Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Abanka Vipa, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Benjamin Jošar, in drugih, na seji dne 1. junija 2005

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti sedmega odstavka 19. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04, 139/04 in 25/05 – ur. p.b.) se sprejme.
2. Izvrševanje sedmega odstavka 19. člena Zakon o davčnem postopku se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.

1. Pobudnice so banke in borznoposredniške družbe, ki so po sedmem odstavku 19. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-1) dolžne plačevati davčni odtegljaj iz naslova prejemkov oskrbovanih investitorjev v vrednostne papirje. Ker lahko pride do večkratnega plačila davčnega odtegljaja, zatrjujejo neskladje z načelom sorazmernosti iz 2. člena Ustave, saj naj bi šlo za odstop od temeljnega koncepta obdavčitve dohodkov po viru (9. člen Zakona o dohodnini, Uradni list RS, št. 54/04 in nasl. – ZDoh-1) oziroma za večanje materialne obveznosti s procesnim predpisom. Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju z 2. členom Ustave tudi zaradi svoje nejasnosti in nedoločnosti, zaradi katere banke določbo razumejo drugače, kot jo, celo nasprotujoče si, pojasnjujeta Davčni urad Republike Slovenije v pojasnilu št. 96000-83/2004-01-530 z dne 5. 1. 2005 in Ministrstvo za finance v pojasnilu z dne 7. 4. 2005. Prav tako sta nejasni osnova in davčna stopnja za obračun davčnega odtegljaja oziroma obveznost v primeru reinvestiranja dividende, ko lahko pride do položaja, da skrbniška banka ne prejme denarja, od katerega bi plačala davčni odtegljaj. Za neskladje z 2. členom Ustave pa naj bi šlo zaradi retroaktivnega posega v pravna razmerja in pravice, ki so veljale v času sklenitve obligacijskega razmerja. Hkrati zatrjujejo pobudnice še neskladje s 14. členom Ustave, saj so investitorji, ki poslujejo prek pobudnic in vlagajo v vrednostne papirje tujih izdajateljev in v tuje investicijske sklade, v neenakopravnem položaju z investitorji, ki investirajo v vrednostne papirje domačih izdajateljev in v domače vzajemne sklade. Investitor, ki uporabi domačega posrednika, podleže večkratni obdavčitvi in nižjim neto dohodkom kot investitor, ki uporabi tujega posrednika oziroma vodi račun v tujini in ki bi se srečal z obdavčitvijo pri izvoru oziroma pri izplačevalcu dohodka v tujini. Zato slovenske skrbniške banke, ki se jim znižujejo dohodki iz naslova poslovanja, v primerjavi s tujimi bankami niso v enakopravnem položaju.
2. Zaradi navedenega predlagajo pobudnice začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe, saj jim nastajajo težko popravljive škodljive posledice. Dosedanje stranke se namreč zaradi izpodbijane določbe umikajo iz poslovanja s pobudnicami in svoja sredstva investirajo neposredno na tujih trgih. S tem pobudnice izgubljajo posel in provizije iz tega naslova. Poleg tega povzroča izpodbijana ureditev še bistveno večje stroške zaradi prenormirane administracije, saj pri množici komitentov njeni stroški presegajo izplačilo dohodka. Škoda pa nastaja tudi zaradi davčne odgovornosti, saj so pobudnice kot plačnice davčne zavezanke. Pobudnice ob tem poudarjajo, da začasno zadržanje ne bo prizadelo pravic drugih davčnih plačnikov.

3. Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti sedmega odstavka 19. člena ZDavP-1 sprejelo. V nadaljnjem postopku bo ocenilo skladnost izpodbijane določbe z Ustavo.
4. Na podlagi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebitnega protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe sploh ne bi izvrševale.
5. Po presoji Ustavnega sodišča so posledice, ki nastajajo z izvrševanjem izpodbijane zakonske določbe, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči začasna izločitev izpodbijane določbe iz pravnega reda, saj gre le za začasen odlog izpolnitve dela davčne obveznosti.

6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZUstS in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sodnica dr. Mirjam Škrk je bila pri odločanju o tej zadevi izločena. Sklep je sprejelo soglasno.