Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02 in 136/04) je Občinski svet občine Dobrna na 22. redni seji Občinskega sveta občine Dobrna dne 19. 5. 2005 sprejel

Zazidalni načrt za del zdraviliškega kompleksa v Dobrni (Uradni list SRS, št. 11/77, Uradni list RS, št. 94/01) se spremeni in dopolni po projektu št. 14-03, ki ga je izdelal biro URBANISTI Gorazd Furman Oman s.p., in je v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Dobrna (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98, 99/99, 67/2004).

Spremembe in dopolnitve se nanašajo na parcelne številke 1970/2, 1830/1, 1830/2, 1830/4, 1826/5, 1808/1, 1808/2, 1835, 1834/1, 1834/2, 1834/3, 1834/4, 1839/1, 1839/2, 1969/1, 1973, 1844, 1846, 1963/3, 2005, 2006, 1779/1, 1779/2, 2001, 1781, 1782/2, 1782/3, 1809, 1805/2, 1805/4, 1790/1, 1790/2, 1782/1, 1784, 1783/1, 1783/2, 1783/3, 1776, 1785, vse k.o. Dobrna, po projektu iz prejšnjega člena.

Spremembe in dopolnitve obravnavajo območje parcel, navedenih v prejšnjem členu, in ležijo na severnem delu zdraviliškega kompleksa, ki poleg osrednjega dela predstavlja nekakšen stranski rokav osrednje parkovne ureditve. Na jugu sega do upravne stavbe zdravilišča in seka zdraviliški park proti zahodu, zahodni rob predstavlja zdraviliški dom ter gozd, na severu sega do stavbe kina, na vzhodu pa vključuje še ribnik.

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz 1. člena vsebujejo besedilo in kartografski del.
Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– ureditveno območje
– rešitev prostorske ureditve
– pogoji in usmeritve za projektiranje
– obveznosti priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo
– ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, trajnostno rabo naravnih dobrin
– ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– načrt gradbenih parcel
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– prostorski ukrepi in drugi pogoji in zahteve za izvajanje zazidalnega načrta.
Kartografski del obsega naslednje vsebine:
– grafični načrt 1: ''prikaz namenske rabe''
– grafični načrt 2: ''ureditveno območje''
– grafični načrt 3: ''arhitektonska rešitev ''
– grafični načrt 4: ''krajinska ureditev ''
– grafični načrt 5: ''situacija gospodarske javne infrastrukture''.

Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta
– strokovne podlage:
– razvojna vizija Občine Dobrna (Furman Oman, 2003)
– spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta za del zdraviliškega kompleksa v Dobrni – analiza prostora ter izhodišča za delavnico (URBANISTI, oktober 2003)
– Urbanistična delavnica Dobrna 2003 – idejne zasnove prostorskih ureditev skupine API (API, februar 2004)
– Urbanistična delavnica Dobrna 2003 – idejne zasnove prostorskih ureditev skupine ABZ (ABZ, februar 2004)
– Urbanistična delavnica Dobrna 2003 – idejne zasnove prostorskih ureditev skupine Fakulteta za arhitekturo (Fakulteta za arhitekturo, februar 2004)
– ZN za del zdraviliškega kompleksa v Dobrni – strokovne podlage za komunalno infrastrukturo (Hidrosvet d.o.o., št. proj. 34-04, december 2004)
– izvleček iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje občine Dobrna
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani
– ocena stroškov
– seznam lastnikov zemljišč v ureditvenem območju
– povzetek za javnost
– spis postopka priprave in sprejemanja.

Na celotnem območju je predvidena gradnja petih (5) objektov. Objekti so locirani v skladu s prostorskimi danostmi in funkcionalnimi potrebami. Upoštevan je čim večji izkoristek prostora, saj to območje predstavlja zadnji razpoložljivi prostor za funkcionalno dopolnitev ter prostorsko zaokrožitev zdraviliškega kompleksa. Lega in velikost objektov sta podani na podlagi strokovnih podlag, ki so sestavni del prilog.
– Objekt št. 1, 2
Predvidena je gradnja dveh apartmajskih prostostoječih hotelov, ki ležita pod vilo Zoro. Objekta bosta namenjena za potrebe turističnih dejavnosti z nastanitvami. V etažah so predvidene apartmajske enote, v kleti oziroma pritličju pa so predvideni pomožni in parkirni prostori. Dodatna komplementarna ponudba ter storitvene dejavnosti se lahko znotraj objekta poljubno razmeščajo, za to se lahko nameni tudi streha objekta. Objekta imata največ vsak K+P+2. Določeni so tudi maksimalni gabariti objektov 50.00 m x 20.00 m.
– Objekt št. 3
Predvidena je možnost nadomestne gradnje na območju obstoječe konjušnjice. Objekt se nameni za potrebe turističnih dejavnosti vključno z nastanitvami. Pri oblikovanju nadomestne gradnje je potrebno upoštevati gabarite obstoječe konjušnjice.
– Objekt št. 4
Predvidena je gradnja objekta, ki je umeščen v naravno oblikovano skledo in tvori prizidek k Zdraviliškemu domu. Na mestu predvidenega objekta je predvidena rušitev obstoječe toplarne. V objektu so dopustne vsebine, ki dopolnjujejo ponudbo Zdraviliškega doma, vodne površine, parkirni prostori ter ostali pomožni prostori, namenjeni za Zdraviliški dom. V ta objekt se po porušitvi starega umesti toplarna z ostalimi prostori. Streho objekta je dovoljeno uporabiti tudi za vodne površine ali parkirišča. Višinsko objekt ne sme presegati Zdraviliškega doma. Določena je tudi gradbena črta, znotraj katere se lahko umesti objekt.
– Objekt št. 5
Predvidena je gradnja prostostoječega objekta tlorisnih dimenzij do 12.00 m x 30.00 m. Objekt je dopustno nameniti za potrebe turistične dejavnosti. Lahko se zasnuje kot funkcionalna celota ali se vključi v ponudbo zdraviliškega kompleksa. Objekt ima etaže K+P+M. Kota kleti je enaka koti terena na jugovzhodni strani, zadaj na severozahodni strani pa je kota pritličja enaka koti terena.
– Odstranitev objektov
Predvidena je odstranitve toplarne s pomožnimi objekti za Zdraviliškim domom.
– Sprememba namembnosti obstoječih objektov
Vsem obstoječim objektom znotraj ureditvenega območja se lahko spremeni namembnost objektov, in sicer za potrebe turistične dejavnosti.

Za potrebe izgradnje predvidene pozidave po tem ZN bo potrebno z upoštevanjem že obstoječe prometne infrastrukture izvesti:
– CESTA pod hoteli
Cesta, ki bo napajala objekte 1 in 2, bo speljana proti severovzhodu in bo hkrati služila za povezavo z obstoječo gozdno cesto, ki vodi do bližnjih objektov. Preko ceste bodo napajane tudi podzemne garaže objekta 1 in 2.
– CESTA proti vili Zori
Obstoječa cesta proti vili Zori se ustrezno obnovi ter obenem služi tudi kot peš povezava oziroma sprehajalna pot do omenjenega objekta.
– CESTA za Zdraviliškim domom
Cesta služi kot nadomestna cesta napajalne ceste za objekte, ki so locirani na severu zahodnem delu obravnavanega kompleksa. Z delno prestavitvijo obstoječe ceste dodatno prometno razbremenimo centralno območje ZN in za napajanje predvidenega objekta št. 5.
Navedena prometna infrastruktura bo obrobničena z cestnimi betonskimi robniki 15/25 cm in izvedena v zgornjem ustroju naslednje sestave:
· asfalt beton,
· bitudrobir,
· tampon.
Ceste in parkirišča bodo obrobničena z betonskimi cestnimi robniki 15/25 cm, položenimi v podložni beton MB 20, zgornji ustroj pa izveden v enaki sestavi, kakor je navedeno v gornjih alineah, manipulacijske površine pa bodo prav tako obrobničene in asfaltirane ali tlakovane.
Pri načrtovanju in izvedbi prometne infrastrukture in manipulacijskih površin je treba upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter ostale pogoje upravljalca.

Na obravnavanem območju je že zgrajeno visoko in nizkonapetostno električno omrežje.
Za potrebe elektro napajanja zdraviliškega kompleksa, Novega gradu in šolskega komleksa je Elektro tehniško dru­štvo Celje izdelalo idejni načrt trafo postaj, srednje napetostnih vodov in nizkonapetostnih vodov s št. 43/04, julij 2004.
Lokacijski načrt za obravnavana območja v grafičnih prilogah v celoti zajema ta elaborat.
Na območju zdraviliškega kompleksa je potrebno zgraditi transformatorsko postajo v kabelski izvedbi v predvidenem objektu 1x630 Kva (glej situacijo komunalnih naprav in napeljav).
Pri izvedbi vseh del za realizacijo elektro omrežja na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalca in vse veljavne predpise ter standarde.

Na obravnavanem območju je že zgrajeno telefonsko omrežje, ki je izvedeno z zemeljskim in delno prostozračnim TK kablom in poteka po območjih, razvidnih iz situacije komunalnih naprav in napeljav.
Za predvidene objekte po ZN je predvidena nova TK mreža, ki jo je sprojektiral Telekom Celje in je prav tako razvidna iz situacije komunalnih naprav in napeljav.
Pri izvedbi vseh del za realizacijo telefonskega omrežja na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalca in vse veljavne predpise ter standarde.

– Hidratno omrežje
Predvidena je opustitev (oz. prestavitev) vodovoda nad konjušnjico na tak način, da se zamenja obstoječi vodovod DN 80 mm z novim vodovodom DN 150 mm na odseku od hotela Park do obstoječe priključitve vodovoda DN 80 mm na obravnavani obstoječi vodovod DN 150 mm nad konjušnjico. Predvidena je tudi izvedba vodovoda DN 100 mm okoli predvidenih hotelov (št. 1 in 2) in objekta št. 4, kot je prikazano v priloženi situaciji. Poleg obstoječih hidrantov (5) je predvidena skladno s predvideno pozidavo izvedba še dodatnih sedmih (7) hidrantov, ki so označeni na priloženi situaciji. Cevovodi, ki bodo povezovali predvidene hidrante, morajo imeti premer min. 100 mm.
– Hišni priključki
Hidratno omrežje služi tudi kot napajalno omrežje za hišne priključke. Hišni priključki se izvedejo pod naslednjimi pogoji:
a) priključek na javno omrežje se izvede z navrtnim zasunom,
b) vsak hišni priljuček mora biti opremljen z vodomernim mestom skladno z zahtevami pristojnega komunalnega podjetja,
c) min. premer vodovod. priključka je 1" (PE 32mm) oziroma pri večjih objektih je potrebno izbrani premer dokazati s hidravličnim izračunom.

Fekalne in meteorne vode se bodo z obravnavanega območja odvajale ločeno. Fekalna kanalizacija se izvede v trasi predvidene ceste in se preko obstoječih revizijskih jaškov naveže na obstoječo javno kanalizacijo (kanal št. 10), ki vodi do čistilne naprave Dobrna.
Meteorna kanalizacija za odvod s strešin se preko peskolovov odvaja v Topliški potok oziroma brezimeni potok, ki sta na obravnavanem območju kanalizirana. Enako se obstoječi meteorni kanali, ki so speljani v kanal 10, prevežejo v najbližji potok. Vode s povoznih površin se odvaja v Topliški potok oziroma brezimeni potok. Padavinske odpadne vode se bodo odvajale v Topliški potok in brezimeni potok preko zadrževalnih bazenov. Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 4 m od zunanje stene javnih kanalov. Predvideno meteorno kanalizacijo je potrebno načrtovati tako, da bo preprečen vdor visokih voda Topliškega potaka na področje zazidalnega kompleksa. Na poplavnem območju se izvedejo vodotesni pokrovi na revizijskih jaških kanalizacije. Sestava fekalne odpadne vode, ki se odvaja na omrežje fekalne kanalizacije, mora ustrezati pogojem iz »Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja« (Uradni list RS, št. 35/96) in internemu pravilniku pristojnega komunalnega podjetja. Pri izvedbi fekalne kanalizacije naj se za gravitacijsko odvajanje odplak uporabijo kanalizacijske cevi min. premera DN 250mm. Fekalije naj se iz obravnavanih objektov direktno odvajajo v javno fekalno kanalizacijo (brez greznic). Površina zunanjih parkirnih prostorov naj bo prepustna za padavinske vode, ki naj pronicajo v podtalje in tako razbremenijo kanalizacijo in vodotoke. Pri nadaljnjih izdelavah tehničnih dokumentacij je potrebno upoštevati zgoraj navedene smernice JP VO-KA Celje. V primeru prevezave katerega od obstoječih kanalov v času izvedbe projektne dokumentacije je potrebno novemu stanju smiselno prilagoditi tudi predlagane rešitve.

– Topliški potok
V strokovnih podlagah (Hidrosvet d.o.o., št. proj. 34-04, december 2004) je bil izdelan hidravlični izračun visokih voda Topliškega potoka s povratno dobo 100 let (Q100=23m3/s) z upoštevanjem prevodnosti vtočne odprtine kanaliziranega dela Topliškega potoka (12,88m3/s). Po izračunu sledi, da Topliški potok poplavlja nad kanaliziranim delom s pretokom 10,12m3/s. Računsko poplavno območje je prikazano v grafičnih prilogah.
– Brezimeni potok
Čeprav se v sušni dobi pritok zmanjša na komaj 0,5 l/s, je lahko pričakovati tudi pretoke 2,55 m3/s. Iztok iz ribnika v kanalizirani del (Ф 400 mm) tega ni sposoben prevajati, zato viški voda (2,55-0,42=2,13 m3/s) poplavljajo teren nad kanaliziranim delom potoka. Računsko poplavno območje je prikazano v grafičnih prilogah.
– Predvidene ureditve:
Iz priložene situacije z vrisanim poplavnim območjem je razvidno, da nobeden od predvidenih nadzemnih objektov ne sega na poplavno območje. Za kanalizacijo so na poplavnem območju predvideni vodotesni pokrovi na revizijskih jaških.
V primeru, da bi želeli zagotoviti poplavno varnost nad kanaliziranim delom Topliškega potoka, je potrebno predvideti za normalni profil svetlo odprtino 7,50 m2. Tu je že všteta varnostna višina med gladino visoke vode in spodnjega roba krovne plošče. To pomeni, da je potrebno povečati svetlo odprtino v celotni dolžini (245 m) kanaliziranega dela Topliškega potoka.
V primeru, da bi želeli preprečili preplavitev brezimenega potoka, je potrebno:
– ali zamenjati kanalizirani del potoka, v celotni dolžini (353 m), s cevjo premera 1000 mm (z obstoječim padcem 4%)
– ali izvesti odprti profil.
Padavinske (zaledne) vode, ki ob hudih nalivih pritekajo za zdraviliško zgradbo, je potrebno zajeti v projektirani meteorni kanal, ki se priključi na kanalizirani del Topliškega potoka, kot je označeno v priloženi situaciji. Premer meteornega kanala se določi v nadaljnji dokumentaciji in bo po oceni min. premera 800 mm.
Zaradi pozidave znotraj obravnavanega območja se bo povečal odtok padavinskih voda. Zato predlagamo izvedbe posameznih zadrževalnih bazenov pred iztokom v Topliški potok ali brezimeni potok. Možne so tri variante zadrževanja:
– zemeljski zadrževalni bazen
– armiranobetonski pokriti bazen
– cevni zadrževalni bazen.
Lokacije zadrževalnih bazenov padavinskih (deževnih) voda so označene v priloženi situaciji.

– Objekta št. 1, 2
Pri gradnji apartmajskih hotelov je potrebno upoštevati prostostoječ tip gradnje v zelenju, ki je lahko sodobna in naj izhaja iz tradicije zdraviliške arhitekture. Objekta morata biti oblikovana čimbolj nevtralno in enostavno. Fasadni del mora biti oblikovan enotno in čimbolj transparentno, dovoljene so členitve. Streha naj bo v večji meri ozelenjena oziroma urejena kot terasa in naj se naveže na obstoječ hrib.
– Objekt št. 3
Objekt naj v čelni fasadi proti parku upošteva merilo in strukturo obstoječe konjušnjice ter sosednjih objektov. Streha naj bo dvokapnica.
– Objekt št. 4
Pri gradnji je potrebno upoštevati tloris, ki se mora prilagajti obliki terena. Uporabljeni morajo biti nevtralni materiali in barve. Zaradi vkopanosti objekta fasade skoraj ni, tam, kjer je pa vidna, pa je zaželena uporaba naravnih materialov, predvsem lesa v kombinaciji s steklom. Pri oblikovanju vidnega dela fasade jo je potrebno uskladiti z Zdraviliškim domom. Le ta mora obdržati glavno vizualno in estetsko dominanto. Streha objekta je praviloma ravna in mora biti prilagojena strehi Zdraviliškega doma.
– Objekt št. 5
Pri oblikovanju tega objekta je potrebno upoštevati, da predstavlja enega od robov zdraviliškega kompleksa in parka. Zaželena je uporaba naravnih materialov, predvsem lesa. Objekt mora biti oblikovan dokaj enotno in v sozvočju z okoliškimi objekti v zdraviliškem kompleksu. Streha objekta je praviloma simetrična dvokapnica s poudarjeno glavno smerjo slemena, ki poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.

Obstoječi zdraviliški park se ohranja v celoti. Preko obstoječih poti se poveže s pobočjem v smeri proti vili Zora. Za vse nove krajinske ureditve mora biti izdelan krajinski načrt, ki mora upoštevati oblikovno in vsebinsko kontinuiteto zdraviliškega parka in smernice območne spomeniškovar­stvene službe.
Na južnem robu se v celoti ohrani obstoječi drevored oziroma se po potrebi v celoti obnovi. Obnova drevoreda mora biti izdelana na podlagi smernic strokovnih služb na celotni potezi od uprave Zdravilišča do ribnika.
Ribnik se ohrani, vendar se v celoti rekonstruira: izvedejo se potrebni vodnogospodarski posegi, pri tem pa se ohrani njegova oblika; vsi novi tehnični posegi morajo biti podrejeni oblikovalskim zahtevam.
Obstoječa pot med gozdnim robom in drevoredom se uredi na novo na obstoječi trasi. Poveže se z obstoječo poljsko potjo, ki poteka po pobočju, in se naveže na obstoječe dostopne poti do vile Zora, hkrati pa se naveže na novo dostopno in dovozno pot do novih hotelskih objektov. Vse poti so načeloma v peščeni ali podobni izvedbi razen dostopne in dovozne poti do novih hotelskih objektov, ki je lahko drugače utrjena.
Prostor med obstoječo potjo ob gozdu in novo dostopno potjo do novih objektov se ohrani kot zelenica, na katero se ne posega niti z vegetacijo niti z objekti.
Pred objektoma, v pasu med novo dovozno potjo in objektom se uredijo dostopi do hotelov in zunanji prostori spremljajočih dejavnosti (kavarne, trgovine ipd.). Zasaditev vhodnega dela in zunanjih prostorov spremljajočih dejavnosti mora upoštevati značilno vrstno sestavo in obliko vegetacije neposredne okolice, kar pomeni, da po svoji strukturi in izboru rastlinski vrst upošteva okoliški gozd, kmetijske površine in zdraviliški park.
V območje med obstoječo potjo proti ribniku in gozdom je dopustno umeščanje urbane opreme (klopi, koški, luči) na osnovi smernic strokovnih služb.
V zaledju Zdraviliškega doma se uredi manjši bazenski kompleks. Novi objekti in bazeni upoštevajo zasnovane gradbene linije, ureditev zunanjega dela bazenov pa upošteva morfologijo prostora – reliefni in gozdni rob. Ureditev zunanjega prostora mora upoštevati značilno vrstno sestavo in obliko vegetacije neposredne okolice, kar pomeni, da po svoji strukturi in izboru rastlinski vrst upošteva okoliški gozd, kmetijske površine in zdraviliški park.
Območje med vrtnarijo in novim predvidenim hotelskim objektom na severu (območje sedanjega peščenega parkirišča) se zasnuje kot trg. Njegova zasnova, vključno z urbano opremo, mora upoštevati značilnosti zdraviliškega kompleksa.
Območje okoli črpališča termalne vode pred obstoječo kavarno se ustrezno uredi.

Glede na ugotovljeno in predvideno geološko sestavo tal, razgibano morfologijo (pogojno stabilna pobočja) terena kot tudi objektov, bo potrebno za vsak objekt posebej izdelati podrobne geološke raziskave ter na osnovi le teh določiti način temeljenja in ureditve okolice.

Ob vzhodnem robu ureditvenega območja se predvidoma uredi že obstoječi ribnik, in sicer na način, da ne bo ogrožena stabilnost vodnega in priobalnega zemljišča, da ne bo oviran normalen pretok ter da bo še nadalje omogočen obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Ureditev se izvede zgolj s krajinskimi elementi.

Odvajanje padavinskih voda se v največji možni meri rešuje z zatravitvami ter travnimi ploščami. Odpadne komunalne vode se morajo odvajati v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v čistilno napravo.

Na podlagi Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) sodi obravnavano območje v I. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 50 dBA in mejne nočne ravni 40 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Čas gradnje je potrebno omejiti na dnevni čas ter po potrebi bližnje objekte tudi zapreti. Pri tem mora biti gradnja najhitreje zaključena. Hrupnejše delo je potrebno v bližini objektov navzven zastreti s protihrupnimi panoji. Ker predvidena gradnja predstavlja začasen poseg v prostor, lahko izvajalec gradbenih del na osnovi zakona o varstvu okolja v povezavi z določili uredbe, ki ureja hrup v naravnem in življenjskem okolju, za čas gradnje pridobi dovoljenje za povečanje čezmerne obremenitve območja s hrupom v dnevnem času. Predvideni objekti pa po končani gradnji ne smejo predstavljali virov povečanega hrupa.

Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Prvenstveno se morajo ogrevati na ekološko sprejemljive energente kot so zemeljski plin ali biomasa. S tem pa bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.

Posode za odvoz odpadkov za predvidene objekte morajo biti določene v sklopu projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Investitor si bo moral zagotoviti ustrezen prostor za namestitev zabojnika. Komunalni odpadki se bodo odvažali na urejeno komunalno deponijo.

Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Prepovedano je deponiranje kakršnihkoli odpadkov in odvečne zemljine znotraj meje območja naravne vrednote.

Na obravnavanem območju se nahaja območje naravne vrednote ''Dobrna – zdraviliški park''. To območje zajema osrednji in zahodni del ureditvenega območja. Meja območja naravne vrednote je prikazana na listu: GRAFIČNI NAČRT 1: ''Prikaz namenske rabe''. Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naravnih vrednot, navedenih v strokovnem gradivu ''Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del zdraviliškega kompleksa v Dobrni'' (ZRSVN, OE Celje, februar 2004), ki so priloga temu odloku.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti, je treba pred pričetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

Celotno ureditveno območje je v skladu z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Celje zaščiteno kot naselbinska dediščina – Dobrna Zdravilišče.
V sklopu izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja na tem območju, ki se ureja s tem aktom, je treba pred pričetkom izdelovanja projekta pridobiti kulturnovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.

Ohranjati je potrebno obstoječe poljske in gozdne poti, kjer pa to ni možno, jih je potrebno prestaviti ali korigirati. Odmik objektov od gozdnega roba mora biti vsaj za eno drevesno višino, kjer pa to ni možno, bo v okviru pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno doseči dogovor z lastnikom gozdne površine o ukrepanju v primeru, če bo drevje ogrožalo objekte. Pri spreminjanju gozdnega roba je le tega potrebno po končanih gradbenih delih sanirati ter dosaditi avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Za objektom št. 4 je potrebno izdelati tudi interventno cesto za potrebe gospodarjenja z gozdom.

Pri pripravi sprememb in dopolnitev ZN so upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila, pri čemer so bili upoštevani standardi SIST DIN 14090. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov.

Pri gradnji objektov so prepovedani posegi, ki pospešujejo erozijo, nenadzorovano zbiranje in odvajanje voda, odlaganje in skladiščenje materialov, zadrževanje voda in posegi, ki bi pospešili zamakanje zemljišč in povzročili dvig podzemne vode.

Za predvidene objekte so določene nove meje gradbenih parcel. Za objekt št. 3 pa se bo meja gradbene parcele določila naknadno glede na velikost nadomestne gradnje. Vsa prometna infrastruktura, ceste in parkirišča, pa ima svojo gradbeno parcelo in se lahko deli v več manjših gradbenih parcel, in sicer skladno s faznostjo in potekom gradnje. Meja gradbene parcele za prometno infrastrukturo poteka po robu prometne infrastrukture in zajema tudi vse nujne elemente prometne ureditve.

V enotni etapi se morata izgraditi objekta št. 1 in 2. Hkrati z njima se mora izgraditi tudi dovozna cesta do teh objektov ter izvesti potrebne ureditve neimenovanega vodotoka (zamenjati kanalizirani del potoka, v celotni dolžini s cevjo premera 1000 mm ali izvesti odprti profil).
Gradnja druge faze prometnega omrežja – končna faza je predvidena po izgradnji vseh načrtovanih programskih sklopov. Pred pričetkom gradnje objekta št. 4 je potrebno v skladu z Odlokom o spremembi in dopolnitvi Odloka o Zazidalnem načrtu za del Zdraviliškega kompleksa v Dobrni (Uradni list RS, št. 54/2004) izgraditi drugo fazo prometne ureditve na območju hotela Vita, kjer je predvidena izvedba 128 podzemnih parkirnih mest in 53 zunanjih na nivoju terena.
Ostali načrtovani objekti in drugi posegi v prostor, določeni s tem odlokom, se lahko izvedejo v eni ali več posameznih etapah. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve.

Investitorji načrtovanih objektov in drugih posegov v prostor, določenih s tem odlokom, so dolžni z Občino Dobrna skleniti urbanistično pogodbo. Urbanistična pogodba mora vsebovati najmanj:
– obseg gradenj v javno korist, opremljenost zemljišč s komunalno infrastrukturo in roke, v katerih jih mora investitor izvesti,
– tiste pogoje in zahteve nosilcev urejanja prostora, ki se ne nanašajo neposredno na načrtovano prostorsko ureditev, so pa povezane z njeno izvedbo oziroma njenim delovanjem,
– podrobno oceno vseh stroškov za dela iz urbanistične pogodbe, ki bi jih morala prevzeti občina, ter način povračila teh stroškov investitorju,
– podrobno oceno investitorjevih stroškov za dela iz urbanistične pogodbe, če se financirajo iz javnih sredstev,
– razmejitev finančnih obveznosti med posameznimi investitorji v primeru več investitorjev,
– določbe glede uveljavitve pravic občine, če investitor ne izpolni s pogodbo določenih obveznosti.

Investitorji načrtovanih objektov št. 1 in 2 morajo organizirati izbiro strokovno najprimernejše rešitve na javnem natečaju. Javni natečaj morajo organizirati v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico v skladu s pravilnikom o natečajih.

Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje tlorisnih gabaritov, pri čemer je potrebno upoštevati gradbene linije in gradbene črte. Dovoljena je tudi gradnja kleti, ki pa ne sme presegati gabaritov pritlične etaže.
Meje gradbenih parcel so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo zazidalnega načrta.
Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo zazidalnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni službi Občine Dobrna in na Upravni enoti Celje – Oddelku za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.