Na podlagi drugega odstavka 12. člena Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

To navodilo določa način ugotavljanja in valorizacije katastrskega dohodka ter obrazce za izdelavo lestvic katastrskega dohodka.

(1) Katastrski dohodek se ugotavlja po katastrskih okrajih in za vsak katastrski razred zemljišč, za naslednje katastrske kulture, določene s predpisi o katastrski klasifikaciji zemljišč:
1. njive,
2. vrtove,
3. plantažne sadovnjake,
4. ekstenzivne sadovnjake,
5. vinograde,
6. hmeljišča,
7. travnike,
8. barjanske travnike,
9. pašnike,
10. trstičja,
11. gozdne plantaže in
12. gozdove.
(2) Katastrski dohodek se pri posameznih katastrskih kulturah ugotavlja za vsak posamezni katastrski razred zemljišč. Katastrskih razredov zemljišč je lahko največ 8.
(3) Katastrski dohodek se za vse katastrske kulture ugotavlja na 1 ha površine.
(4) Ugotovljeni katastrski dohodki za vsako katastrsko kulturo in katastrski razred zemljišča v okviru katastrskega okraja tvorijo lestvico katastrskega dohodka za katastrski okraj.

Katastrski dohodek kmetijskega zemljišča je prihodek (denarna vrednost pridelkov) od rastlinske proizvodnje in od živinoreje, ki ga dosegajo uporabniki kmetijskih zemljišč s povprečnim, krajevno običajnim načinom rabe zemljišč in ob povprečni letini (pridelkih), zmanjšan za povprečne materialne stroške te proizvodnje in amortizacijo.

(1) Katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč se ugotavlja na podlagi povprečnih pridelkov v zadnjih petih letih, s tem da se ne upošteva najboljše in najslabše letine ter povprečne strukture rabe v posameznih statističnih cenilnih okoliših, združenih v dohodkovna območja. Dohodkovna območja so območja s primerljivimi naravnimi in ekonomskimi danostmi za kmetijsko pridelavo. Meje dohodkovnih območij potekajo po mejah katastrskih okrajev.
(2) Manj pogosti posevki in vrste sadnega drevja, ki se gojijo v manjšem obsegu, se pri določanju strukture pridelave prištejejo k pretežni (reprezentančni) kulturi, s tem da se njihova površina ali drevesa prištejejo in obračunajo z enako vrednostjo pridelka in enakimi stroški, kot pri reprezentančni kulturi.
(3) Povprečne cene kmetijskih pridelkov ter vrednost materialnih stroškov se za podatke, ki jih za kmetijstvo ugotavlja in vodi Statistični urad Republike Slovenije, ugotovi pri tem uradu, za druge podatke pa se smiselno uporabijo podatki iz kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah (v nadaljnjem besedilu: kalkulacije). Pri določanju denarne vrednosti pridelkov se ne upoštevajo plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike.
(4) Pri uporabi podatkov, ki jih ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije za kmetijstvo, se upoštevajo odkupne oziroma tržne in nabavne cene iz leta pred obračunom katastrskega dohodka, valorizirane s količnikom, ugotovljenim na podlagi njihove povprečne letne stopnje rasti v zadnjih dveh letih.
(5) Če cene in vrednosti materialnih stroškov niso razpoložljive za določeno leto, se na leto ugotavljanja katastrskega dohodka valorizirajo s stopnjo rasti maloprodajnih cen v obdobju od leta razpoložljivosti podatka do leta ugotavljanja.

(1) Povprečni materialni stroški se ugotavljajo za vsako katastrsko kulturo in za vsak katastrski razred zemljišča, kot so za reprezentančne kulture in za posamezno raven intenzivnosti določeni v kalkulacijah.
(2) Med materialne stroške se štejejo: vrednost semena in sadik, mineralnih gnojil, hlevskega gnoja za vrtove, sredstev za varstvo rastlin, stroški obdelave zemljišč, nege posevkov, prevozov, spravila oziroma kombajniranja, stroški varstva in urejanja kmetijskih zemljišč, stroški namakanja za katastrsko kulturo vrt in druge rastline, ki se običajno namakajo, vrednost materiala za vezanje, spremenljivi stroški rabe strojev, amortizacija običajno uporabljenih stavb, strojev in opreme ter drugi običajni stroški.
(3) Med materialne stroške se ne šteje vrednost vloženega lastnega človeškega dela.

(1) Prihodek od njiv se ugotavlja za strna žita (pšenica, rž, ječmen in oves), koruzo, njivske vrtnine, krmne in industrijske rastline, s tem da se upošteva njihov delež v strukturi vseh njivskih površin.
(2) Površine z industrijskimi rastlinami se dodajo površini z glavnim posevkom, ki je najbolj pogost v katastrskem okraju. V primerih, da je delež industrijskih rastlin v strukturi njivskih posevkov pomembnejši, se izjemoma lahko površine z industrijskimi rastlinami izkažejo tudi posebej.
(3) Površine z njivskimi vrtninami, razen površin pod katastrsko kulturo vrt, se dodajo površini z najbolj pogosto vrtnino, njihov prihodek pa obračuna na podlagi povprečnega pridelka te vrtnine.
(4) Prihodek od krmnih rastlin se obračuna po vrsti krmnih rastlin, ki se največ pridelujejo v katastrskem okraju. Pri tem se upoštevajo samo površine, na katerih se krmne rastline pridelujejo kot glavni posevek. Pridelek se izrazi v suhi snovi.
(5) Dobljeni prihodki se nato po odstotnem deležu posevka v strukturi posameznega katastrskega razreda preračunavajo na povprečni prihodek na en hektar katastrskega razreda njive.
(6) Na enak način kot prihodki se v izračunu katastrskega dohodka upoštevajo tudi materialni stroški pridelave.

Prihodki in stroški se po enakih načelih, kot za njive iz prejšnjega člena, ugotavljajo tudi za druge katastrske kulture.

(1) Prihodek od živinoreje je denarna vrednost prireje mleka, volne in jajc ter prirasta posamezne vrste živine. Dohodek od živinoreje se ugotovi tako, da se od prihodka (vrednosti proizvodov) odštejejo povprečni materialni stroški za krmljenje in nego živine ter stroški amortizacije osnovne črede, stavb in inventarja, potrebnih za to proizvodnjo. Dohodek od živinoreje se v katastrski dohodek vključi tako, da se doda vrednosti pridelkov, namenjenih za krmo živine.
(2) Obseg živinoreje se za posamezno dohodkovno območje določi tako, da se na podlagi statističnih podatkov upošteva povprečno strukturo črede. Na tej osnovi se izdela bilanca krme v suhi snovi. Pri tem se upošteva, da se na travnikih prideluje pretežno krma za govedo ter na pašnikih in barjanskih travnikih za drobnico.

(1) Katastrski dohodek od gozdov (gozdnih zemljišč) je prihodek od gozdov (gozdnih zemljišč), zmanjšan za materialne stroške.
(2) Prihodek od gozdov (gozdnih zemljišč) se ugotavlja po povprečnem prirastku neto lesne mase na en hektar površine iglavcev in listavcev, ki so uvrščeni v isti katastrski okraj. Povprečni letni prirastek lesne mase gozdov, cene gozdnih lesnih sortimentov in materialni stroški proizvodnje se ugotavljajo na podlagi podatkov Zavoda za gozdove Slovenije in gozdnogospodarskih načrtov.
(3) Med materialne stroške po tem členu se štejejo stroški gospodarjenja in spravila ter drugi običajni stroški, brez vrednosti lastnega človeškega dela.
(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za ugotavljanje katastrskega dohodka od gozdnih plantaž.

Katastrski dohodek se ugotavlja enotno v vseh katastrskih okrajih na obrazcih, ki so v prilogi tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.

(1) Valorizacija katastrskega dohodka se praviloma izvaja z valorizacijskim količnikom, ugotovljenim za vsako katastrsko kulturo v posameznem katastrskem okraju. Za potrebe valorizacije se za ekstenzivne sadovnjake in gozdne plantaže lahko obračuna enak katastrski dohodek kot za travnike na enako kakovostnih tleh, barjanske travnike kot za najslabše travnike in za trstičje kot za najslabše pašnike znotraj istega dohodkovnega območja.
(2) Če se cene kmetijskih pridelkov in gozdnih lesnih sortimentov, reprodukcijskega materiala in storitev v kmetijstvu spremenijo v približno enakem razmerju in enakomerno delujejo na spremembo vrednosti katastrskega dohodka vseh katastrskih kultur, se lahko valorizacija izjemoma opravi z enotnim valorizacijskim količnikom za vse katastrske kulture v katastrskem okraju oziroma državi.
(3) Valorizacijski količnik katastrskega dohodka ene katastrske kulture je razmerje med vrednostjo novo obračunanega in obstoječega katastrskega dohodka določene katastrske kulture, izračunan za en hektar površine.
(4) Enotni valorizacijski količnik je razmerje med celotno vrednostjo na novo obračunanega in obstoječega katastrskega dohodka, izračunan na en hektar površine.

(1) Pri valorizaciji katastrskega dohodka se upoštevajo samo nove cene in stroški oziroma spremembe v tehnologiji pridelave, medtem ko hektarski donosi in struktura pridelave, ki so se upoštevali za izračun obstoječega katastrskega dohodka, ostanejo takšni, kot so v obstoječem obračunu katastrskega dohodka.
(2) Za valorizacijo katastrskega dohodka se uporabljajo odkupne cene kmetijskih pridelkov in gozdnih lesnih sortimentov oziroma cene reprodukcijskega materiala in storitev, določene na enak način, kot pri obračunu katastrskega dohodka.

Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati Navodilo za ugotavljanje in valorizacijo katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 29/88).

To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.