Na podlagi 27. do 34. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek) in 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi – prečiščeno besedilo (Uradni vestnik Zasavja, štev. 13/03) je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na redni seji dne 26. 5. 2005 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi sprejme lokacijski načrt za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave Izlake, ki ga je izdelal URBIS – urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o., Maribor, v maju 2005 pod številko projekta 279–LN/2004.

Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na potek kanalizacijskega omrežja in območje čistilne naprave ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev. Lokacijski načrt je izdelan na osnovi naslednjih strokovnih podlag:
– Idejni projekt Kanalizacija Zagorje–Kisovec, Hidroinženiring d.o.o. Ljubljana, štev. proj. 51-221-12/2002, maj 2003;
– Idejni projekt Čistilna naprava Zagorje, Hidroinženiring d.o.o. Ljubljana, štev. proj. 51-221-22/2002, junij 2003;
– Poročilo o vplivih na okolje zaradi gradnje biološke čistilne naprave za čiščenje komunalnih odpadnih vod v Zagorju, Hidroinžinering d.o.o., štev. proj. HI/51-221-2002, junij 2003;
– Hidrološko poročilo, Hidroinženiring d.o.o. Ljubljana, štev. proj. 51-221-00-2002, maj 2005.
Tekstualni del obsega:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– opis prostorskih pogojev za realizacijo,
– opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav ter prestavitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– seznam parcel v ureditvenem območju,
– oceno stroškov za izvedbo ureditvenega načrta,
– etape izvajanja,
– smernice in pogoje.

Grafični del obsega:
– Smernice in pogoje,
– Pregledno situacijo                                   M 1: 5.000,
– Prikaz iz prostorskih sestavin planskih dokumentov
Občine Zagorje ob Savi
– Situacije obstoječega stanja                          M 1: 1.000,
– Situacije kanalizacije                                M 1:1.000,
– Ureditveno situacijo – ČN Zagorje                     M 1:250,
– Prometno situacijo – ČN Zagorje                       M 1:250,
– ČN Zagorje – karakteristične prereze                  M 1:200
– Situacije komunalnih naprav                           M 1: 1000,
– Načrt gradbenih parcel                                M 1:1000.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma zemljišča, ki so namenjena za gradnjo čistilne naprave in preko katerih potekajo kanalizacijski vodi.
Vse parcele oziroma deli parcel, ki so v ureditvenem območju, so v katastrskih občinah k.o. Loke pri Zagorju, Zagorje, Zagorje mesto in Rodež:
k.o. Loke pri Zagorju: 35/1, 35/2, 35/3, 42/2, 45/7, 45/4, 59/4, 74/1, 74/2, 74/4, 74/26, 76/1, 77/1, 77/19, 78/2, 80/1, 181/1, 182, 187, 195/2, 197, 199/3, 201/1, 225/17, 225/22, 226/12, 227/1, 258/6, 258/7, 306/1, 314/1, 314/5, 314/10, 314/23, 314/25, 314/29, 315/3, 317/3, 319/6, 319/7, 314/26, 406/1, 407/1, 407/2, 407/3, 407/4, 407/5, 407/9, 408/1, 409/2, 411/1, 414/2, 738/1, 744/2, 746, 748/2, 749/1, 749/2, 749/3, 749/4, 750/1, 750/2, 775/3, 754/1, 754/2, 754/3, 754/4, 756, 770/1, 770/5, 771/1, 775/3, 777/1, 777/2, 778, 779, 780, 1896,
k.o. Zagorje: 150/5, 282/2, 617/2, 617/5, 661/5, 776/1, 776/2, 1134/3, 1137/2, 1137/4, 1137/5, 1477/1, 1480/1, 1504/1, 1504/3, 1505, 1512, 1513,
k.o. Zagorje mesto: 35/1, 35/2, 35/3, 42/2, 45/4, 45/7, 150/5, 435/1, 438/1, 446, 447, 477, 485, 487, 489, 493, 494, 495/1, 495/6, 498, 521/1, 522/1, 522/3, 523/4, 524/3, 545/5, 546/2, 546/3, 547, 548/1, 549, 619/1, 621, 622, 624, 626, 1137/2, 1137/4, 1187, 1188, 1299/2,1301, 1302, 1303, 1304, 1309, 1310, 1311, 1312/1, 1351, 1352, 1354/1, 1360, 1362/1, 1525/1, 1525/2, 1539/2, 1541/2, 1543/1, 1543/2, 1544/1, 1544/3, 1556/1, 1568, 1575/2, 1581, 1583/2, 1586/2, 1586/3, 1587/1, 1587/2, 1647/1, 1648, 1651, 1652, 1654, 1698/1, 1698/2, 1841, 1892/1, 1893, 1893/1, 1893/6, 1894/1, 1895/1, 1895/6, 1896, 1903, 1904/4, 1906/1, 1907/1, 1909/1, 1913
k.o. Rodež: 325/6, 325/7, 328/4, 329, 1771/1, 1771/2, 1771/5, 1784.

Ureditveno območje iz 3. člena tega odloka obsega:
– območje izključne rabe čistilne naprave,
– območje gradnje kanalizacijskega omrežja.

KANALIZACIJSKO OMREŽJE
 
Zagorje
Predvideni glavni povezovalni kanali v mešanem sistemu so:
– kanal D1 v centru Zagorja, ki povezuje izlive obstoječih kanalov do lokacije predvidenega pretočnega bazena meteornih vod,
– kanala B in B1 ob Kotredeščici v SV delu Zagorja.
Na projektirane kanale v mešanem sistemu se priključuje tako odpadna kot tudi padavinska voda.
Predvideni glavni povezovalni kanali v ločenem sistemu so:
– kanal Sd v centru Zagorja ob desnem bregu Medije,
– kanal SI v centru Zagorja do lokacije predvidenega črpališča odpadnih vod ter tlačnega voda preko mostu čez Savo,
– kanal D – povezovalni kanal od obstoječe čistilne naprave v Kotredežu do glavnega zbirnega kanala Sl.
 
Kisovec
V naselju Kisovec je predviden ločen sistem odvajanja odpadnih vod. Na območjih, kjer so predvideni le saniatarni kanali, se padavinska voda odvaja v vodotok lokalno.
Predvideni glavni kanali za odvajanje sanitarne odpadne vode so:
– kanal C, povezovalni kanal med Kisovcem in kanalizacijskim omrežjem Zagorja ob Savi,
– kanal A, A1 v centru Kisovca ter območje naselja Zlato polje,
– kanal B ob cesti Zagorje–Trojane,
– kanala B1 v novem nižje ležečem delu naselja ob Mediji,
– kanal B3 v novem centru Kisovca ter deli naselja do Ribnika,
– kanal B2 in B4 za del naselja na levem bregu Medije.
Predvideni glavni kanali za odvajanje padavinske vode so:
– kanal MB ob cesti Zagorje–Trojane,
– kanal MB4 za del naselja na levem bregu Medije ob cesti Zagorje–Trojane.
Na glavne zbiralnike se priključujejo stranske veje. Trase kanalov potekajo večinoma po obstoječih cestah. Zaradi terenskih danosti in upoštevanja, da se v največji možni meri zagotovi gravitacijski odtok iz individualnih hiš, poteka kanalizacija tudi po raščenem terenu. Trase so izbrane tako, da je iz večine objektov možen gravitacijski odtok iz pritličja in nadstropij, odtoke iz kleti pa je potrebno voditi v javni kanal preko hišnih črpališč odpadnih vod.
Potek posameznih kanalov je razviden iz grafičnih prilog lokacijskega načrta. Detajlni potek tras se uskladi v projektni dokumentaciji ob upoštevanju predpisanih odmikov med posameznimi komunalnimi vodi in drugimi objekti ter glede na terenske karakteristike. V projektni dokumentaciji se uskladijo tudi dolžine in dimenzije posameznih kanalov.

OBJEKTI NA KANALIZACIJSKEM OMREŽJU
Na kanalizacijskem omrežju je potrebno zgraditi naslednje objekte:
1. Pretočni bazeni meteornih vod (PBMV)
– PBMV 4 – lociran na zelenici ob sotočju Kotredeščice in Medije, volumen bazena: V=70 m3
– PBMV Kotredež – lociran na območju obstoječe čistilne naprave, ki se poruši, volumen bazena: V=216 m3
– PBMV B – lociran na levem bregu Kotredeščice nasproti obstoječe ČN, volumen bazena: V=60 m3
Objekti so locirani na mestih, kjer se kanali v mešanem sistemu priključijo na kanale v ločenem sistemu. Volumni pretočnih bazenov so odvisni od velikosti prispevnega območja.
Bazen je armiranobetonska konstrukcija ustrezne velikosti, pokrita z betonsko ploščo, ki ni povozna. Bazen se prazni preko dušilke ali preko črpališča. V primeru, če je odtok iz bazena predviden s črpalkami, je ob bazenu locirano črpališče in je namenjeno prečrpavanju odpadne vode iz kanalizacijskega omrežja in onesnažene padavinske vode iz bazena. Akumulacijski bazen črpališča je kvadratne oblike 2,5 x 2,5 m. Potopni centrifugalni črpalki sta vgrajeni na dno bazena. Za vstop v bazen črpališča oz prostor z dušilko se predvidi lestev. Vgrajena oprema mora biti izdelana iz nerjavečega jekla INOX; deli, ki niso izdelani iz nerjavečega jekla, pa morajo biti ustrezno zaščiteni. Objekti so zavarovani s panelno žično ograjo iz plastificirane jeklene žice, dostop je mogoč skozi vrata širine 5,0 m iz aluminija.
2. Črpališče
Črpališče je locirano na lokaciji med Kolodvorsko cesto in Medijo tik ob obstoječem starem mostu čez Medijo. Črpališče je sestavljeno iz štirih delov, in sicer zbirni rezervoar odpadne vode z avtomatskimi grabljami, prostor, kjer so nameščene potopne črpalke, prostor za postavitev kontejnerja in mehanizma za čiščenje grabelj ter prostora nad črpalno komoro. Volumen črpalnega rezervoarja je 18.0 m3. Pred zbirnim rezervoarjem so locirane avtomatske grablje, ki ščitijo črpalke pred večjimi plavajočimi deli (les, krpe ipd.). Črpalni del je opremljen s dvema vertikalnima črpalkama (ena je za rezervo). Gradbeno se objekt v celoti izvede iz vodonepropustnega betona. Pokrit je z dvokapno streho. Vgrajena oprema mora biti izdelana iz nerjavečega jekla INOX. Objekti so zavarovani s panelno žično ograjo iz plastificirane jeklene žice, dostop je mogoč skozi vrata širine 5,0 m iz aluminija.

ČISTILNA NAPRAVA
Biološka čistilna naprava je namenjena čiščenju komunalnih odpadnih voda mesta Zagorje. Objekt je situiran na Severni strani ceste Litija–Trbovlje. Lokacija čistilne naprave je na obstoječem platoju tik pred mostom preko reke Save. Kapaciteta čistilne naprave bo 11.000 enot. Čistilno napravo sestavljajo naslednji objekti:
– postaja za sprejem vsebine greznic
– mehansko predčiščenje
– kontaktni bazen
– biološki reaktor SBR
– kompresorska postaja
– zgoščevalnik blata
– dehidracija blata
– merilno mesto in dezinfekcija iztoka
– trafo postaja.
Biološka čistilna naprava bo postavljena na obstoječi plato vzhodno od mosta preko Save. Področje bo velikosti 123,37 x 45,90 m ob nasipu reke Save. Dostop bo omogočen iz obstoječe glavne ceste G II-108, Litija–Trbovlje. Zaradi omejenega manevrirnega prostora pri vhodu v čistilno napravo je možen dostop samo iz smeri Trbovlje. Tla obstoječega in dokončno obdelanega platoja so na koti 222,60 mn.m. Kota visoke vode na območju mostu preko Save je 218.70 mn.m.
Vsa oprema v objektih in čistilni napravi mora biti v INOX izvedbi.

OBJEKTI NA ČISTILNI NAPRAVI
Upravna stavba
Predvidena je upravna stavba zunanjih dimenzij 33,80 x 14,40 m, v katero se locirajo naslednji prostori: sprejem greznic, mehansko predčiščenje, kompresorska postaja, dehidracija blata, kotlovnica, skladišče, prostor elektroomar, pisarna, laboratorij, agregat, sanitarije in garderobe. Upravna stavba se izvede kot zidan objekt, prekrit z dvokapnico, pokrito z elementi iz trapezne pločevine v rjavi ali rdeči barvi. Kota slemena strehe bo glede na koto okoliškega terena dvignjena za 9.32 m. Stavba bo nadstropne izvedbe. V pritličju bodo locirani prostori: sprejem greznic, mehansko predčiščenje, kompresorska postaja, dehidracija blata, kotlovnica, skladišče, prostor elektroomar, in agregat. V nadstropju bodo locirani prostori: pisarna, laboratorij, sanitarije in garderobe.
Kontaktni bazen
Objekt služi za mešanje povratnega blata in dotekajoče vode iz peskolova.
Objekt je zasnovan kot AB bazenska konstrukcija, delno vkopana v zemljo. Kontaktni bazen je prekrit z AB ploščo debeline 20 cm, debelina sten je 30 cm. Krona bazena je dvignjena glede na koto okoliškega terena za 1.10 m in je poravnana s krono SBR bazenov. Konstrukcija je sestavni del bazena za biološko čiščenje (SBR).
Biološki reaktor (SBR)
Objekt je zasnovan kot AB bazenska konstrukcija, delno vkopana v zemljo. Krona bazena je dvignjena glede na koto okoliškega terena za 1.10 m. Objekt je vkopan v nasipan in obstoječi teren za 6.80 m. Tlorisne dimenzije bazena so 25.6 x 20.9 m. Bazeni bodo odprte izvedbe (brez prekritja). Vse stene bazena (obodne in vmesne) so armiranobetonske MB30 debeline 30 cm. V obeh bazenih so predvidene AB stene debeline 30 cm, ki služijo za boljše kroženje odpadne vode v bazenu.
Zgoščevalec blata
Objekt služi za zgoščanje odvišnega blata. Voda, odcejena od blata, se vrača preko preliva nazaj v biološki bazen v proces čiščenja. Zgoščevalec je zasnovan kot valjasta AB bazenska konstrukcija, delno vkopana v zemljo. Krona bazena je dvignjena glede na koto okoliškega terena za 1.10 m. Objekt je vkopan v teren za 7.70 m. Tlorisne dim. bazena so Φ8.70 m. Volumen 417.0 m3.
Merilno mesto
Merilni jašek služi za opravljanje kontrole prečiščene vode pred izpustom v reko. Tlorisna dimenzija objekta je 2.5 x 6.0 m, višina 4.53 m.

Plato biološke čistilne naprave bo deloma zasut z materialom od odkopa gradbenih jam, ker se pričakuje ustrezna kvaliteta tega materiala. Cestišče, dvorišče in parkirišče bo asfaltirano in urejeno z betonskimi grednimi robniki. Neasfaltirane površine bodo humusirane in posejane s travo, parkirišče bo zasenčeno z drevesi. Okoli objektov bodo položene prane pohodne plošče.
Plato čistilne naprave bo ograjen s panelno žično ograjo iz plastificirane jeklene žice, višine 2.0 m, dostop je mogoč skozi vrata širine 5,0 m iz aluminija. V vhodnih vratih bodo vgrajena manjša vrata za osebni prehod širine 1.00 m. Potrebna bo zasaditev dreves in zatravitev bližnje okolice izven ograje. Plato čistilne naprave bo ograjen z aluminijasto žično ograjo, višine 2.0 m. Vhod na plato bo možen z južne strani in bo zaprt z drsnimi vrati na motorni pogon, šir. 6.00 m. Končna kota zunanje ureditve je na 222,60 mn.m.

Dostop in dovoz na ČN se izvede iz glavne ceste G2-108, odsek 1184. Priključek je predviden v km 0+103. Širina priključka je 8.0 m. Vhodna vrata so pomaknjena v notranjost 10.0 m od roba obstoječega asfalta, tako, da je omogočeno stojno mesto za vzdrževalno vozilo. Priključek se izvede v asfaltu in priključnimi radiji na obstoječo glavno cesto. Uvoz je možen samo iz smeri vzhoda (Trbovlje), izvoz možen v obe smeri.
Na območju ČN se izvede manipulativna površina in krožna cesta za vzdrževalno vozilo. Na lokaciji se predvidijo tri PM za osebna vozila vzdrževalcev.

Zaščitna ograja okrog območja čistilne naprave in zbirnega centra naj bo v spodnjem delu (do višine 50 cm) zgoščena in vkopana, da ne bo prehodna za male sesalce.
Za zmanjšanje vidne izpostavljenosti čistilne naprave in njeno vključitev v prostor je potrebna zasaditev z listopadnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, ki dolgo obdrže listje, ter zimzelenimi iglavci. Zasaditev se izvede z drevesnimi skupinami avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je treba površine nad kanalom obnoviti, vzpostaviti prvotno stanje, na območju poteka po odprtih površinah takoj zasaditi in zatraviti.

Komunalna infrastruktura znotraj območja čistilne naprave se natančneje definira v PGD projektih tako, da se upošteva:
– Na območju posega je treba predvideti in izvajati kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu. Ločeno je treba odvodnjavati vodo z oporečnih in neoporečnih površin. Vode z oporečnih površin (manipulativne ploščad ipd.) je obvezno speljati v sistem fekalne kanalizacije.
– Za vse objekte in naprave (peskolovi, lovilci olj, črpališča itd.) na kanalizacijskem sistemu je potrebno predvideti izdelavo poslovnikov in vzdrževanja.
– Znotraj območja čistilne naprave se zgradi hidrantno omrežje.
– Za rezervno napajanje objekta čistilne naprave se uporablja mobilni agregat.
– Elektrika se razpelje iz nove trafo postaje, ki je locirana na območju ČN.
– Kot lokalni vir toplotne energije služi zemeljski plin ali UNP.

Na območju predvidenih posegov poteka večje število obstoječih komunalnih in infrastrukturnih vodov.
– Vse vode je potrebno v sklopu izdelave izvedbene dokumentacije zakoličiti. Izdelati je potrebno detajle prečkanja v skladu s pogoji upravljavcev. Celotno izvedbo posegov v obstoječo infrastrukturo je potrebno vključiti v investicijo.
– V času gradnje je potrebno vsa dela v bližini vodov izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavcev.

Kanalizacija
Obstoječo in predvideno kanalizacijsko omrežje, katerega tangirajo obravnavani vodi, je treba ustrezno zaščititi tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in obratovanje.
Prečkanje in vzporedni potek kanalizacije z ostalimi komunalnimi instalacijami mora biti projektirano in izvedeno v skladu s predpisi.
V fazi PGD morajo biti obdelana vsa križanja z novimi rešitvami.
S posegom se ne smejo poslabšati obstoječe odtočne razmere meteornih voda.
Vsak poseg v vodni režim mora biti posebej projektiran.
Investitor mora pred pričetkom gradnje zakoličiti vse vode na terenu in pripraviti ustrezne rešitve v skladu s pogoji upravljavcev.

Vodovod
Investitor je dolžan:
– za potrebe delovanja čistilne naprave izvesti priključitev na vodovodno omrežje,
– pridobiti podatke o obstoječih vodovodnih objektih in napravah, po potrebi tudi zakoličiti in sondirati,
– obdelati vse detajle prečkanj in odmikov predvidenih objektov z obstoječimi vodovodnimi napravami,
– na delih, kjer se predvideva obnova oziroma novogradnja vodovodnega sistema, je treba izdelati usklajeno projektno dokumentacijo,
– obdelano mora biti varovanje obstoječih vodovodnih objektov in naprav in dostop do njih za potrebe nemotenega vzdrževanja in nadzora vodovoda,
– izdelati je treba usklajeno projektno dokumentacijo za vse naslednje faze,
– pridobitev vseh soglasij in dovoljenj za izvedbo posegov na vodovodnem objektih in napravah,
– vsa dela na vodovodnem priključku in vodomeru mora opraviti upravljavec vodovoda po naročilu in na stroške investitorja.

Elektroomrežje
Za oskrbo z električno energijo je potrebno zgraditi novo trafo postajo ustrezne moči na območju ČN. Trafo postaja se naveže v električno omrežje preko 20 kV kablovoda iz obstoječega droga pri TP MHE Medija. Potek priključka je predmet posebne dokumentacije. Natančen način napajanja se opredeli v projektni dokumentaciji. Iz predvidene trafo postaje se položi ustrezno interno električno omrežje za potrebe napajanja posameznih objektov in javno razsvetljavo. Zaradi zanesljivosti napajanja je potrebno znotraj območja predvideti lasten dieselski električni agregat.
Pri načrtovanju posegov je treba na mestih križanj oziroma približevanj upoštevati naslednje pogoje:
– upoštevati predpisane odmike novih objektov od obstoječega elektroenergetskega omrežja po zahtevah tehničnih predpisov,
– predvideti prestavitve ali spremembe obstoječega elektroenergetskega omrežja zaradi novih objektov,
– uskladiti potek obstoječega, prestavljenega ali novega elektroenergetskega omrežja z ostalimi komunalnimi napravami,
– z izkopi se ne sme ogroziti stabilnosti obstoječih ­opornikov,
– za vse rešitve izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki jo potrdi upravljalec.

Telekomunikacijsko omrežje
Za potrebe čistilne naprave je potrebno zgraditi TK priključek v skladu s pogoji upravljavca.
Za nadzor in upravljanje čistilne naprave je potrebno predvideti izvedbo optičnosignalnega kabla za krmiljenje med čistilno napravo in sedežem KOP Zagorje ob Savi.
V fazi izdelave projektne dokumentacije PGD, PZI je treba detajlno obdelati križanja in približevanja neposredno prizadetih in ogroženih telefonskih kabelskih vodov (medsebojni odmiki). Vsa križanja obdelati v skladu s pogoji upravljavca Telekom Slovenija.

Plinovodno omrežje
(1) Visokotlačno omrežje (Geoplin)
Predvidena kanalizacija prečka plinovod R25A za MRP Hrastnik na dveh mestih oziroma poteka delno v varnostnem pasu plinovoda. Plinovod je premera 200 mm in obratuje pod tlakom 50 bar. Pri načrtovanju in izvedbi je v nadaljevanju potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02) in Interne smernice Geoplina. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati:
– določiti natančno lego in globino plinovoda,
– izdelati elaborat križanja in posegov na plinovod in v njegov nadzorovani pas. Pri tem je potrebno upoštevati predpisane odmike,
– predvideti posebne pogoje dela v varovalnem pasu 2 x 5 m plinovoda,
– upoštevati vse pogoje upravljavca,
– upoštevati vse pogoje upravljavca pri izvajanju del,
– za vse rešitve pridobiti soglasje upravljavca.
(2) Nizkotlačno omrežje
Predvidena kanalizacija prečka oziroma se približuje obstoječemu distribucijskemu plinovodnemu omrežju, ki deluje pod tlakom 250 mbar. Pri izgradnji kanalizacije je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in kanalizacijo. Prečkanja se po možnosti izvedejo tako, da poteka plinovod nad kanalizacijo. Upoštevati je potrebno varnostni pas 2 x 2 m, kjer je potrebno dela izvajati pod nadzorom upravljavca.

Toplovodno omrežje
Predvidena kanalizacija prečka oziroma se približuje obstoječemu toplovodnemu omrežju. Pri izgradnji kanalizacije je potrebno upoštevati predpisane odmike med toplovodom in kanalizacijo. Vsa dela je potrebno izvajati pod nadzorom upravljavca.

Prometna infrastruktura
Predvidena kanalizacija bo potekala večidel po obstoječih cestah, ulicah in poteh.
Pri izvedbi je potrebno upoštevati predpisane odmike od regionalnih in glavnih cest.
Vse cestne površine je potrebno po končani gradnji obnoviti oziroma vzpostaviti prvotno stanje. Javne prometne površine v upravljanju občine Zagorje ob Savi je potrebno obnoviti v celoti. Na povoznih površinah se predvidi dvoslojni asfalt, na nepovoznih površinah enoslojni.
V času gradnje je potrebno zagotoviti začasne dostope do objektov, parcel in interventnih poti.

VODNOGOSPODARSKE UREDITVE IN VAROVANJE VODNIH VIROV
Vsi objekti čistilne naprave morajo biti načrtovani tako, da bo zagotovljena vodotesnost. Objekti ČN morajo biti locirani 0.50 m nad koto 100-letnih vod.
Iztok prečiščene vode mora ustrezati zahtevam iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96) ter iz Uredb o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 90/98, 31/01 in 62/01).
S predvideno gradnjo se ne sme poslabšati stabilnost brežin vodotokov. Dela se morajo izvajati tako, da ne bo povzročena erozija.
Odlaganje materiala v vodotoke oziroma neposredno bližino ni dovoljeno.
Na iztočnem kanalu se predvidi jašek za odvzem vzorcev.
Začasno izkopan material mora biti zavarovan pred odplavljanjem.
Za zaščito podtalja in podtalnice morajo biti vsi izvedeni objekti, kjer potekata transport in čiščenje odpadne vode (cevovodi, jaški, bazeni, črpališča …), v vodotesni izvedbi. Potrebno izvesti preskus vodotesnosti z vodo kot medijem.
Pri obratovanju kanalizacijskega zbiralnika je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe samo pri vzdrževanju objektov in ustrezno odstranjevanje in odlaganje odpadkov pri čiščenju kanalov.
Iztok prečiščene odpadne vode iz čistilne naprave bo speljan v površinski odvodnik.

Pri posegih v območje vodotokov je potrebno upoštevati naslednje:
– Gradnja na vodnem ali priobalnem zemljišču v razdalji 5.0 m oziroma 15.0 m od meje vodnega zemljišča je prepovedana, razen za objekte infrastrukture.
– Prečkanja vodotokov se izvedejo tako, da je vrh zaščitne cevi min. 1.5 m pod obstoječim dnom potoka oziroma 1.0 m na mestih, kjer je vodotok zavarovan. Detajl prečkanja se posebej obdela v projektni dokumentaciji.
– Pri vzporednem vodenju kanalov in vodotoka je potrebno zagotoviti stabilnost brežine in upoštevati visoke vode.
– Prečkanje na mostni konstrukciji se izvede nizvodno, in to tako, da ni zmanjšana pretočnost.
– Izdelati je potrebno detajl izpustnega objekta.

UREDITVE NA OBMOČJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev.
Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti shranjena na ustreznih lokacijah v nasipih ustreznih oblik in višine do 1.20 m.

VAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ KULTURNE DEDIŠČINE
Na območju, kjer poteka trasa kanala C, je evidentirano območje kulturne dediščine – Arheološko najdišče pod Ocepkovim hribom (EŠD 14623). Pri izvajanju del je potrebno zagotoviti:
– zagotoviti arheološki nadzor,
– v primeru najdb zagotoviti ustrezne arheološke raziskave.

VAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ NARAVNE DEDIŠČINE
Za širše območje obdelave so bile pridobljene naravovarstvene smernice, iz katerih je razvidno, da je lokacija čistilne naprave na območju znotraj območja reke Save, ki je predlagano za naravno vrednoto državnega pomena in ekološko pomembno območje (EPO). Zaradi navedenega je potrebno upoštevati naslednje:
– pri izvedbi CČN niso dovoljeni posegi v brežine in strugo reke Save (zasipavanja, utrjevanje),
– objekt iztoka iz CČN naj se uredi sonaravno, pri izvedbi je potrebno v največji možni meri ohraniti obstoječo vegetacijo, po končani gradnji zasaditi oziroma obnoviti poškodovana območja,
– dela na iztoku naj se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic (november–februar).
Na območju, kjer potekajo trase kanalizacijskega omrežja ni naravnih vrednosti in zavarovanih območij.

VARSTVO PRED HRUPOM
Območje, kjer bo grajena kanalizacija in čistilna naprava se v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) ter Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96) uvršča v III. območje varstva pred hrupom, na območju industrijskih objektov v IV. območje varstva pred hrupom. Območje CČN je opredeljeno kot komunalna cona in se uvršča v IV. območje varstva pred hrupom.
Kanalizacijsko omrežje v času obratovanja ne povzroča obremenitev s hrupom, obratovanje čistilne naprave ima tehnološko predvidene takšne rešitve, da dodatnih obremenitev ne bo. Lokacija ČN je ob regionalni cesti, kjer je hrup prometa prevladujoč vir hrupa. Prav tako v neposredni bližini ČN ni stanovanjskih objektov (oddaljenost več kot 100 m).
Vpliv hrupa bo prisoten večidel v času gradnje, in to predvsem gradnje kanalizacije znotraj obstoječega naselja. V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za zmanjšanje hrupa:
– delo na gradbišču mora potekati je v dnevnem času med 7. in 19. uro, v nočnem času le v primeru neodložljivih vzdrževalnih del;
– uporabo delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po smernicah 84/534/EEC in Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02);
– ukrepi varstva pred hrupom v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PZI, PZR. Projekt mora upoštevati usmeritve PVO.
Monitoring hrupa v času gradnje ni potreben.

VARSTVO ZRAKA
Gradnja čistilne naprave bo potekala na območju, kjer je zrak v ničelnem stanju onesnažen s škodljivimi snovmi iz industrijskih virov, termoelektrarne in prometa. Onesnaženost zraka s prašnimi usedlinami bo velika predvsem v obdobju suhega in vetrovnega vremena ter pripravljalnih zemeljskih del. Transportne poti na območje gradbišča bodo potekale po obstoječi cestni mreži.
Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka v času gradnje morajo vključevati:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča; ukrep zahteva redno vlaženje gradbišča ob suhem in vetrovnem vremenu;
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva čiščenje vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje odkritih delov ceste. Ukrep je potrebno izvajati na celotnem območju gradnje;
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev.
– zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. Ukrepi varstva zraka v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PZI, PZR. Projekt mora upoštevati usmeritve PVO.
Ukrepi v času obratovanja
Izvedba čistilne naprave mora predvideti rešitev zajemanja in čiščenja onesnaženega zraka odpadnih voda in muljev preko filtrskih naprav. Vsi bazeni morajo biti prekriti s ploščami iz armiranega poliestra. Na osnovi tega se predpostavlja, da bodo emisije neprijetnih vonjav v času obratovanja čistilne naprave minimalne. Vpliv na okolje bo segal ob izbrani tehnologiji do razdalje ca. 200–250 m. Emisij škodljivih snovi v zrak ne bo. Dodatni ukrepi za varstvo zraka niso potrebni. Izvajati je potrebno spremljanje onesnaženosti zraka v času obratovanja čistilne naprave.

VARSTVO PRED POŽAROM
Za zagotavljanje protipožarne vode na ČN Zagorje se izvede hidrantno omrežje v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Intervencijski dovozi in delovne površine za vozila so zagotovljeni. Dostop je iz glavne ceste.
Pri zasnovi objektov ČN je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara in eksplozije zaradi tehnološkega postopka čistilne naprave. Zasnova objektov mora upoštevati tudi potrebne odmike med objekti. Pri lociranju TP je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih normativih za varstvo elektroenergetskih postrojev in naprav pred požarom (Uradni list SFRJ, št. 74/90), pri lociranju cisterne UNP pa Pravilnika o UNP (Uradni list RS, št. 22/91).
V času gradnje kanalizacijskega omrežja je potrebno zagotoviti nemotene dostope za intervencijska vozila in za varen odmik ljudi in premoženja.

Etape izvajanja na podlagi lokacijskega načrta:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev predvidenih posegov;
– kanalizacijsko omrežje po posameznih kanalih;
– čistilna naprava.
Etape gradenj in postopki za pridobitev upravnih dovoljenj se lahko izvajajo posamezno. Etape izvajanja lokacijskega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal promet po lokalnih cestah čim manj moteno.

MONITORING
– Investitor gradnje mora zagotoviti posnetek ničelnega stanja, podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja v posebnih pogojih lahko presegli zakonsko določene pragove.
– Upravljavec čistilne naprave je dolžan v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod in o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96) izvajati prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod. Pogostost meritev in čas vzorčenja sta določena v prilogi 1 Pravilnika.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– Med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
– Pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci.
– Omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej.
– Investitor je dolžan zagotoviti odvoz blata na končno deponijo.
– Med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.
– Zavarovati gradbišča, tako da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode.

Vse dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev. Lokacijski načrt opredeljuje namembnost posameznih objektov in njihovo funkcionalno povezanost. Vse detajlne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, velikosti in dispozicije posameznih objektov, določenih s tem načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških rešitev, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Lokacijski načrt je na vpogled pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Zagorje ob Savi.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.