Na podlagi četrtega odstavka 133. člena ter za izvrševanje 126. in 131. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 14/05 – popr.) in prvega odstavka 158. člena in drugega odstavka 159. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja minister za okolje in prostor

V 6. členu Pravilnika o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/03) (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) se v drugem odstavku v 2. točki v prvi alinei črta besedilo »lokacijskih načrtov ter«.
V tretjem odstavku se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. osnovni izpiti iz:
– gradbenega in drugega projektiranja v zvezi z gradnjami (v nadaljnjem besedilu: tehnično projektiranje) oziroma izdelovanja načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov, načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme, načrtov električnih inštalacij in električne opreme ter načrtov telekomunikacij, tehnoloških načrtov (kemijska tehnologija, gozdarstvo in lesarstvo), načrtov geotehnologije, izkopov in podgradnje za podzemne objekte ter drugih načrtov, ki so v zvezi z gradnjo (požarna varnost, varnost in zdravje pri delu),
– vodenja del pri gradnjah s področja gradbeništva, področja strojništva, področja elektrotehnike in telekomunikacij, tehnoloških področij (kemijska tehnologija, gozdarstvo in lesarstvo) in področja geotehnologije ter izvajanja izkopov in podgradnje;
– vodenja posameznih del pri izvajanju geotehnoloških del, izkopov in podgradnje, gradbenih del, strojnih inštalacijskih del, elektro inštalacijskih in telekomunikacijskih del.«

V 12. členu se v prvem odstavku črta četrta alinea, sedanji peta in šesta alinea pa postaneta četrta in peta alinea.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pravico do opravljanja dopolnilnega izpita pri ZAPS pridobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz prostorskega revidiranja:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj osem let delovnih izkušenj na področju izdelovanja načrtov arhitekture oziroma načrtov krajinske arhitekture zahtevnih objektov ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni ali dopolnilni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj trinajst let delovnih izkušenj na področju izdelovanja načrtov arhitekture oziroma načrtov krajinske arhitekture zahtevnih objektov;
2. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »P«:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja ali
– da ima visoko strokovno s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj devet let delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja;
3. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz odgovornega prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »A« ali označbo »KA«:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja tri leta delovnih izkušenj na področju izdelovanja prostorskih aktov ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izdelovanja prostorskih aktov.
4. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz arhitekturnega projektiranja:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj štiri leta delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja;
5. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz krajinsko-arhitekturnega projektiranja:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj štiri leta delovnih izkušenj na področju krajinsko-arhitekturnega projektiranja ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju krajinsko-arhitekturnega projektiranja.«

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pravico do opravljanja dopolnilnega izpita pri IZS pridobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz določene vrste tehničnega revidiranja:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja ali vodenja del, opravljen osnovni izpit iz tehničnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektiranja zahtevnih objektov po opravljenem osnovnem izpitu, ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja ali vodenja del, opravljen izpit iz tehničnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj osem let delovnih izkušenj na področju projektiranja zahtevnih objektov po opravljenem osnovnem izpitu;
2. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz določene vrste tehničnega projektiranja:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz vodenja del oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju takšnega projektiranja, ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz vodenja del oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju takšnega projektiranja;
3. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz vodenja del:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja del in opravljen osnovni izpit iz katerekoli vrste tehničnega projektiranja ter najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju vodenja del, ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja del ter opravljen osnovni izpit iz katerekoli vrste tehničnega projektiranja in najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju vodenja del.«

V 25. členu se v prvem odstavku črta 5. točka, sedanji 6. in 7. točka pa postaneta 5. in 6. točka.
V drugem odstavku se v 1. točki v tretji alinei za besedo »elektrotehnika« doda besedilo »in telekomunikacije«. V šesti alinei se za besedo »geotehnologija« doda vejica in besedilo »izkopi in podgradnje za podzemne objekte«. Četrta alinea se črta. Sedanji peta in šesta alinea postaneta četrta in peta alinea.
V drugem odstavku se v 2. točki v tretji alinei za besedo »opreme« doda besedilo »in načrtov telekomunikacij«. Četrta alinea se črta, sedanja peta, šesta in sedma alinea postanejo četrta, peta in šesta alinea.

35. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Če je kandidat v prijavi na izpit navedel, da bo izdelal pisno nalogo, mu mentor določi naslov takšne naloge na podlagi kandidatovega opisa del. Če pa je kandidat v prijavi na izpit navedel, da bo kot pisni del izpita predložil referenčna dela, mora ob prijavi na izpit predložiti seznam najmanj pet takšnih del in vsako tako delo opisati na najmanj polovici A4 formata, če ni z izpitnim katalogom ZAPS oziroma IZS določeno večje število, mentor pa nato izmed njih izbere tisto delo, ki se bo štelo kot pisna naloga kandidata.
(2) Kandidat in mentor se tudi dogovorita o datumu, v katerem bo kandidat izdelal pisno nalogo in jo predal mentorju oziroma o datumu, v katerem bo mentorju predal izbrano referenčno delo, ki se bo štelo kot pisna naloga.
(3) Če mentor ugotovi, da referenčna dela ne ustrezajo kot podlaga za opravljanje pisnega dela izpita, mora kandidat izdelati pisno nalogo, katere naslov določi mentor.
(4) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena se mora kandidat, ki želi opravljati strokovni izpit iz odgovornega revidiranja, na izpit prijaviti z opisi referenčnih del na zahtevnih objektih po zakonu o graditvi objektov oziroma seznamu, ki ga pripravi posamezna stroke pristojne poklicne zbornice. Opis referenčnih del mora obsegati opis najmanj petih referenčnih del po izbiri kandidata. Pri opisu vsakega referenčnega dela (na najmanj eni strani A-4 formata) mora kandidat navesti merila, po katerih se objekt po zakonu oziroma seznamu uvršča med zahtevne objekte, in njegovo vlogo (odgovorni projektant, odgovorni vodja del, sodelovanje z odgovornimi revidenti) ter aktivnost pri tem delu. Mentor lahko v fazi prijave na izpit zahteva dodatna pisna pojasnila o referenčnih delih, če v prijavi niso dovolj jasno predstavljena.«

V 36. členu se v prvem odstavku besedilo »referenčno delo« nadomesti z besedilom »referenčnih del«.
V drugem odstavku se besedilo »referenčnega dela« nadomesti z besedilom »referenčnih del«.

V 51. členu se v tretjem odstavku besedilo »se spis preda kandidatu, ki je opravil izpit.« nadomesti z besedilom »ali po končanem pritožbenem postopku, se spis, kolikor ga kandidat ne prevzame osebno pri pristojni zbornici, komisijsko uniči.«.

Za 58. členom se doda nov 58.a člen, ki se glasi:

Šteje se, da imajo vsi posamezniki, ki imajo opravljen strokovni izpit iz elektrotehnike ali telekomunikacij, veljaven strokovni izpit za področje elektrotehnike in telekomunikacij.«

Za 61. členom se doda nov 61.a člen, ki se glasi:

Šteje se, da izdelovalci študij, elaboratov s področja tehnoloških strok, ki se nanašajo na zagotavljanje varstva pred požarom, varnost in zdravje pri delu ter sanitarno inženirstvo, ki so člani matične sekcije inženirjev tehnologov in drugih inženirjev pri IZS, in imajo v primeru univerzitetne izobrazbe pet, v primeru visokošolske izobrazbe pa osem let ustreznih delovnih izkušenj na zahtevnih objektih, kot jih opredeljuje ZGO-1, ter so preden je pričela veljati obveznost opravljanja strokovnih izpitov zanje na Inženirski zbornici Slovenije, izpolnjevali pogoje za izdelavo študij, elaboratov, ipd., tehnoloških strok, izpolnjujejo pogoj delovnih izkušenj po 1. točki 20. člena in 2. točki 22. člena tega pravilnika.«

V prilogi 1 se v drugem delu:
– v prvem razdelku v poglavju 5. (Program odgovornega revidiranja), črta 5.1. točka, sedanji 5.2. in 5.3. točka pa postaneta 5.1. in 5.2. točka.
– v drugem razdelku v poglavju 1. (Programi odgovornega tehničnega projektiranja), 1.3. točka spremeni tako, da se glasi:
»1.3 za izdelovanje načrtov električnih inštalacij in električne opreme ter načrtov telekomunikacij:
1.3.1 Pojmi, pomeni in nameni:
– izdelovanja načrtov električnih inštalacij in električne opreme ter načrtov telekomunikacij ter njihove vsebine;
– razvrščanja objektov na zahtevne, manj zahtevne in enostavne;
– izključevanja določenih udeležencev pri graditvi objektov;
– vrste gradenj oziroma izvajanja električnih inštalacij in električne opreme ter telekomunikacij;
– vzdrževalnih del električnih inštalacij in električne opreme ter telekomunikacij;
– gradbenih in drugih tehničnih predpisov s področja električnih inštalacij in električne opreme ter telekomunikacij;
– skladnosti objektov s prostorskimi akti;
– zanesljivosti električnih inštalacij in električne opreme ter telekomunikacij v stavbah in gradbenih inženirskih objektih;
– zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb s pomočjo električnih inštalacij in električne opreme ter telekomunikacij;
– dolžnosti zagotavljanja bistvenih lastnosti objektov s pomočjo električnih inštalacij in električne opreme ter telekomunikacij;
1.3.2 Poznavanje:
– temeljnih zahtev tehničnega projektiranja s področja izdelovanja načrtov električnih inštalacij in električne opreme ter načrtov telekomunikacij;
– posebnih zahtev projektiranja iz prejšnje alinee;
– določanja vplivnega območja objekta;
– določanja pristojnih soglasodajalcev, ki so v zvezi z elektrotehniko in telekomunikacijami;
– pridobivanja projektnih pogojev in soglasij, ki so v zvezi z elektrotehniko in telekomunikacijami;
1.3.3 Vsebine in načini izdelovanja:
– idejne zasnove načrtov električnih inštalacij in električne opreme ter načrtov telekomunikacij;
– idejnega projekta načrtov električnih inštalacij in električne opreme ter načrtov telekomunikacij;
– projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtov električnih inštalacij in električne opreme ter načrtov telekomunikacij;
– projekta za razpis načrtov električnih inštalacij in električne opreme ter načrtov telekomunikacij;
– projekta za izvedbo načrtov električnih inštalacij in električne opreme ter načrtov telekomunikacij;
– projekta izvedenih del s področja električnih inštalacij in električne opreme ter telekomunikacij;
– projekta za vzdrževanje in obratovanje električnih inštalacij in električne opreme ter telekomunikacij;
– projekta za vpis v uradne evidence v primeru izvedenih električnih inštalacij in električne opreme ter telekomunikacij;«
Točka 1.4. črta, sedanje 1.5., 1.6. in 1.7. točka pa postanejo 1.4, 1.5. in 1.6. točka.
V novi 1.6. točki se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»1.6 za izdelovanje drugih načrtov, ki so v zvezi z gradnjo (požarna varnost, varnost in zdravje pri delu) (v nadaljnjem besedilu: drugi načrti):«
– v drugem razdelku v poglavju 2. (Programi odgovornega vodenja del):
2.3. točka spremeni tako, da se glasi:
»2.3 s področja elektrotehnike in telekomunikacij – poznavanje:
– tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti, ki so v zvezi z elektrotehniko in telekomunikacijami,
– mehanizacije, opreme in postopkov pri gradnji objektov, organizacije gradbišča, varnostnega načrta, vzdrževanja mehanizacije ter napeljav, naprav in opreme za tehnološke in druge postopke, ki so v zvezi z elektrotehniko in telekomunikacijami in
– izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del, montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi z elektrotehniko in telekomunikacijami;«
2.4. točka črta, sedanji 2.5. in 2.6. točka pa postaneta 2.4. in 2.5. točka.
– v drugem razdelku v poglavju 3. (Programi odgovornega vodenja posameznih del):
– 3.4. točka spremeni tako, da se glasi:
»3.4 s področja elektro in telekomunikacijskih inštalacijskih del – poznavanje:
– tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti, ki so v zvezi z elektro in telekomunikacijskimi inštalacijskimi deli,
– vzdrževanja mehanizacije ter napeljav, naprav in opreme za tehnološke in druge postopke, ki so v zvezi z elektro in telekomunikacijskimi inštalacijskimi deli,
– vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer in
– izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del, montaže in vgrajevanja strojnih in električnih in telekomunikacijskih napeljav, naprav in opreme ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi z elektro in telekomunikacijskimi inštalacijskimi deli.«
3.5. točka črta.
– v drugem razdelku v poglavju 4. (Programi odgovornega revidiranja):
4.3. točka spremeni tako, da se glasi:
»4.3 za revidiranje načrtov električnih inštalacij in električne opreme ter načrtov telekomunikacij – poznavanje:
– metod in tehnik izdelovanja načrtov električnih inštalacij in električne opreme ter načrtov telekomunikacij ter vseh predpisov, ki so v zvezi z njimi;
– postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja;
– postopka pridobivanja projektnih pogojev in soglasij pristojnih soglasodajalcev k projektnim rešitvam
– gradbenih in drugih predpisov, ki pridejo v poštev pri izdelovanju načrtov električnih inštalacij in električne opreme ter načrtov telekomunikacij;
– postopka izdaje gradbenega dovoljenja;
– vodenja del pri izvajanju električnih inštalacij in električne opreme ter telekomunikacij;
– vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer;
– postopka izdaje uporabnega dovoljenja;
– postopka izvajanja tehničnih pregledov električnih inštalacij in električne opreme ter telekomunikacij;«
4.4. točka črta, sedanje 4.5., 4.6. in 4.7. točka pa postanejo 4.4., 4.5. in 4.6. točka.

(1) Posameznik, ki je kot tehnik že opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo tega pravilnika, in je nato zaključil študij na višji stopnji in pridobil naziv inženir, lahko opravlja dopolnilni izpit za odgovorno vodenje del po tem pravilniku, če izpolnjuje pogoj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah.
(2) Posameznik, ki je kot tehnik že opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo tega pravilnika, in je nato zaključil študij na visoki strokovni šoli in pridobil naslov diplomirani inženir, lahko opravlja dopolnilni izpit ali za odgovorno projektiranje ali za odgovorno vodenje del. Za odgovorno vodenje del lahko opravlja dopolnilni izpit v skladu s tem pravilnikom takoj po diplomi, če izpolnjuje pogoj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah. Za dopolnilni izpit iz tehničnega projektiranja pa mora izpolnjevati pogoje po 2. točki prvega odstavka 20. člena tega pravilnika.
(3) Posamezniku, ki je kot diplomant višje strokovne šole že opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo tega pravilnika, in je nato zaključil študij na visoki strokovni šoli in pridobil naslov diplomirani inženir, za pridobitev pooblastila za odgovorno vodenje del in odgovorno nadziranje ni potrebno opravljati dopolnilnega izpita, če izpolnjuje pogoj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah. Če pa želi takšen posameznik pet let po diplomi na visoki šoli pridobiti pooblastilo za odgovorno projektiranje, mora v skladu z 2. točko 20. člena tega pravilnika predhodno opraviti dopolnilni izpit za odgovorno projektiranje.
(4) Posamezniku, ki je kot diplomant prve stopnje fakultete že opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo tega pravilnika, in je nato zaključil študij na visoki strokovni šoli in pridobil naslov diplomirani inženir, za pridobitev pooblastila za odgovorno vodenje del in odgovorno nadziranje ni potrebno opravljati dopolnilnega izpita, če izpolnjuje pogoj sedem let delovnih izkušenj pri gradnjah. Če pa želi takšen posameznik pet let po diplomi na visoki šoli pridobiti pooblastilo za odgovorno projektiranje, mora v skladu z 2. točko 20. člena tega pravilnika predhodno opraviti dopolnilni izpit za odgovorno projektiranje.
(5) Dopolnilni strokovni izpit, ki se opravlja v skladu s tem členom, obsega splošni del, ki obsega poznavanje sistema investicijskih procesov, projektnega vodenja, gospodarnosti investicij, stroškov in kalkulacij ter vzdrževanja objektov v povezavi z obligacijskimi in stvarnopravnimi razmerji, če posameznik tega dela izpita še ni opravil pri predhodnem strokovnem izpitu, ter posebni del, t.j. predložitev referenčnih del oziroma izdelavo pisne naloge z zagovorom del oziroma naloge.

Kandidat, ki je pristopil k strokovnemu izpitu v skladu s določili izpitnega pravilnika-IZS/97 in ga do dne, ko začne veljati ta pravilnik, še ni opravil, lahko opravlja popravni izpit po določbah izpitnega pravilnika-IZS/97, vendar ga mora opraviti najpozneje do 1. 9. 2007.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.