Na podlagi 27. do 34. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi – prečiščeno besedilo (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/03) je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na seji dne 26. 5. 2005 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za del občine Zagorje ob Savi PUP(1) – Podkum (Uradni vestnik Zasavja, št. 4/97) – v nadaljnjem besedilu: PUP(1), ki se nanašajo na uskladitev s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi, dopolnitev v letu 2002 (Uradni vestnik Zasavja, št. 17/03) in dodatnimi pogoji nosilcev urejanja prostora.

Sestavine sprememb in dopolnitev PUP(1) so:
– obrazložitev sprememb in dopolnitev PUP(1)
– smernice (pogoji) in mnenja nosilcev urejanja prostora
– kartografski del s prikazom namenske rabe prostora z varovanimi območji na PNK in TTN v merilu 1:5000
– spremembe in dopolnitve podrobnejših prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Podkum (besedilo in grafične priloge v merilu 1:2500).

1. V 5. členu poglavja št. II. – Meja in obseg območja, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji – se prvi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:
»Pregled poselitvenih območij, to je ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij na območju PUP(1):«ter črta oznaka »U15-Višje«.
2. V točki 1.1 podpoglavja – pogoji glede vrste pogojev v prostor – se v 9. členu odloka v celoti črta besedilo pod oznako b »Izven opredeljenih območij poselitve pod a« in nadomesti z naslednjim besedilom:
Zunaj poselitvenih območij (ureditvenih območij naselij) so v skladu s 6. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) dopustne gradnje objektov, če:
– neposredno služijo kmetijski oziroma gospodarski dejavnosti, upravljanju voda, varstvu državljanov in njihovega premoženja, obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
– gre za prometne in energetske objekte javne infrastrukture in objekte, telekomunikacijskih omrežij in zvez
– gre za rekonstrukcije, adaptacije in nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov
– gre za objekte, ki so namenjeni dopolnilni dejavnosti, ki se opravlja ob kmetijski dejavnosti ali je z njo v neposredni zvezi.
3. V 11. členu se šesta alinea spremeni tako, da se glasi:
»gradbena parcela se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in je obvezna osnova za parcelacijo na terenu«.
4. Besedilo 13. člena v podpoglavju – merila in pogoji urejanja na območjih gozdov – se v celoti črta in nadomesti tako, da se glasi:
»Pogoje gospodarjenja in ravnanja z razglašenimi varovalnimi gozdovi in gozdovi s posebnim namenom določajo občinski odloki; predlagani gozdovi po gozdnogospodarskih načrtnih za varovalne in gozdove s posebnim namenom so vključeni v namensko rabo prostora in jih je potrebno čim prej zavarovati z odloki z namenom varovanja pred erozijo, snežnim plazovi, ohranitve tal in naravne vegetacije, krepitev varovalnih funkcij gozda in drugih posebnih namenov.
– Ravnanje z gozdovi v območjih, ki so objekt ali del objekta naravne in kulturne dediščine, je potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za naravno in kulturno dediščino.
– Obstoječi gozdni rob se mora ohraniti, zato je pri novogradnjah potrebno upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja; izjemoma je ta odmik lahko manjši, vendar ne manj kot 15 m.
– Poseganje v gozdne otoke zaradi ohranjanja krajinsko-ekološke funkcije ni dovoljeno.
– Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
– Za načrtovanje hortikulturne ureditve okolja objektov je potrebno upoštevati načela sonaravnega ravnanja s prostorom in glede na vrstno sestavo bližnjih gozdov prvenstveno saditi avtohtono rastje.
– Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlaknah; predvsem to velja za gozdove, ki mejijo na ureditvena območja naselij. Prometnice, na katere so priključene transportne poti in ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnik sortimentov, morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve, da so urejena ustrezna obračališča ipd.«
5. V 15. členu podpoglavja – varstvo pred visokimi vodami in erozijo – se črta tretji odstavek in nadomesti z naslednjim besedilom:
»– za vse posege v vplivnem območju vodotokov in hudourniških strug ter za vse posege v zaledne površine zbirnih območij vodotokov je potrebno predhodno pridobiti vodno soglasje ter upoštevati zahtevane pogoje.
Minimalni odmik objektov od vodnih zemljišč je 5 m ter pri reki Savi 15 m in več ter izven dosega visoke vode z upoštevanjem varnostnega nadvišanja.
Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno (obvezno republiško izhodišče).«
6. V 15. členu se črta osma alinea in nadomesti z naslednjim besedilom:
»– Pri posegih v obvodni prostor je potrebno zagotoviti ohranitev rečnih in obrečnih ekosistemov ter obrežne krajine. Na varovanih območjih naravne dediščine se morajo vse vodnogospodarske ureditve izvajati v skladu s pogoji organizacije, pristojne za ohranjanje narave.«
7. Podpoglavje št. 1.6 – Merila in pogoji urejanja na območjih naravne in kulturne dediščine – se v celoti črta, nadomesti se z dvema novima podpoglavjema pod št. 1.6 in 1.7 in novim besedilom 16., 17. in 18. člena, kot sledi:

Na območju PUP(1) so skladno z veljavnimi prostorskimi sestavinami planskih aktov Občine Zagorje ob Savi varovana naslednja območja in objekti naravne dediščine, ki so v kartografskem delu PUP(1) oštevilčena po strokovnih osnovah: Naravovarstvene smernice – LRZVNKD januar 2001 (te so sestavni del PUP(1)):
– 2 KP – predlagani krajinski park Kum (obvezno republiško izhodišče)
– ND169 Sopota s pritoki
– naravni spomeniki:
– z odlokom Uradni vestnik Zasavja št. 2/96 je zavarovanih 10 dendroloških naravnih spomenikov
– predlagani naravni spomenik NS158 Gračišarjevi hruški z varstvenim režimom za dendrološko naravno dediščino
– ND – naravna dediščina:
Potok Sušjak z varstvenim režimom za hidrološko, zoološko in botanično ND;
Škledrovec s pritoki z varstvenim režimom za hidrološko, zoološko in botanično ND;
Podkum – pobočno močvirje, Borovak pri Podkumu – pobočno močvirje in mlaka pri Erjavčevem lazu z varstvenim režimom za zoološko in botanično ND;
Potok s slapiščem nad cesto in Lehnjakovo slapišče na levem pritoku Sušjaka z varstvenim režimom za hidrološko in geološko ND.
Jama v Jazbinah in Jama v Burgi z varstvenim režimom za geomorfološko podzemeljsko ND ter 22 dreves – dendrološka naravna dediščina.
Pri načrtovanju vseh posegov na navedena območja in objekte naravne dediščine je obvezno upoštevati izhodišča, usmeritve in pogoje, ki so podani v priloženih Naravovarstvenih smernica – LRZVNKD januar 2001.
Za vse posege na varovana območja naravne dediščine je potrebno skladno z določili Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 55/99 – popr. 31/00) pridobiti naravovarstveno soglasje oziroma pogoje organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
Naravovarstveno soglasje je potrebno pridobiti tudi za naslednje posege in dejavnosti:
– hidromelioracije, agrooperacije;
– posege v vodotoke in stoječe vode in njihove obrežne površine ter obvodna poplavna območja – loge, lope, mrtvice (regulacije, vodnogospodarske ureditve brežin in struge, gradnja vodosilnih naprav, odvzem proda iz struge);
– gradnjo ali posege po Zakonu o graditvi objektov;
– renaturacije vodotokov, mokrišč, opuščenih kopov in kamnolomov
– ureditev stalnih mest za športno-rekreacijske prireditve v gozdu, ureditve vzletnih in pristajalnih mest jadralnih padalcev, vstopnih in izstopnih mest za vodne športe in plezališč v območju skakalnih osamelcev v predgorju;
– turistične in izobraževalne ureditve posameznih delov gozdov ali obvodnih prostorov in mokrišč (učne poti ipd.).

Za vsak poseg na objektih in območjih kulturne dediščine je potrebno skladno z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje organizacije, pristojne za varstvo kulturne dediščine.

Na območju PUP(1) so določena varovana območja in objekti naslednje vrste kulturne dediščine, ki so s številkami iz Registra dediščine prikazane v kartografskem delu PUP(1):
A – arheološka dediščina
UR – naselbinska dediščina
E – etnološka dediščina
U – umetnostnozgodovinska dediščina
Z – memorialna dediščina
KO – kulturna krajina – krajinsko območje
– pomembnejša kulturna dediščina (PKD) – spomenik državnega pomena je:
E8102 Podkum – domačija Medved – kulturni spomenik, predlagan za razglasitev
– kulturna dediščina:
(1) – arheološka dediščina:
A620/00 Jazbine – arheološko najdišče
A603/00 Podkum – arheološko najdišče
A604/00 Padež – arheološko najdišče Padež
A605/00 Padež – prazgodovinsko gradišče
A606/00 Borovak pri Podkumu – jama Mamula
(2) – naselbinska dediščina:
UR787/00 Gorenja vas – naselje
UR788/00 Mali Kum – naselje
(3) Stavbna dediščina
– etnološka dediščina:
E782/00 Radež (Borišek) – gospodarski objekt – pod
E783/00 Podkum – kašča
E784/00 in E 789/00 Gorenja vas – kašča
E789/00 in E 791/00 Rtiče – kozolec, toplar
E790/00 Rtiče – gospodarski objekt – pod
E792/00 Padež – Kotarjev mlin
E793/00 Osredek – kašča
E794/00 Podkum – stanovanjski objekt
E795/00 Podkum – kašča
(4) – memorialna dediščina
Z667-00 Osredek – spominska kapela žrtvam prve svetovne vojne
Z668-00 Podkum – spomenik žrtvam
(5) – kulturna krajina:
KO 904/00 Gorenja vas – krajinsko območje
Pri načrtovanju vseh posegov, ki se nanašajo na območje in objekte kulturne dediščine, je potrebno upoštevati načine varstva posameznih vrst dediščine in določene varstvene režime za vsako enoto dediščine po strokovni podlagi za varstvo kulturne dediščine (LRZVNKD, november 2000), ki je sestavni del tega PUP.
V 21. členu se besedilo podpoglavja – promet – spremeni tako, da se glasi:
»Preko območja potekata državni cesti: regionalna cesta III. reda št. 666 in regionalna cesta III. reda št. 665. Za priključevanje območij na regionalno cesto in vsakršno gradnjo v varstvenih pasovih, ki je 15 m na vsako stran od roba cest, je potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste.
V 26. členu se v naslovu podpoglavja – ptt omrežje – in beseda »ptt« v besedilu zamenja z naslednjo oznako: »tK omrežje«.
Na koncu poglavja III. SKUPNA MERILA IN POGOJI se doda novo poglavje z naslovom in naslednjim besedilom novega 28. člena:

– Za zmanjšanje in preprečevanje onesnaženosti zraka je treba upoštevati pogoje za ogrevanje objektov in prometno urejanje iz prejšnjega člena tega odloka, drevesno in z živico ozeleniti okolico objektov ob glavnih prometnicah ter v primerih, kjer je za gradnjo potrebno dovoljenje za poseg v okolje glede emisije v zrak pridobiti poprejšnje soglasje inšpektorja za varstvo okolja.
– Za varstvo pred hrupom je skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju treba upoštevati za čista stanovanjska območja določeno II. stopnjo varstva pred hrupom (mejna nočna raven hrupa je 45 dB in dnevna 55 dB), za poslovno-stanovanjska območja oziroma mešana stanovanjska območja z obrtnimi dejavnostmi in kmečkimi gospodarstvi (mejna nočna raven hrupa je 50 dB in dnevna 60 dB) III. stopnja varstva pred hrupom, v območju za proizvodne in servisne dejavnosti je določena IV. stopnja varstva pred hrupom z maksimalno dovoljeno ravnijo hrupa 70 dB za dan in noč.
– Za varstvo voda je treba upoštevati določila za odvajanje in čiščenje odplak iz prejšnjega člena odloka ter določila za varovanje vodnih virov iz točke 5. tega odloka.
– Za zaščito pred prekomernim elektroenergetskim sevanjem je potrebno pred izdajo gradbenih dovoljenj za trafo postaje ali drugih naprav z viri sevanja izvesti zaščito na osnovi veljavne zakonodaje (uredba iz leta 1996).
– Pri izvedbenih projektih za zunanje in prometne ureditve ter objekte je pri določanju elementov dostopa do objektov treba predvideti ukrepe za odpravo arhitektonskih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
– V izvedbenih projektih za morebitna parkirišča za vozila nevarnega blaga je treba upoštevati in prikazati ukrepe iz veljavnih predpisov s tega področja in pridobiti soglasje pristojnega Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
– Požarna varnost
Za zagotovitev požarne varnosti je potrebno v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) upoštevati:
– minimalne odmike med objekti, ki naj bodo praviloma 1,5-kratna višina objekta (pri enostanovanjskih objektih – na čelnih straneh min. 8 m); v projektnih dokumentacijah naj se uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami,
– vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop za intervencijska vozila, opremljena z ustreznimi oznakami – prometni znak in talne oznake (nosilnost …)
– minimalna širina dovoznih cest je 3 m, parkirišča in dvorišča ob objektih morajo biti namenjena tudi prometnim in delovnih površinam za intervencijska vozila;
– v projektni dokumentaciji za objekte in zunanje površine je upoštevati SIST DIN 14090 – površina za gasilce na zemljišču
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja – evakuacijske poti mora določiti projektant
– pri postavitvi kontejnerjev za redni odvoz odpadkov je treba upoštevati pogoje požarne varnosti – odmiki od objektov, gozdov
– za zagotovitev zadostne vode za gašenje je treba upoštevati določila pogojev iz prejšnje točke tega odloka (vodooskrba)
11. V poglavju – IV. Podrobnejši prostorski ureditveni pogoji za lokalno središče Podkum – se v novem 29. členu črta zadnji odstavek tretje alinee in nadomesti z naslednjim besedilom:

»Posegi na zavarovana območja naravne dediščine, to so z odlokom zavarovani naravni spomeniki: lipe pri cerkvi v Podkumu, jesen pri hiši Podkum št. 2, lipa pri cerkvi v Podkum št. 1 in divja kostanja pri Knezu, Podkum št. 6, so dopustni le s soglasjem organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
Za posege na varovana območja in objekte kulturne dediščine znotraj naselja Podkum: arheološko nahajališče Podkum (A3-606/00), spomenik žrtvam 1. in 2. svetovne vojne (U688), znamenje kapelica (U638), cerkev sv. Jurija in župnišče (U659), dvor Podšentjur (664), kapelica Žalostne Matere božje (U665) in kapelice Brezmadežna (U666) je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
12. V kartografskem delu PUP(1) na listih PKN in TTN v merilu 1:5000 so prikazane vse spremembe in dopolnitve v skladu z veljavnimi prostorskimi sestavinami planskih aktov občine in dodatnimi pogoji nosilcev urejanja prostora, ki obsegajo:
– spremembe mej poselitvenih območij (ureditvenih območij naselij) in stavbnih zemljišč na območju razpršene poselitve
– spremembe mej kmetijskih in gozdnih zemljišč
– dopolnitve lokalnega cestnega omrežja in uskladitev državnih cest z obveznimi republiškimi izhodišči
– dopolnitve nizkonapetostnega elektroomrežja
– dopolnitev s prikazi vodovarstvenih območij
– v celoti spremenjena območja varstva narave in kulturne dediščine.

Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih PODKUM-PUP(1) je stalno na vpogled na oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna služba občinske uprave.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.