Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 7. člena Statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 44/99 in 27/01) je župan Občine Tabor dne 5. 5. 2005 sprejel

Občina Tabor je bila ustanovljena leta 1998. Površina občine je 35 km2, po podatkih popisa prebivalstva v letu 2002 občina šteje 1491 prebivalcev. Prebivalci občine se preživljajo s kmetijstvom in z delom v bližnjih krajih, vedno pomembnejše pa je tudi podjetništvo.
Splošno o Občini Tabor. Občina Tabor leži na južnem obrobju Spodnje Savinjske doline in iz njenega ravninskega dela prehaja v gričevnato Posavsko hribovje. Lega občine je strateškega pomena z vidika vpliva prometnega omrežja, saj leži tik ob avtocestni povezavi Ljubljane in Celja, skozi severni del občine poteka regionalna povezava obeh središč. Občina je od Celja oddaljena 26 km, od Ljubljane pa 55 km.
Značilnosti krajine. Občina se deli na dva značilna dela. Severni del predstavlja ravninsko dno Savinjske doline, njen južni del pa gričevnato zaledje Posavskega hribovja. Dvojnost geografske tipike se kaže v različnih značilnostih severnega in južnega dela občine. Severni del občine zaznamuje ravnina, zgoščena poselitev, intenzivno kmetijstvo, monotonost ravnine, hmeljarstvo, poselitveno (občinsko) središče… Južni del občine zaznamuje gričevnato obrobje, razpršena poselitev (večinoma samotne kmetije v celkih), raznolikost gričevja, pestra hidrografska mreža, poraslost z gozdom, čudoviti razgledi proti Savinjski dolini in naprej proti Kamniškim Alpam… Območje severnega dela občine sodi med alpske krajine, medtem ko območje južnega dela sodi med alpska hribovja. Tudi pri analizi rastja lahko ugotovimo dvojnost prostora občine, in sicer podobo obsežnih kmetijskih površin na severu ter podobo obširnih območij gozdov s celki v južnem delu. Največji vodotok v občini predstavlja Bolska, ki teče skozi njen severni del, in sicer od zahoda proti vzhodu, kjer se v sosednji občini izliva v Savinjo. Za južni in osrednji del občine je značilna visoka vodnatost v obliki hudournikov, ki izvirajo na pobočjih Posavskega hribovja in se stekajo proti severu v Savinjsko dolino, kjer se izlivajo v Bolsko. Večji potoki hudourniškega značaja so Kučnica in Konjščica s pritokoma Ojstrico in Gozdnico. Napajajo se s številnimi grabni (Veterškov graben, Letejev graben, Tesen, Suhi potok, Vrhovčev graben…), ki so oblikovali značilen relief Posavskega hribovja. V Občini Tabor se nahajajo tudi številni vodni izviri. Nekateri med njimi oskrbujejo zgolj lokalno prebivalstvo, nekateri pa predstavljajo pomemben vodni vir za oskrbo širšega dela Spodnje Savinjske doline.
Na območju Občine Tabor se srečujejo s poplavno ogroženostjo enega od vodotokov, in sicer Konjščice, ki predstavlja hudourniški vodotok, ki se s pobočja Posavskega hribovja steka v nižinsko dno Savinjske doline in teče tik ob naselju Ojstriška vas. Medtem ko hudourniki na območju Občine Tabor niso povzročili večje škode ob poplavah Savinje v devetdesetih letih, je leta 1994 ob večjem deževju oziroma lokalnem neurju Konjščica prestopila bregove in zaradi neurejenega zgornjega toka ter neurejenih razmer v Ojstriški vasi (neurejeni nasipi, slabo dimenzionirani mostovi in brvi…) zaradi spleta dogodkov poplavila. Prebivalci Ojstriške vasi nosijo posledice takratne poplave, ki pravzaprav predstavlja enkraten slučaj, že celo desetletje, saj se še danes srečujejo s t.i. »nevrednim premoženjem«. Vlaganj v območje Ojstriške vasi tik ob vodotoku pravzaprav ni, ker je območje pod posebnim režimom urejanja. Prebivalci pa so zaradi edine ujme v zadnjih desetletjih postali apatični, saj zaradi številnih omejitev ne vidijo prihodnosti.
Značilnost infrastrukture. Občina Tabor leži tik ob glavni prometni osi Slovenije, ki tvori slovenski cestni križ, in sicer ob avtocestni povezavi Ljubljana–Celje–Maribor. Sam koridor avtoceste le v manjšem delu poteka skozi ozemlje občine, vendar je treba poudarit, da ima občina strateško lego z vidika bližine priključkov na omenjeno prometno os. Na zahodni strani se v neposredni bližini nahaja avtocestni priključek v Občini Vransko (priključek Čeplje), na vzhodni strani pa priključek v Občini Braslovče (priključek Šentrupert). Poleg navedenega je pomemben tudi potek regionalne povezave Ljubljane in Celja skozi celoten severni del občine, ki preseka občino v smeri vzhod–zahod (regionalna cesta II. reda Arja vas–Žalec–Šempeter–Ločica–Trojane). Občinsko središče je povezano z regionalno povezavo (regionalna cesta III. reda Pondor–Tabor–Ojstriška vas–Kapla). Prometno je torej severni del Občine Tabor odlično navezan na širšo okolico, ne samo v regionalnem, pač pa tudi v državnem merilu. Nadalje je severni del ustrezno prepleten z lokalnimi cestami, ki povezujejo naselja ob regionalni cesti z občinskim središčem. Povsem druga slika prometnih povezav se pokaže na južnem delu občine, t.j. v gričevnatem Posavskem hribovju. Tu je nekaj cest lokalnega pomena, večino prometne mreže pa predstavljajo gozdne poti. Glavne prometne osi oziroma povezave v tem delu pravzaprav ni, saj je južno območje prepredeno z mozaikom lokalnih poti, ki povezujejo posamezne zaselke ter samotne kmetije.
Razpršena poselitev, veliko število samotnih kmetij in zaselkov in geografske značilnosti južnega dela občine močno vplivajo na obseg in strukturo komunalne infrastrukture – komunalne infrastrukture ni ali pa je razdrobljena, neučinkovita, zastarela. Območje občinskega središča, je komunalno bolje opremljeno, čeprav kanalizacijsko omrežje še ni celovito. Tudi čistilne naprave na tem območju ni. Največjo težavo predstavljajo zaselki severnega dela občine ob regionalni cesti, ki so se razvijali stihijsko (naselji Pondor in Kapla), kjer bi bile investicije v komunalno opremo največje.
Značilnosti poselitve v povezavi z demografijo. Občino Tabor sestavlja 7 naselij, in sicer: naselja Črni vrh, Loke in Miklavž pri Taboru, Tabor, Pondor, Ojstriška vas in Kapla. Podatki popisov kažejo, da se je skupno število prebivalcev v vseh naseljih, ki sestavljajo Občino Tabor, v času od prvega do zadnjega popisa zmanjšalo za 15 odstotkov (od 1773 prebivalcev leta 1869 na 1491 prebivalcev leta 2002). V vmesnem obdobju sicer zasledimo trend nihanja. V gričevnatem delu Posavskega hribovja je v splošnem opazen izrazit trend upadanja števila prebivalstva, medtem ko je ravninski del Savinjske doline zaznamovan s trendom rahlega večanja števila prebivalstva. Vendar tudi v ravninskem delu ločimo dva demografska pojava, in sicer: za osrčje občine z občinskim središčem je značilen občuten porast števila prebivalstva v vodilnem naselju občine, t.j. v naselju Tabor, za območje prometnega koridorja v severnem delu občine pa je značilno konstantno število prebivalcev, vendar se ob odprtju celotne avtocestne povezave med Ljubljano in Celjem zaradi atraktivnosti lokacije pričakuje povečan interes različnih vlaganj.

V skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) je priprava prostorske strategije potrebna predvsem zaradi spremenjenega prometnega položaja, ki bo ob dokončanju celotne avtocestne prometne povezave, t.j. V. prometnega koridorja, vplival na novo vlogo občine, zaradi novih medobčinskih odnosov po letu 1998, zaradi spremenjenih družbeno-ekonomskih, socialnih in pravnih razmer in z njimi povezanih prostorskih opredelitev razvoja Občine Tabor, ki se je v zadnjih desetletjih razvijala predvsem v smeri zaledja večjih urbanih središč, danes pa postaja atraktiven prostor za vlaganje v nove dejavnosti (obrt, proizvodnja, poslovne dejavnosti, logistika, turizem, rekreacija in drugo), zaradi krize vrednostnega sistema pri urejanju prostora in zaradi vedno manjšega upoštevanja skupnih in dolgoročnih interesov v prostoru.
Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986–2000 ter prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje 1986-1990 (Uradni list RS, št. 21/90, 32/92, 69/93, 7/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 77/98) in prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986-2000 ter prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje 1986–1990 za območje Občine Tabor (Uradni list RS, št. 32/99, 58/99, 96/02) zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka ne zagotavljajo ustreznega prostorskega razvoja, poleg tega temeljni Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03 - popravek; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) z dnem 20. 7. 2007 razveljavlja vse občinske prostorske akte, sprejete v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja. Te bo Občina Tabor med drugim nadomestila s prostorsko strategijo, ki predstavlja temeljni strateški prostorski akt občine, s katerim bo na konceptualnem nivoju določila svoj prostorski razvoj. S sprejemom prostorske strategije bo Občina Tabor tako določila usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe tako, da bo zagotovila pogoje za vzdržen in usklajen razvoj na območju občine.

Pravna podlaga za pripravo prostorske strategije je dana v 171. členu ZUreP-1.

Občina Tabor pristopa k sprejemanju prostorske strategije z namenom, da pripravi celovit strateško usmerjen dokument z dolgoročnimi razvojnimi možnostmi, ki bo ne samo ohranil poselitev, temveč tudi spodbudil investitorje k novim vlaganjem v prostor občine. V postopek priprave prostorske strategije bo Občina Tabor, predvsem v fazi izdelave strokovnih podlag, v največji možni meri vključila strokovno in laično javnost tudi v obliki organizacije urbanističnih posvetov in delavnic z občani. Na tak način želi Občina Tabor sprejeti prostorski akt, ki bo imel popolno podporo v lokalnem okolju.
S prostorsko strategijo bo Občina Tabor določila izhodišča in cilje prostorskega razvoja, zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru, zasnovo sistemov lokalnega pomena (poselitev, komunalna infrastruktura, krajina) ter ukrepe za izvajanje prostorske strategije za celotno območje Občine Tabor in zasnovo prostorskega razvoja in urejanja naselja (urbanistično zasnovo) za naselje Tabor. Prostorska strategija bo določila izhodišča in vizijo prostorskega razvoja ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru.

Prostorska strategija bo obravnavala prostor celotne Občine Tabor, pri čemer bo dan poudarek na strateškem položaju občine ob avtocestnem koridorju ter legi ob regionalni povezavi, kar predstavlja atraktiven prostor za vlaganje v poslovne in proizvodne dejavnosti predvsem v severnem delu, kjer je Občina Tabor že zaznala pritisk na nekatere atraktivnejše lokacije, zagotavljanju pogojev za storitvene dejavnosti na območju celotne občine, prestrukturiranju večjih kmetij v celovite gospodarske subjekte, ohranjanju poselitve in dopolnilni turistični usmeritvi južnega dela občine, izboljšanju prometnih povezav v južnem delu, ureditvi razpršene gradnje severno od regionalne povezave ter usmerjanju nove gradnje v obstoječa naselja s poudarkom na kompleksnejši ureditvi občinskega središča z urbanistično zasnovo, proučitvi možnosti razvoja območja ob Konjščici zaradi njegove poplavne ogroženosti, ovrednotenju teženj občanov po gradnji novih objektov in drugo. Občina želi na tak način sprejeti prostorski akt, ki bo imel razvojno vlogo in bo spodbujal investitorje v nova vlaganja.
Sedanja politika racionalne izrabe prostora občine ni pasivna. Zadnje spremembe prostorskih sestavin planskih aktov Občine Tabor v letu 2002 so prinesle določeno dinamiko in možnosti boljše izrabe in popolnjevanja poselitvenih območij, kar bo Občina Tabor poskušala realizirati v obdobju do uveljavitve nove prostorske strategije. Občina Tabor se namreč s polno odgovornostjo zaveda, da racionalna prostorska izraba posredno vpliva na razvoj in realizacijo mnogih drugih področij, kot na primer na razvoj komunalne infrastrukture in ekologije, ki je pravzaprav neobhodna spremljevalka urbanizacije. Nova prostorska strategija bo tako prinesla usmerjeno prostorsko ureditev, ki bo zajemala zelo širok spekter potencialnih investitorjev, vendar je dejstvo, da nekaj teh možnosti Občina Tabor ima že sedaj. Sedanje možnosti individualnih gradenj trenutno sledijo povpraševanju, popolnoma pa je preteklo načrtovanje prostora zanemarilo potencial poslovnih dejavnosti ter trgovine. Z dokončno ureditvijo avtocestnih prometnih povezav v letu 2005 se bo strateški položaj Občine Tabor močno ojačal in pridobil pomembnosti z logističnega vidika povezave severovzhoda in jugozahoda ter z vidika perspektive bodoče 3. povezovalne osi severa in juga (Koroška–Bela Krajina). Prav prostorska strategija je tista, ki mora predvidevati bodoče perspektive, ker potencialni investitorji zahtevajo zelo hitri odzivni čas in samo sprotno urejanje prostora tem zahtevam ne more ugoditi. Razvoj poslovnih dejavnosti na območju Občine Tabor je namreč poleg naselitvenih ambicij zelo pomemben zaradi delovnih mest, ki jih v občini kronično primanjkuje. Značilnost občine je namreč močna stopnja samozaposlenosti, ki pa je z zmanjševanjem moči kmetijstva tudi močno ogrožena. Vsekakor si Občina Tabor močno želi, za kar si bo v postopku sprejemanja nove prostorske strategije močno prizadevala, da bi ustvarila pogoje za harmoničen razvoj poselitvenih območij in pridobila zadostne površine za poslovne dejavnosti, kar izjemne naravne in ustvarjene danosti naravnost tudi omogočajo. Veliko tistega, kar Občina Tabor predvideva, da bo tudi vir za preživljanje občanov (drobno gospodarstvo, dopolnilne dejavnosti), se bo namreč z zagotovitvijo prej navedenih pogojev pojavilo samo od sebe, saj šele povpraševanje sproži tudi ponudbo. V iznajdljivost in sposobnost občanov pa Občina Tabor ne dvomi.

Zaradi izdelave celovite presoje vplivov prostorske strategije na okolje iz 8. točke tega programa priprave pripravljavec zagotovi izdelavo okoljskega poročila in njegovo revizijo.

Prostorska strategija se pripravi za območje celotne Občine Tabor, urbanistična zasnova se pripravi za občinsko središče, naselje Tabor.

Pripravljavec prostorske strategije je Občina Tabor (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec).

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave prostorske strategije podati smernice in strokovne podlage za njeno pripravo, k dopolnjenemu predlogu prostorske strategije pa mnenje, so:
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
– Direktorat za kmetijstvo
– Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo
– Ministrstvo za okolje in prostor:
– Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj
– Direktorat za okolje, Sektor za varstvo narave
– Direktorat za okolje, Sektor za vode
– Direktorat za okolje, Sektor za rudarstvo in mineralne surovine
– Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami
– Agencija RS za okolje, Urad za okolje
– Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave
– Agencija RS za okolje, OE Celje
– Ministrstvo za kulturo
– Ministrstvo za promet:
– Direktorat za ceste
– Direktorat za železnice
– Direktorat za letalstvo
– Direktorat za pomorstvo
– Direkcija RS za ceste, izpostava Celje
– Ministrstvo za gospodarstvo:
– Direktorat za notranji trg
– Direktorat za energijo
– Ministrstvo za informacijsko družbo
– Ministrstvo za zdravje:
– področje za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti
– Zdravstveni inšpektorat RS, OE Celje
– Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
– Ministrstvo za obrambo:
– Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo
– Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Celje
– Uprava za obrambo, Celje
– Ministrstvo za notranje zadeve
– Agencija RS za regionalni razvoj
– Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje
– Zavod RS za varstvo narave, OE Celje
– Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje
– ELES Elektro Slovenija, javno podjetje za prenos električne energije d.o.o., Ljubljana
– Pošta Slovenije d.o.o., PE Celje
– Telekom Slovenije d.d., PE Celje
– Javno komunalno podjetje Žalec JKP
– Elektro Celje d.d., javno podjetje za distribucijo električne energije, Celje
– Telemach d.o.o., Družba za komunikacijske storitve
– Geoplin d.o.o., Ljubljana
– NIVO Gradnje in ekologija d.d., Celje
– Javne naprave, javno podjetje d.o.o., Celje
– Vzdrževanje in obnova cest d.d., Celje
– Občina Tabor – področje razvoja prometa (lokalne ceste), gospodarstva, družbene javne infrastrukture lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, druge infrastrukture lokalnega pomena.

O pripravi prostorske strategije pripravljavec obvesti sosednje občine, in sicer Občine Vransko, Braslovče, Prebold, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Te občine lahko v postopku priprave prostorske strategije dajejo predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, ki lahko vplivajo na njihove zadeve urejanja prostora.
Kolikor se v postopku priprave prostorske strategije ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja drugih organov, ki niso našteti v 4. točki tega programa priprave, se le-te pridobi tekom postopka.

Pripravljavec zagotovi strokovne podlage pripravljavca z nazivom »Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja Občine Tabor«. Ker gre za izdelavo povsem novega prostorskega akta, bo pripravljavec pridobil nove strokovne podlage za prostorsko strategijo, ki bodo izdelane v skladu z ZUreP-1 in Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04).
Strokovne podlage pripravljavca vsebujejo najmanj analizo stanja in teženj v prostoru, analizo razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru in študijo ranljivosti prostora.

Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora posredujejo posamezni nosilci urejanja prostora iz 4. točke tega programa priprave, pri čemer morajo upoštevati raven podobnosti obravnavane problematike. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora se pripravljavcu posredujejo v tiskani in digitalni obliki, če v tej obliki že obstajajo.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora morajo biti izdelane v skladu z ZUreP-1, predvsem pa nosilci urejanja prostora pripravljavcu posredujejo vrste strokovnih podlag, kot so navedene v 37. členu Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04).

Pri izdelavi prostorske strategije se smiselno upoštevajo že izdelane strokovne podlage pripravljavca za obravnavano območje prostorske strategije, pridobljene tekom zadnje spremembe prostorskega plana Občine Tabor, izhodišča veljavnih prostorskih aktov na območju Občine Tabor ter vse drugo že izdelano relevantno gradivo.
Strokovne rešitve za urbanistično zasnovo naselja Tabor se pridobijo z izdelavo vsaj dveh variantnih rešitev. Variantne rešitve prostorskega razvoja bodo pripravljene na osnovi obveznih strokovnih podlag.
Pripravljavec lahko pridobi tudi druge podrobnejše strokovne podlage, za katere se v postopku priprave prostorske strategije ugotovi, da so pomembne pri obravnavi problematike in za odločitve o prostorskem razvoju občine.

Potrebni geodetski podatki in geodetske podlage, ki bodo uporabljeni kot strokovna podlaga in kot podlaga za izdelavo kartografskega dela prostorske strategije, so naslednji: podatek prostorskih enot za naselja, topografski podatki o vodah, reliefu in cestah merila 1:25.000, grafični podatki katastra stavb, digitalni katastrski načrt, državna topografska karta merila 1:50.000, državna topografska karta merila 1:25.000, temeljni topografski načrti merila 1:5.000, digitalni ortofoto načrti. Vsi podatki se nanašajo na območje Občine Tabor.
Kolikor se v postopku priprave prostorske strategije ugotovi, da je potrebno pridobiti tudi druge geodetske podatke, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se le-te pridobi tekom postopka.

Vse geodetske podatke in podlage iz točke 7.1. tega programa priprave, pridobi pripravljavec.

Skladno z določili ZVO in ZON je pripravljavec z vlogo št. 350-03/2005-04 z dne 14. 2. 2005 obvestil Ministrstvo za okolje in prostor o nameri priprave prostorske strategije. Na podlagi zaprosila je Ministrstvo za okolje in prostor pripravljavca z odločbo št. 354-09-68/2005 z dne 29. 3. 2005 seznanilo, da je v postopku sprejemanja prostorske strategije treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Za njeno izvedbo mora pripravljavec prostorske strategije zagotoviti izdelavo okoljskega poročila, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje in možne alternative, ob upoštevanju ciljev in geografskih značilnosti območja, na katerega se plan nanaša in revizijo okoljskega poročila.

Priprava prostorske strategije bo ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora predvidoma potekala po naslednjem terminskem planu:

– Pripravljavec je do sprejema programa priprave že izvedel 1. prostorsko konferenco in izbral načrtovalca prostorske strategije. Priporočila in usmeritve 1. prostorske konference so upoštevane v tem programu priprave oziroma bodo obravnavana tekom nadaljnjega postopka priprave prostorske strategije, predvsem v okviru izdelave strokovnih podlag pripravljavca.

– Po sprejemu programa priprave pripravljavec pridobi geodetske podlage in druge podatke ter skupaj z načrtovalcem pristopi k izdelavi strokovnih podlag pripravljavca, v okviru katerih objavi poziv za zbiranje pobud javnega in zasebnega sektorja.
– Načrtovalec zagotovi izdelavo strokovnih podlag pripravljavca iz točke 5.1. tega programa priprave, strokovne podlage dopolni po izteku roka za pridobitev smernic.

– Po objavi programa priprave pripravljavec pozove nosilce urejanja prostora iz 4. točke tega programa priprave, da v roku 30 dni po prejetju vloge pripravljavca posredujejo smernice za načrtovanje, hkrati s pozivom jim pripravljavec posreduje ta program priprave.
– Načrtovalec v okviru strokovnih podlag pripravljavca izdela analizo smernic ter ob upoštevanju predhodnih analiz izdela usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev.

– Načrtovalec in pripravljavec pripravita predlog prostorske strategije, pripravljavec obravnava predlog prostorske strategije na občinskem svetu.
– Pripravljavec skliče 2. prostorsko konferenco.

– Najmanj 14 dni po 2. prostorski konferenci pripravljavec s sklepom javno razgrne predlog prostorske strategije, javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– V času javne razgrnitve pripravljavec organizira javno obravnavo predloga prostorske strategije.
– Pripravljavec po javni razgrnitvi predloga prostorske strategije ob upoštevanju strokovnih mnenj načrtovalca zavzame stališča do pripomb in predlogov, danih v času javne razgrnitve.
– Načrtovalec dopolni predlog prostorske strategije v skladu s stališči do pripomb in predlogov iz prejšnje alineje.

– Pripravljavec pozove nosilce urejanja prostora iz 4. točke tega programa priprave, da v roku 30 dni po prejetju vloge pripravljavca posredujejo mnenja k dopolnjenemu predlogu prostorske strategije.
– Pripravljavec izvede obravnavo dopolnjenega predloga prostorske strategije na občinskem svetu po pridobitvi mnenj nosilcev.

– Občinski svet sprejme dopolnjen predlog prostorske strategije z odlokom.
– Pred objavo Odloka o prostorski strategiji pripravljavec pošlje prostorsko strategijo ministru za prostor v potrditev.
– Potrjen Odlok o prostorski strategiji pripravljavec objavi skupaj z datumom in številko sklepa ministra za prostor o potrditvi.

Sredstva za izdelavo prostorske strategije, vključno s sredstvi za izdelavo strokovnih podlag pripravljavca, geodetskimi podlagami in celovito presojo vplivov prostorske strategije na okolje zagotovi pripravljavec. Sredstva, potrebna za izdelavo zakonsko predpisanih strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora, zagotovijo nosilci iz lastnih proračunskih sredstev.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave.