Na podlagi 27. do 34. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) in 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi – prečiščeno besedilo (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/03) je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na redni seji dne 26. 5. 2005 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi sprejme lokacijski načrt za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave Izlake, ki ga je izdelal URBIS – urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, v maju 2005 pod številko projekta 278–LN/2004.

Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na potek kanalizacijskega omrežja in območje čistilne naprave ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev. Lokacijski načrt je izdelan na osnovi naslednjih strokovnih podlag:
– Idejni projekt Kanalizacija Izlake, Hidroinženiring d.o.o. Ljubljana, štev. proj. 51-221-13/2002, maj 2003;
– Idejni projekt Čistilna naprava Izlake, Hidroinženiring d.o.o. Ljubljana, štev. proj. 51-221-23/2002, junij 2003;
– Strokovna ocena o vplivih na okolje zaradi gradnje biološke čistilne naprave Izlake, Hidroinženiring d.o.o. Ljubljana, štev. proj. HI/51-221-2002, junij 2003.
Tekstualni del obsega:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– opis prostorskih pogojev za realizacijo,
– opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav, ter prestavitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami, seznam parcel v ureditvenem območju,
– oceno stroškov za izvedbo ureditvenega načrta,
– etape izvajanja,
– smernice in pogoje.

Grafični del obsega:
– Smernice in pogoje,
– Pregledno situacijo                                M 1: 5.000,
– Prikaz iz prostorskih sestavin planskih dokumentov
Občine Zagorje ob Savi
– Situacije obstoječega stanja                       M 1: 1.000,
– Situacije kanalizacije                             M 1:1.000,
– Ureditveno situacijo – ČN Izlake                   M 1:250,
– Prometno situacijo – ČN Izlake                     M 1:250,
– ČN Izlake – karakteristične prereze                M 1:200
– Situacije komunalnih naprav                        M 1: 1000,
– Načrt gradbenih parcel                             M 1:1000.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma zemljišča, ki so namenjena za gradnjo čistilne naprave in preko katerih potekajo kanalizacijski vodi.
Vse parcele oziroma deli parcel, ki so v ureditvenem območju, so v katastrski občini k.o. Izlake in Ržišče:
k.o. Izlake: 141/1, 141/3, 142, 143/2, 143/1, 161/1, 169, 170, 171, 183/1, 204/2, 271, 293, 296/1, 296/2, 346, 356/1, 357/2, 358/24, 359/7, 370, 371/1, 387/1, 399/1, 399/2, 401/1, 401/6, 402, 404/2, 412/2, 438/3, 448, 449/4, 520/5, 523/2, 523/1, 523/6, 550/1, 550/2, 622/2, 622/1, 639, 640, 661, 662, 685/2, 685/3, 691, 692, 695/1, 698/2, 698/10, 698/6, 698/13, 698/22, 699/3, 700/1, 703, 704/1, 704/2, 705, 706/1,
k.o. Ržišče: 605/1, 980, 603, 99/2, 888, 885, 603, 980, 1008/1.

Ureditveno območje iz 3. člena tega odloka obsega:
– območje izključne rabe čistilne naprave,
– območje gradnje kanalizacijskega omrežja.

KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Kanalizacijski sistem predstavljata dva glavna zbirna kanala:
– kanalizacijski zbiralnik A,
– kanalizacijski zbiralnik C.
Na glavne zbiralnike se priključujejo stranske veje. Trase kanalov potekajo večinoma po obstoječih cestah. Zaradi terenskih danosti in upoštevanja, da se v največji možni meri zagotovi gravitacijski odtok iz individualnih hiš, poteka kanalizacija tudi po raščenem terenu. Trase so izbrane tako, da je iz večine objektov možen gravitacijski odtok iz pritličja in nadstropij, odtoke iz kleti pa je potrebno voditi v javni kanal preko hišnih črpališč odpadnih vod.
Padavinska voda se odvodnjava po obstoječih kanalih ali površinsko. Padavinske vode zaradi dobre prepustnosti terena ne predstavljajo večjega problema, za odvod padavinskih vod se dodatno predvidijo kanala MA in MA2, ki odvajata padavinsko vodo iz osrednjega dela naselja (ob osnovni šoli), kanal MA1, ki poteka po Obreziji, kanal MC2, ki odvaja padavinsko vodo iz naselja pod Hribom (nasproti Medijskih toplic), ter kanal MC3, ki odvaja odpadno vodo iz naselja ob Plinski cesti.
Potek posameznih kanalov je razviden iz grafičnih prilog lokacijskega načrta. Detajlni potek tras se uskladi v projektni dokumentaciji ob upoštevanju predpisanih odmikov med posameznimi komunalnimi vodi in drugimi objekti ter glede na terenske karakteristike. V projektni dokumentaciji se uskladijo tudi dolžine in dimenzije posameznih kanalov.

ČISTILNA NAPRAVA
Biološka čistilna naprava je namenjena čiščenju komunalnih odpadnih vod iz naselja Izlake in naselij, ki gravitirajo na kanalizacijsko omrežje naselja Izlake.
Predvidena biološka čistilna naprava bo na prodni ravnici potoka Medija. Potok je tik ob lokaciji parcele čistilne naprave. Izgradnja naprave je predvidena tako, da so vsi objekti zavarovani pred visokimi vodami (100-letne poplavne), dopustna je le delna preplavitev dela platoja (cesta). Čistilna naprava bo nameščena na nasutem platoju, ki bo padal proti strugi potoka Medija, dimenzija platoja bo 51.90 x 30.0 m. Celotni plato čistilne naprave je dodatno nasut z izkopanim in naknadno pripeljanim materialom. Tla nasutega in dokončno obdelanega platoja so na koti 296.95 m na južni strani in 295.45 m na severni strani. Dno v upravni stavbi bo na koti 297.05. Urejena je krožna asfaltirana površina za manipulacijo in transport na čistilni napravi. Dostop do območja se uredi z obstoječe regionalne ceste.
V območju čistilne naprave bodo zgrajeni naslednji objekti:
– vhodno črpališče
– upravna stavba
– peskolov
– razdelilni jašek
– biološki blok
– zalogovnik blata
– merilno mesto
– trafo postaja.
Vsa oprema na čistilni napravi mora biti v INOX izvedbi.

OBJEKTI NA ČISTILNI NAPRAVI
Vhodno črpališče
Vhodno črpališče se izvede kot montažna konstrukcija iz armiranega poliestra, ki je pokrito s poliestrskim pokrovom. Montažna konstrukcija črpališča je postavljena na betonski podstavek, ki leži na podložnem betonu. V obod betonskega podstavka je nameščen sidrni obroč za sidranje montažne konstrukcije. Montažna konstrukcija je zaradi svoje višine ojačana z jeklenimi obroči. V obodu se predvidi odprtine za dotok in iztok odpadne vode.
Velikost objekta: premer 1.60 m
Upravna stavba
Predvidena je upravna stavba zunanjih dimenzij 8.00 x 9.60 m, v katero se locirajo prostori za: grablje, puhala, elektro omarice, garderoba in sanitarije ter pisarna.
Objekt je izveden kot zidana konstrukcija, temeljena na pasovnih temeljih, prekrita z dvokapno streho. Naklon dvokapnice je 30 stopinj proti horizontali.
Peskolov
Objekt se izvede iz armiranobetonske cevi zunanjega premera 280 cm. Objekt je prekrit s povoznim prekritjem na koti 296.95 mn.m.
Razdelilni jašek
Objekt je sestavni del SBR bloka in je izveden kot vodotesen armiranobetonski objekt. Namen objekta je razdelitev vode v oba bazena. Objekt je prekrit s pohodnim prekritjem.
Biološki blok
Objekt je zasnovan kot armiranobetonska bazenska konstrukcija, vkopana v zemljo. Temeljna plošča leži na podložnem betonu. Vertikalne stene so prav tako armiranobetonske. Vsi betoni so vodotesni. Ozračevalna bazena sta dva. V njiju poteka izmenični postopek ozračevanja, bistrenja in odvajanja očiščene vode in odvišnega blata. Velikost objekta vključno z zalogovnikom je 15.90 x 12.90 m.
Zalogovnik blata
Objekt je priključen SBR reaktorju, njegove dimenzije so 3 x 12,6 m (notranje mere). Izveden je iz armiranega betona, ki je vodotesen in odporen na sulfatne komponente v vsebini bazena. Zalogovnik je prekrit z betonsko ploščo, dohodi skozi ploščo so omogočeni preko odprtin, zaprtimi z LŽ pokrovi. Na plošči objekta se izvede toplotna izolacija, katero se prekrije z nasutjem, tako da je finalna obdelava na koti okoliškega terena.
Merilno mesto
Merilni jašek dimenzije 4,90 x 1,90 m in globine 3,75 m služi za opravljanje kontrole prečiščene vode pred izpustom v vodotok. Krona AB jaška, je na koti +0.20. Prekrit bo s pohodnim prekritjem, prekritje je možno odstraniti, tako da služi za možen dostop v objekt. V objekt se vgradi standardizirana Venturijeva zožitev, ki služi za meritve pretokov, vgradi se tudi UV svetilka za dezinfekcijo očiščene vode. UV svetilka in zožitev sta pokriti s pohodnim prekritjem na koti –2.56 m. Površine zožitve se obdelajo s premazom za beton.

Plato biološke čistilne naprave se izvede z nasutjem. Okolica bazena in upravne stavbe se uredi s pranimi betonskimi ploščami v širini 0,80 m od objekta. Urejena je krožna asfaltirana površina, ki je od ostalih površin ločena z betonskimi grednimi robniki, za manipulacijo in transport na čistilni napravi. Asfaltirana površina je izvedena v padcu proti severni strani lokacije čistilne naprave, odvodnjevanje s cestne površine se uredi preko požiralnikov, ti pa se nato preko interne kanalizacije navezujejo na objekt peskolova. Ostale površine znotraj ograje se humusirajo in posejejo s travo. Potrebna bo zasaditev dreves in zatravitev bližnje okolice izven ograje. Predvideva se zasaditev avtohtonih vrst dreves.
Plato čistilne naprave bo ograjen s panelno žično ograjo iz plastificirane jeklene žice, višine 2.0 m. Vhod na plato bo možen z južne strani in bo zaprt z drsnimi vrati na motorni pogon, šir. 6.00 m. Vrata se izvedejo iz aluminija.
Končna kota zunanje ureditve je na 296,95 mn.m na južni strani lokacije čistilne naprave in pa na koti 295,45 mn.m na severni stani.

Dostop in dovoz na ČN se izvede iz regionalne ceste R1-221, odsek 1218. Priključek je predviden v km 0+786. Širina priključka je 6.0 m. Vhodna vrata so pomaknjena v notranjost 10.0 m od roba obstoječega asfalta, tako, da je omogočeno stojno mesto za vzdrževalno vozilo. Priključek se izvede v asfaltu in priključnimi radii na obstoječo regionalno cesto.
Na območju ČN se izvede manipulativna površina in krožna cesta za vzdrževalno vozilo. V območju ureditve sta predvideni dve PM za osebna vozila vzdrževalcev.

– Zaščitna ograja okrog območja čistilne naprave in zbirnega centra naj bo v spodnjem delu (do višine 50 cm) zgoščena in vkopana, da ne bo prehodna za male sesalce.
– Za zmanjšanje vidne izpostavljenosti čistilne naprave in njeno vključitev v prostor je potrebna zasaditev z listopadnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, ki dolgo obdrže listje, ter zimzelenimi iglavci. Zasaditev se izvede z drevesnimi skupinami avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
– Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je treba površine nad kanalom obnoviti, vzpostaviti prvotno stanje, na območju poteka po odprtih površinah takoj zasaditi in zatraviti.

Komunalna infrastruktura znotraj območja čistilne naprave se natančneje definira v PGD projektih tako, da se upošteva:
– Na območju posega je treba predvideti in izvajati kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu. Ločeno je treba odvodnjavati vodo z oporečnih in neoporečnih površin. Vode z oporečnih površin (manipulativne ploščad ipd.) je obvezno speljati s sistem fekalne kanalizacije.
– Za vse objekte in naprave (peskolovi, lovilci olj, črpališča itd.) na kanalizacijskem sistemu je potrebno predvideti izdelavo poslovnikov in vzdrževanja.
– Znotraj območja čistilne naprave se zgradi hidrantno omrežje.
– Za rezervno napajanje objekta čistilne naprave se uporablja mobilni agregat.
– Elektrika se razpelje iz nove trafo postaje, ki je locirana na območju ČN.
– Kot lokalni vir toplotne energije služi električna energija.

Na območju predvidenih posegov poteka večje število obstoječih komunalnih in infrastrukturnih vodov.
– Vse vode je potrebno v sklopu izdelave izvedbene dokumentacije zakoličiti. Izdelati je potrebno detajle prečkanja v skladu s pogoji upravljavcev. Celotno izvedbo posegov v obstoječo infrastrukturo je potrebno vključiti v investicijo.
– V času gradnje je potrebno vsa dela v bližini vodov izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavcev.

Kanalizacija
Obstoječo in predvideno kanalizacijsko omrežje, katerega tangirajo obravnavani vodi, je treba ustrezno zaščititi tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in obratovanje.
Prečkanje in vzporedni potek kanalizacije z ostalimi komunalnimi instalacijami mora biti projektirano in izvedeno v skladu s predpisi.
V fazi PGD morajo biti obdelana vsa križanja z novimi rešitvami.
S posegom se ne smejo poslabšati obstoječe odtočne razmere meteornih voda.
Vsak poseg v vodni režim mora biti posebej projektiran.
Investitor mora pred pričetkom gradnje zakoličiti vse vode na terenu in pripraviti ustrezne rešitve v skladu s pogoji upravljavcev.

Vodovod
Investitor je dolžan:
– za potrebe delovanja čistilne naprave izvesti priključitev na vodovodno omrežje,
– pridobiti podatke o obstoječih vodovodnih objektih in napravah, po potrebi tudi zakoličiti in sondirati,
– obdelati vse detajle prečkanj in odmikov predvidenih objektov z obstoječimi vodovodnimi napravami,
– na delih, kjer se predvideva obnova oziroma novogradnja vodovodnega sistema, je treba izdelati usklajeno projektno dokumentacijo,
– obdelano mora biti varovanje obstoječih vodovodnih objektov in naprav in dostop do njih za potrebe nemotenega vzdrževanja in nadzora vodovoda,
– izdelati je treba usklajeno projektno dokumentacijo za vse naslednje faze,
– pridobitev vseh soglasij in dovoljenj za izvedbo posegov na vodovodnem objektih in napravah,
– Vsa dela na vodovodnem priključku in vodomeru mora opraviti upravljavec vodovoda po naročilu in na stroške investitorja.

Elektroomrežje
Za oskrbo z električno energijo je potrebno zgraditi novo trafo postajo ustrezne moči na območju ČN. Trafo postaja se naveže v električno omrežje preko 20 kV kablovoda iz RP Izlake. Natančen način napajanja se opredeli v projektni dokumentaciji.
Iz predvidene trafo postaje se položi ustrezno interno električno omrežje za potrebe napajanja posameznih objektov in javno razsvetljavo.
Zaradi zanesljivosti napajanja je potrebno znotraj območja predvideti lasten dieselski električni agregat.
Pri načrtovanju posegov je treba na mestih križanj oziroma približevanj upoštevati naslednje pogoje:
– upoštevati predpisane odmike novih objektov od obstoječega elektroenergetskega omrežja po zahtevah tehničnih predpisov,
– predvideti prestavitve ali spremembe obstoječega elektroenergetskega omrežja zaradi novih objektov,
– uskladiti potek obstoječega, prestavljenega ali novega elektroenergetskega omrežja z ostalimi komunalnimi napravami,
– z izkopi se ne sme ogroziti stabilnosti obstoječih opornikov,
– za vse rešitve izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki jo potrdi upravljalec.

Telekomunikacijsko omrežje
Za potrebe čistilne naprave je potrebno zgraditi TK priključek v skladu s pogoji upravljavca.
V fazi izdelave projektne dokumentacije PGD, PZI je treba detajlno obdelati križanja in približevanja neposredno prizadeti in ogroženih telefonskih kabelskih vodov (medsebojni odmiki). Vsa križanja obdelati v skladu s pogoji upravljavca Telekom Slovenija.

Plinovodno omrežje
(1) Visokotlačno omrežje (Geoplin)
Predvidena kanalizacija prečka plinovod R25A za MRP Hrastnik na dveh mestih oziroma poteka delno v varnostnem pasu plinovoda. Plinovod je premera 200 mm in obratuje pod tlakom 50 bar. Pri načrtovanju in izvedbi je v nadaljevanju potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01, 54/02) in Interne smernice Geoplina. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati:
– določiti natančno lego in globino plinovoda,
– izdelati elaborat križanja in posegov na plinovod in v njegov nadzorovani pas. Pri tem je potrbeno upoštevati predpisane odmike,
– predvideti posebne pogoje dela v varovalnem pasu 2 x 5 m plinovoda,
– upoštevati vse pogoje upravljavca,
– upoštevati vse pogoje upravljavca pri izvajanju del,
– za vse rešitve pridobiti soglasje upravljavca.
(2) Nizkotlačno omrežje
Predvidena kanalizacija prečka oziroma se približuje obstoječemu distribucijskemu plinovodnemu omrežju, ki deluje pod tlakom 250 mbar. Pri izgradnji kanalizacije je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in kanalizacijo. Prečkanja se po možnosti izvedejo tako, da poteka plinovod nad kanalizacijo. Upoštevati je potrebno varnostni pas 2 x 2 m, kjer je potrebno dela izvajati pod nadzorom upravljavca.

Prometna infrastruktura
Predvidena kanalizacija bo potekala večidel po obstoječih cestah, ulicah in poteh.
Pri izvedbi je potrebno upoštevati predpisane odmike od regionalnih in glavnih cest.
Vse cestne površine je potrebno po končani gradnji obnoviti oziroma vzpostaviti prvotno stanje. Kjer trase potekajo v javnih površinah, se le-te obnovijo v celoti. Na povoznih površinah je treba vgrajevati dvoslojni asfalt, na nepovoznih površinah enoslojni asfalt.
V času gradnje je potrebno zagotoviti začasne dostope do objektov, parcel in intervencijskih poti.

VODNOGOSPODARSKE UREDITVE IN VAROVANJE VODNIH VIROV
Vsi objekti čistilne naprave morajo biti načrtovani tako, da bo zagotovljena vodotesnost. Objekti ČN morajo biti locirani 0.50 m nad koto 100-letnih vod.
Iztok prečiščene vode mora ustrezati zahtevam iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96) ter iz Uredb o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 90/98, 31/01 in 62/01).
S predvideno gradnjo se ne sme poslabšati stabilnost brežin vodotokov. Dela se morajo izvajati tako, da ne bo povzročena erozija.
Na podlagi 150. člena Zakona o vodah se lahko posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, izvedejo samo na podlagi vodnega dovoljenja.
Odlaganje materiala v vodotoke oziroma neposredno bližino ni dovoljeno.
Na iztočnem kanalu se predvidi jašek za odvzem vzorcev.
Začasno izkopan material mora biti zavarovan pred odplavljanjem.
Za zaščito podtalja in podtalnice morajo biti vsi izvedeni objekti, kjer potekata transport in čiščenje odpadne vode (cevovodi, jaški, bazeni, črpališča …), v vodotesni izvedbi. Potrebno je izvesti preizkus vodotesnosti z vodo kot medijem.
Pri obratovanju kanalizacijskega zbiralnika je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe samo pri vzdrževanju objektov in ustrezno odstranjevanje in odlaganje odpadkov pri čiščenju kanalov.
Iztok prečiščene odpadne vode iz čistilne naprave bo speljan v površinski odvodnik.

Pri posegih v območje vodotokov je potrebno upoštevati naslednje:
– Gradnja na vodnem ali priobalnem zemljišču v razdalji 5.0 m od meje vodnega zemljišča je prepovedana, razen za objekte infrastrukture.
– Prečkanja vodotokov se izvedejo tako, da je vrh zaščitne cevi min. 1.5 m pod obstoječim dnom potoka oziroma 1.0 m na mestih, kjer je vodotok zavarovan. Detajl prečkanja se posebej obdela v projektni dokumentaciji.
– Pri vzporednem vodenju kanalov in vodotoka je potrebno zagotoviti stabilnost brežine in upoštevati visoke vode.
– Prečkanje na mostni konstrukciji se izvede nizvodno in to tako, da ni zmanjšana pretočnost.
– Izdelati je potrebno detalj izpustnega objekta.

UREDITVE NA OBMOČJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev.
Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti shranjena na ustreznih lokacijah v nasipih ustreznih oblik in višine do 1.20 m.

VAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ KULTURNE DEDIŠČINE
Na območju ni druge evidentirane kulturne dediščine, vpisane v RKD, in ne razglašenih kulturnih spomenikov.

VAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ NARAVNE DEDIŠČINE
Za širše območje obdelave so bile pridobljene naravovarstvene smernice, iz katerih je razvidno, da na območju in v neposredni bližini poteka trase kanalizacijskega omrežja in ČN ni naravnih vrednost in zavarovanih območij.

VARSTVO PRED HRUPOM
Območje, kjer bo grajena kanalizacija in čistilna naprava, se v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) ter Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96) uvršča v III. območje varstva pred hrupom.
Kanalizacijsko omrežje v času obratovanja ne povzroča obremenitev s hrupom, obratovanje čistilne naprave ima tehnološko predvidene takšne rešitve, da dodatnih obremenitev ne bo. Lokacija ČN je ob regionalni cesti, kjer je hrup prometa prevladujoč vir hrupa. Prav tako v neposredni bližini ČN ni stanovanjskih objektov.
Vpliv hrupa bo prisoten večidel v času gradnje, in to predvsem gradnje kanalizacije znotraj obstoječega naselja. V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za zmanjšanje hrupa:
– delo na gradbišču mora potekati v dnevnem času med 7. in 19. uro, v nočnem času le v primeru neodložljivih vzdrževalnih del;
– uporabo delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po smernicah 84/534/EEC in Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, Uradni list RS, št. 106/02;
– ukrepi varstva pred hrupom v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PZI, PZR. Projekt mora upoštevati usmeritve PVO.
Monitoring hrupa v času gradnje ni potreben.

VARSTVO ZRAKA
Gradnja čistilne naprave bo potekala na območju, kjer zrak v ničelnem stanju ni onesnažen s škodljivimi snovmi. Onesnaženost zraka s prašnimi usedlinami bo velika predvsem v obdobju suhega in vetrovnega vremena ter pripravljalnih zemeljskih del. Transportne poti na območje gradbišča bodo potekale po obstoječi cestni mreži.
Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka v času gradnje morajo vključevati:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča; ukrep zahteva redno vlaženje gradbišča ob suhem in vetrovnem vremenu;
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva čiščenje vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje odkritih delov ceste. Ukrep je potrebno izvajati na celotnem območju gradnje;
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev.
– zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. Ukrepi varstva zraka v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PZI, PZR. Projekt mora upoštevati usmeritve PVO.
Ukrepi v času obratovanja
Emisije neprijetnih vonjav v času obratovanja čistilne naprave ne bodo povzročale zaznavnih vonjav pri najbližjih stanovanjskih objektih, saj so ti oddaljeni več kot 300 m. Dodatni ukrepi za varstvo zraka niso potrebni. Spremljanje onesnaženosti zraka v času obratovanja čistilne naprave zaradi pričakovanje majhne onesnaženosti zraka ni potrebno.

VARSTVO PRED POŽAROM
Za zagotavljanje protipožarne vode na ČN Izlake se izvede hidrantno omrežje v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Intervencijski dovozi in delovne površine za vozila so zagotovljeni. Dostop je iz glavne ceste.
Pri zasnovi objektov ČN je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara in eksplozije zaradi tehnološkega postopka čistilne naprave. Zasnova objektov mora upoštevati tudi potrebne odmike med objekti. Pri lociranju TP je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih normativih za varstvo elektro energetskih postrojev in naprav pred požarom (Uradni list SFRJ, št. 74/90).
V času gradnje kanalizacijskega omrežja je potrebno zagotoviti nemotene dostope za intervencijska vozila in za varen odmik ljudi in premoženja.

Etape izvajanja na podlagi lokacijskega načrta:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev predvidenih posegov;
– kanalizacijsko omrežje po posameznih kanalih;
– čistilna naprava.
Etape gradenj in postopki za pridobitev upravnih dovoljenj se lahko izvajajo posamezno. Etape izvajanja lokacijskega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal promet po lokalnih cestah čim manj moteno.

MONITORING
– Investitor gradnje mora zagotoviti posnetek ničelnega stanja, podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja v posebnih pogojih lahko presegli zakonsko določene pragove.
– Upravljavec čistilne naprave je dolžan v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod in o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96) izvajati prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod. Pogostost meritev in čas vzorčenja sta določena v prilogi 1 Pravilnika.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– Med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
– Pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci.
– Omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej.
– Investitor je dolžan zagotoviti odvoz blata na končno deponijo.
– Med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.
– Zavarovati gradbišča, tako da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode.

Vse dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev. Lokacijski načrt opredeljuje namembnost posameznih objektov in njihovo funkcionalno povezanost. Vse detajlne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.
Dopustne so spremembe v trasah posameznih kanalizacijskih vodov, če se na podlagi posnetka dejanskega stanja, zakoličbe obstoječe infrastrukture, geološko geomehanskih karakteristik ali težav pri pridobivanju zemljišč ugotovi, da je potrebna korektura, ki pa ne vpliva na celovito tehnično rešitev in ne poslabšuje vplivov na okolje.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, velikosti in dispozicije posameznih objektov, določenih s tem načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških rešitev, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Lokacijski načrt je na vpogled pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Zagorje ob Savi.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.