Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Izgradnja vzporednega prenosnega plinovoda R25A/1, ki bo potekal vzporedno z obstoječim plinovodom R25A na odseku od Trojan do Hrastnika, je potrebna zaradi predvidenega porasta potreb po zemeljskem plinu v Zasavju, ki jih obstoječi plinovod ne bo mogel več zagotavljati. Povečan odjem zemeljskega plina je namenjen predvsem industriji in povečani široki potrošnji v Hrastniku in Trbovljah. Rast porabe je pričakovana tudi v sektorju proizvodnje električne energije, kjer je načrtovana izgradnja plinskih termoelektrarn-toplarn. Geoplin plinovodi d.o.o. je kot izvajalec gospodarske javne službe prenosa zemeljskega plina dolžan ustvariti pogoje za povečan odjem in razvoj slovenskega plinovodnega omrežja. Dolgoročno je možno tudi nadaljevanje plinovoda do Radeč, s čimer bi se omogočilo napajanje Zasavja z dveh strani. Kapaciteta načrtovanega plinovoda bo ustrezala predvideni potrošnji. Začetek prenosnega plinovoda v dolžini približno 21 km je v obstoječi razdelilni postaji (v nadaljnjem besedilu: RP) Trojane, zaključek pa v obstoječi merilno razdelilni postaji (v nadaljnjem besedilu: MRP) Hrastnik. Predmet tega državnega lokacijskega načrta je tudi približno 1,80 km dolg priključni plinovod od MRP Trbovlje do Termoelektrarne Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: TE Trbovlje).
Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 350-07-20/2004 z dne 7. septembra 2004 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod R25A/1 od odcepa od magistralnega plinovoda M2 na Trojanah do Hrastnika (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je dokumentirana z gradivom »Vzporedni plinovod R25A/1 Trojane – Hrastnik; Idejna zasnova«, ki ga je januarja 2004 izdelal Geoplin d.o.o., Ljubljana in je uteme­ljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
– Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo);
– Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96);
– Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).
 
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Minister za okolje, prostor in energijo je v pobudi predlagal, da je predmet izdelave državnega lokacijskega načrta prenosni plinovod R25A/1 Trojane – Hrastnik, ki poleg polaganja plinovodne cevi obsega tudi vse pripadajoče funkcionalne objekte in instalacije na plinovodu ter potrebne prevezave, predelave in razširitve v okviru obstoječih RP Trojane, MRP Trbovlje in MRP Hrastnik. Predmetni plinovod je razde­ljen na dva odseka: odsek RP Trojane – MRP Trbovlje in odsek MRP Trbovlje – MRP Hrastnik. Skupna dolžina načrtovanega plinovoda je približno 21 km. Nova plinovodna cev naj bi potekala vzporedno z obstoječim plinovodom R25A. Z izborom tehnološke opreme bo opredeljeno tudi, če in kje bodo potrebni električni in telekomunikacijski priključki. V celotni dolžini bo po isti trasi položen tudi optični informacijski kabel, ki bo služil za prenos informacij in za nadzor obratovanja sistema. Postaje in sekcijski ventili, ki so sestavni del plinovoda, bodo ograjeni z žično ograjo. Obratovalna tlačna stopnja načrtovanega plinovoda je 70 barov. Nazivni premer cevi na celotnem odseku je do DN 500.
Načrtovani plinovod poteka od obstoječe RP Trojane proti jugovzhodu vzporedno z obstoječim plinovodom proti naselju Izlake in obide naselji Kisovec in Zagorje po južni strani. Do tu prečka več potokov, cest in območje predvidene čistilne naprave Trbovlje. Prvi odsek plinovoda se zaključi v MRP Trbovlje na rudniškem območju Nasipi. Drugi del plinovoda se nadaljuje vzporedno s cevjo obstoječega plinovoda in se zaključi na območju MRP Hrastnik.
Plinovod se razdeli na posamezne odseke s sekcijskimi zapornimi postajami. Oddaljenost med posameznimi postajami sme znašati največ 18 km. Posamezna sekcijska postaja zaseda približno 1ar veliko ograjeno zemljišče.
Trasa novega prenosnega plinovoda je načrtovana skladno z Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96) in Resolucijo o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04), ki upoštevata razvojne trende pri zagotavljanju energetske oskrbe v Evropi in predvidevata bistveno povečanje porabe zemeljskega plina v Sloveniji. Nova plinovodna cev je umeščena v skupni energetski koridor vzporedno z obstoječo, s čimer sledi trendom združevanja infrastrukturnih objektov.
Minister za okolje, prostor in energijo je v pobudi predlagal, da se trasa plinovoda določi na podlagi rezultatov primerjalne študije variant. Detajlni potek plinovoda bo določen v postopku priprave in sprejemanja državnega lokacijskega načrta.
Predlagana trasa plinovoda poteka po območju občin Lukovica, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik.
Dne 28. oktobra 2004 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočila TE Trbovlje se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta za plinovod načrtuje tudi priključni plinovod od obstoječe MRP Trbovlje do načrtovane MRP TE Trbovlje znotraj ograje TE Trbovlje, ki je tudi predmet državnega lokacijskega načrta. Priporočilo je skladno z usmeritvijo pobude ministra za okolje, prostor in energijo, naj se plinovod dimenzionira tako, da bo možno preko njega oskrbovati tudi morebiten razvoj proizvodnje električne energije v TE Trbovlje in s tem predvidene potrebe po večjih količinah zemeljskega plina v Trbovljah. Začetek načrtovanega priključnega plinovoda za TE Trbovlje v dolžini približno 1,80 km je v MRP Trbovlje in poteka preko deponije Lakonca in v nadkopu Lakonca do območja TE Trbovlje, kjer je predvidena lokacija načrtovane MRP TE Trbovlje. Obratovalna tlačna stopnja plinovoda je 70 barov, nazivni premer cevi pa DN 250 – 400.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (primerjalna študija),
– strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave,
– predloga državnega lokacijskega načrta,
ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, št. 354-19-24/2004, z dne 29. 10. 2004, ugotovljeno, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1 oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b členom ZON. Ministrstvo za okolje in prostor v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVOs obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
 
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), Dunajska 21, Ljubljana, ki zagotovi sredstva za recenzijo primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Geoplin plinovodi d.o.o. Ljubljana, Cesta ljubljanske brigade 11, 1001 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Geoplin plinovodi), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Geoplin plinovodi.
Načrtovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga Geoplin plinovodi izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.
 
IV. Nosilci urejanja prostora
Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje,
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
6. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
11. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
12. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
13. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije,
14. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
15. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
16. Zavod za ribištvo Slovenije,
17. Zavod za gozdove Slovenije,
18. ELES, d.o.o.,
19. Telekom Slovenije, d.d.,
20. Dars, d.d.,
21. Elektro Ljubljana d.d.,
22. Elektro Celje d.d.,
23. Občina Lukovica in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
24. Občina Zagorje ob Savi in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
25. Občina Trbovlje in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
26. Občina Hrastnik in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
27. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
V. Način pridobitve strokovnih rešitev
V.1 Na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prostorske konference ter ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, načrtovalec državnega lokacijskega načrta lahko predlaga možne nove variantne rešitve ali optimizacije predlaganih.
MOP, UPR, Ministrstvo za gospodarstvo in Geoplin plinovodi potrdijo predlagan obseg variantnih rešitev, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec državnega lokacijskega načrta izdela primerjalno študijo, v kateri presodi in primerja variantne rešitve s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju.
V zaključku primerjalne študije načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev poteka trase plinovoda ter poda usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
 
V.2 V fazi obravnave variantnih rešitev se opravi celovita presoja vplivov državnega lokacijskega načrta na okolje. Zagotovi se:
– okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe državnega lokacijskega načrta na okolje oziroma varovana območja in možne alternative ter navede se stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic;
– revizijo okoljskega poročila v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila in vsebino ter metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
MOP, UPR pred javno razgrnitvijo predlagane najustreznejše variante, okoljskega poročila in njegove revizije pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije.
MOP, UPR upošteva pri pripravi predloga državnega lokacijskega načrta dana mnenja in pripombe javnosti na predlog variante in okoljskega poročila, ki sta bila javno razgrnjena.
 
V.3 V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje na podlagi poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje).
Geoplin plinovodi mora zagotoviti:
– poročilo o vplivih na okolje, ki mora biti izdelano v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino poročila o vplivih na okolje, ter
– revizijo poročila o vplivih na okolje, ki je neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo poročila o vplivih na okolje.
S predlogom državnega lokacijskega načrta se hkrati javno razgrnejo tudi poročilo o vplivih na okolje, pisno mnenje o reviziji ter osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.
MOP, UPR mora pred sprejemom državnega lokacijskega načrta pridobiti okoljevarstveno soglasje.
 
VI. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja (analiza stanja in teženj v prostoru), ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve (analiza razvojnih možnosti), analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev (študija ranljivosti prostora);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
Podlaga za izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta je geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in jih posreduje MOP, UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod Republike Slovenije za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in jih posreduje MOP, UPR.
 
VII. Postopek in roki za pripravo državnega lokacijskega načrta
Pridobitev smernic za načrtovanje
– Geoplin plinovodi zagotovi gradivo za pridobitev smernic (situativni prikaz prostorske ureditve s tehničnim poročilom).
– MOP, UPR pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge.
– Načrtovalec izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
– MOP, UPR, Ministrstvo za gospodarstvo in Geoplin plinovodi potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
 
Izdelava variantnih rešitev in primerjalna študija variant
– Geoplin plinovodi zagotovi izdelavo variantnih rešitev poteka trase plinovoda.
– Načrtovalec izdela primerjalno študijo.
– MOP, UPR zagotovi recenzijo primerjalne študije variant.
– K izdelani in po potrebi dopolnjeni primerjalni študiji in predlogu najustreznejše variante pridobi MOP, UPR stališča Ministrstva za gospodarstvo in Geoplin plinovodi ter Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za kulturo ter stališča lokalnih skupnosti.
– MOP, UPR po končani izdelavi primerjalne študije organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predlagano najustreznejšo rešitev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje in prostor in ministra za gospodarstvo.
 
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
– Geoplin plinovodi na podlagi usmeritev ter v skladu s priporočili prostorske konference zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave.
– Načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP, UPR zagotovi strokovni pregled predloga državnega lokacijskega načrta.
– Načrtovalec po posredovanju pripomb s strani MOP, UPR dopolni predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP, UPR seznani Občino Lukovica, Občino Zagorje ob Savi, Občino Trbovlje in Občino Hrastnik z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
 
Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister za okolje in prostor s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na Ministrstvu za okolje in prostor ter v Občini Lukovica, Občini Zagorje ob Savi, Občini Trbovlje in Občini Hrastnik.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOP, UPR obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
– MOP, UPR v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– MOP, UPR v sodelovanju z Občino Lukovica, Občino Zagorje ob Savi, Občino Trbovlje in Občino Hrastnik v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOP, UPR v sodelovanju z Geoplin plinovodi, pobudnikom in načrtovalcem prouči pripombe in predloge.
– Načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– MOP, UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister za okolje in prostor po predhodnem mnenju ministra za gospodarstvo odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani Občino Lukovica, Občino Zagorje ob Savi, Občino Trbovlje in Občino Hrastnik.
 
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– Geoplin plinovodi zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– Geoplin plinovodi zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
– MOP, UPR pozove nosilce urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOP, UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče ministrstva za gospodarstvo k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
– MOP, UPR posreduje Geoplin plinovodi mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijsko mnenje z namenom, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
 
Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
 
VIII. Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.