 m3- 410 m.n.v.).
V ta namen bo potrebno izvesti regulacijski jašek na meji tlačnih con. Hidrantno-napajalno omrežje naj se priključi na obstoječi vodovod DN 125mm. Na obravnavanem območju ni obstoječih hidrantov zato predlagamo skladno s predvideno pozidavo izvedbo enega (1) hidranta na severnem območju in dveh (2) hidrantov, na južnem območju, kot so označeni na priloženi situaciji. Cevovodi, ki bodo povezovali predvidene hidrante, morajo imeti premer min. 100 mm.
– Hišni priključki
Hidratno omrežje služi tudi kot napajalno omrežje za hišne priključke.
Hišni priključki se izvedejo pod naslednjimi pogoji:
a/ priključek na javno omrežje se izvede z navrtnim zasunom
b/ vsak hišni priključek mora biti opremljen z vodomernim mestom skladno z zahtevami pristojnega komunalnega podjetja
c/ min. premer vodovod. priključka je 1" (PE 32mm) oziroma pri večjih objektih je potrebno izbrani premer dokazati s hidravličnim izračunom.

Fekalne in meteorne vode se bodo z obravnavanega območja odvajale ločeno. Fekalne vode iz obstoječih objektov je potrebno po predhodni ukinitvi obstoječih greznic priključiti na fekalno kanalizacijo (v kolikor že niso), in sicer na levem bregu Dobrne na obstoječi kanal DN 500mm, na desnem bregu, v območju gostišča Koren, pa na novo izgrajeni fekalni kanal, ki bo povezoval Zavod Miha Pintar s čistilno napravo Dobrna. Fekalne vode iz predvidenih objektov na levem bregu Dobrnice se odvedejo v obstoječi fekalni kanal, ki vodi do čistilne naprave Dobrna. Meteorne vode s strešin in utrjenih površin se bodo preko peskolovov odvajale v projektirano meteorno kanalizacijo (velja tudi za obstoječe objekte). Pred predvidenimi iztoki meteorne kanalizacije v Dobrnico se bodo izvedli suhi zadrževalniki za zadrževanje padavinskih voda. Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 4 m od zunanje stene javnih kanalov. Sestava fekalne odpadne vode, ki se odvaja na omrežje fekalne kanalizacije, mora ustrezati pogojem iz »Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja« (Uradni list RS, 35/96) in internemu pravilniku pristojnega komunalnega podjetja. Pri izvedbi fekalne kanalizacije naj se za gravitacijsko odvajanje odplak uporabijo kanalizacijske cevi min. premera DN 250mm. Fekalije naj se iz obravnavanih objektov direktno odvajajo v javno fekalno kanalizacijo (brez greznic).
Površina zunanjih parkirnih prostorov naj bo prepustna za padavinske vode, ki naj pronicajo v podtalje in tako razbremenijo kanalizacijo in vodotoke (v kolikor je teren primeren za ponikanje – geološko poročilo).
Pri nadaljnih izdelavah tehničnih dokumentacij je potrebno upoštevati zgoraj navedene smernice JP VO-KA Celje. V primeru prevezave katerega od obstoječih kanalov v času izvedbe projektne dokumentacije, je potrebno novemu stanju smiselno prilagoditi tudi predlagane rešitve.
Pri načrtovanju novih iztokov odpadnih padavinskih voda v vodotoke je potrebno izpustne glave načrtovati pod naklonom brežine vodotoka tako, da ne bodo segale v svetli profil vodotoka. Na območju iztokov pa je potrebno ustrezno načrtovati zavarovanja strug vodotokov pred vodno erozijo ali v primeru obstoječega zavarovanja načrtovati vzpostavitev v prejšnje stanje.

Vezna cesta na desnem bregu Dobrnice naj ne poteka v nasipu, da se omogoči prelivanje visokih voda Dobrnice. Najnižja kota mostne konstrukcije naj ne bo nižja od kote 350,00 m.n.v. (HQ(100)+ 50cm dodatne varnostne višine). Izvede se ureditev Zlateškega grabna od mostu pri gostišču Koren do izliva v Dobrnico (skladno z ureditvijo Zlateškega grabna na območju bencinskega servisa). Odstranijo se prepusti DN 1000mm in izvedejo brvi.
Premostitve preko vodotokov so skladno s 37. čl. Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) možne samo kot objekti javne infrastrukture. Načrtovane in izvedene pa morajo biti tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.
Na poplavnem območju potoka Dobrna je načrtovano športno igrišče, ki bo imelo travnato površino na nivoju obstoječega terena. Ograj, tribun in podobnih spremljajočih objektov, ki bi ovirali pretok poplavnih voda ni predvidenih. Izgradnja igrišča ne bo škodljivo vplivala na vodni režim in poplavno varnost območja.

– Objekt št. 1
Pri gradnji večnamenske dvorane je potrebno upoštevati njeno lego. Le ta v navezavi z objektom št. 3 predstavlja nov urbani rob celotnega športnega kompleksa. Zato mora biti objekt oblikovan v kontekstu celotnega športnega kompleksa. Objekt je smiselno karseda vkopati, tako da se zmanjša njegova vidna višina in volumen. Streha naj bo ravna ali enokapna ter enostavna brez izrastov in frčadi. Uporabljeni naj bodo sodobni materiali v kombinaciji z lesom.
– Objekt št. 2
Pri ureditvi športne površine morajo biti uporabljeni ustrezni materiali. Tla se naj pretežno uredijo v travni izvedbi, atletska steza pa v ustreznem materialu. Uporaba večjih asfaltnih ali betonskih talnih ureditev ni dovoljena. Ograj, tribun in podobnih spremljajočih objektov, ni predvidenih.
– Objekt št. 3
Pri gradnji objekta je potrebno upoštevati njegovo lego. Le ta v navezavi z objektom št. 1 predstavlja nov urbani rob celotnega športnega kompleksa. Zato mora biti objekt oblikovan v kontekstu celotnega športnega kompleksa. Uporabljeni naj bodo sodobni materiali v kombinaciji z lesom. Sprednja zahodna stran proti bazenom naj bo čimbolj odprta in kljub programski raznolikosti urejena enotno. Streha naj bo ravna ali enokapna ter enostavna brez izrastov in frčadi.
– Objekt št. 4
Pri gradnji bazenov je potrebo upoštevati morfologijo prostora. Umeščeni morajo biti kot vodne oaze sredi velikega zelenega polja. Postavljeni morajo biti v zadostni medsebojni oddaljenosti. Površine med njimi naj bodo tlakovane v ozkih segmentih. Tlakovanja naj zavzemajo manjši del celotnih talnih ureditev. Večji del se naj uredi v travni ali peščeni izvedbi.
– Objekt št. 5
Pri širitvi gostišča Koren je potrebno upoštevati gabarite in arhitekturo obstoječe stavbe. Ta širitev skupaj z že obstoječimi objekti in bencinsko črpalko tvori vrata v turistično območje in naselje Dobrna. Zato mora biti objekt oblikovan v tem kontekstu. Pri tem je potrebno uporabiti sodobne materiale v kombinaciji z lesom. Streha naj bo prilagojena strehi obstoječega objekta.

Obstoječi potok je osrednja povezovalna poteza severnega in južnega kompleksa. Ob njem se ohranja in po potrebi dodatno uredi obstoječa pot za pešce in kolesarje. Zasnova obvodnega prostora ostaja čim bolj sonaravna.
Pod šolo se med obema cestam oziroma med terasami umestita stadion in športna dvorana. Ob njima se uredijo zelene parkirne površine. Oba objekta se navežeta na pot ob potoku. Zasnova zasaditve sledi sonaravni ureditvi potoka.
Na levem bregu potoka se uredi bazenski kompleks, namenjen predvsem plavanju brez vertikalnih elementov velikih toboganov in podobnih ureditev. Prostor je ograjen s prosojno ograjo, okoli bazenov naj prevladujejo travnate površine. Na robu ob lokalni cesti se postavi objekt, ki sledi morfologiji prostora. To je glavni dostop do kopališča. Pred objektom so parkirišča. Na njegovem severnem delu se uredi zunanji vrt lokala objekta kopališča, dostopen iz zunanje strani za čakajoče goste (A). Južno od kopališkega območja se uredi območja malih športnih igrišč (B) – odbojka na mivki, ulična košarka, balinišče ipd., ki se proti jugu omeji z gostejšo vegetacijsko skupino.
Ob križišču ob glavni cesti se v prostor med cesto in vodotokoma umestijo čim bolj ozelenjena parkirišča. S potmi za pešce se navežejo na obstoječo osrednjo povezovalno pot in se preko mostu povežejo z bazenskim kompleksom.
Območje ob sotočju potoka in jarka se uredi sonaravno, vendar s parkovnimi elementi: klopi, manjše otroško igrišče ali le eno večje igralo za otroke (C).
Na vzhodni strani obstoječega gostišča se uredi zunanji vrt (D).
Zasaditev na celotnem območju mora upoštevati značilno vrstno sestavo in obliko vegetacije neposredne okolice, kar pomeni, da po svoji strukturi in izboru rastlinski vrst upošteva okoliški gozd in obvodne površine.
Za celotno območje je potrebno izdelati krajinski načrt.

Glede na ugotovljeno in predvideno geološko sestavo tal, dolinsko dno zasuto z zemljinami relativno slabih geomehanskih karakteristik terena (nizke vrednosti dopustnih nosilnosti in večji predvideni posedki), bo potrebno za vsak objekt posebej izdelati podrobne geološke raziskave ter na osnovi le teh določiti način temeljenja in ureditve okolice.

Obstoječa struga potoka Dobrnice se ohranja v naravni obliki. Ureditev ob vodnih površinah se izvede zgolj s krajinskimi elementi.

Odvajanje padavinskih voda se v največji možni meri rešuje z zatravitvami ter travnimi ploščami. Odpadne komunalne vode se morajo odvajati v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v čistilno napravo.

Na podlagi Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št 45/95) sodi obravnavano območje v I. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti po končani gradnji ne smejo predstavljali virov povečanega hrupa.

Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Prvenstveno se morajo ogrevati na ekološko sprejemljive energente kot so zemeljski plin
ali biomasa. S tem pa bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.

Posode za odvoz odpadkov za predvidene objekte morajo biti določene v sklopu projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Investitor si bo moral zagotoviti ustrezen prostor za namestitev zabojnika. Komunalni odpadki se bodo odvažali na urejeno komunalno deponijo.

Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Prepovedano je deponiranje kakršnihkoli odpadkov in odvečne zemljine znotraj meje območja naravne vrednote.

Na obravnavanem območju se ne nahajajo naravne vrednote. Zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij.

Na obravnavanem območju se ne nahajajo zavarovane enote kulturne dediščine. Zato ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih soglasij.

Pri pripravi sprememb in dopolnitev ZN so upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila pri čemer so bili upoštevani standardi SIST DIN 14090. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov.

V poplavnem pasu potoka Dobrnica morajo biti izvzete vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali bi povečali poplavno ogroženost območja, teren nad tem območjem ne sme biti nadvišan, ravno tako vezna cesta ne sme potekati v nasipu.

Za predvidene objekte št. 1, 2, 3 in 4 so določene nove meje gradbenih parcel. Vsa prometna infrastruktura, ceste in parkirišča, pa ima svojo gradbeno parcelo in se lahko deli v več manjših gradbenih parcel in sicer skladno s faznostjo in potekom gradnje. Meja gradbene parcele za prometno infrastrukturo poteka po robu prometne infrastrukture in zajema tudi vse nujne elemente prometne ureditve.

Kot zaključeno celoto predstavljata objekta št. 3 in 4. Ta celota se mora izvesti v eni etapi, lahko pa se posamezni bazeni dograjujejo tudi v več etapah.
Etapnost izgradnje prometne in komunalne infrastrukture mora slediti etapnosti gradnje načrtovanih objektov.
Ostali načrtovani objekti in drugi posegi v prostor, določeni s tem odlokom, se lahko izvedejo v eni ali več posameznih etapah. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve.
Objekt št. 5 je možno načrtovati in izvesti postopoma glede na ekonomske zmožnosti in funkcionalne potrebe.

Investitorji načrtovanih objektov in drugih posegov v prostor, določenih s tem odlokom, so dolžni z Občino Dobrna skleniti urbanistično pogodbo. Urbanistična pogodba mora vsebovati najmanj:
– obseg gradenj v javno korist, opremljenost zemljišč s komunalno infrastrukturo in roke, v katerih jih mora investitor izvesti,
– tiste pogoje in zahteve nosilcev urejanja prostora, ki se ne nanašajo neposredno na načrtovano prostorsko ureditev, so pa povezane z njeno izvedbo oziroma njenim delovanjem,
– podrobno oceno vseh stroškov za dela iz urbanistične pogodbe, ki bi jih morala prevzeti občina, ter način povračila teh stroškov investitorju,
– podrobno oceno investitorjevih stroškov za dela iz urbanistične pogodbe, če se financirajo iz javnih sredstev,
– razmejitev finančnih obveznosti med posameznimi investitorji v primeru več investitorjev,
– določbe glede uveljavitve pravic občine, če investitor ne izpolni s pogodbo določenih obveznosti.

Dejanska velikost ter višina načrtovanih objektov se določi na podlagi tehničnih in programskih parametrov. Tako je pri nadaljnjem načrtovanju objektov dovoljeno tudi zmanjšanje njihovih tlorisnih gabaritov, pri čemer je potrebno upoštevati gradbene linije. Dovoljena je tudi gradnja kleti, vendar je zaradi višine podtalnice potrebna kesonska gradnja z ustrezno hidroizolacijo.
Parkirišča je možno izvesti tudi nivojsko ali jih vkopati, pri čemer pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Pri tem jih je potrebno ustrezno zazeleniti.
Meje gradbenih parcel so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo zazidalnega načrta.
Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo zazidalnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.

Vsi posegi v prostor (objekti, zunanje ureditev, parkirišča, ograje) morajo biti od meje vodnega zemljišča Dobrnice ter Zlateškega grabna, to je od zgornjega roba brežine, odmaknjeni najmanj 5 metrov.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni službi Občine Dobrna in na Upravni enoti Celje – Oddelku za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.