Na podlagi 3., 4. in 5. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 69/02 in 28/03) je Občinski svet občine Moravske Toplice na 18. redni seji dne 31. 3. 2005 sprejel
O D L O K
o ustanovitvi Javnega sklada Občine Moravske Toplice za gospodarjenje z nepremičninami
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ustanovi Javni sklad Občine Moravske Toplice za gospodarjenje z nepremičninami in za razvoj malega gospodarstva in kmetijstva (v nadaljevanju: javni sklad).
Javni sklad se ustanovi kot javni nepremičninski in finančni sklad. S tem odlokom se določajo dejavnost, pristojnosti, organizacija in način dela sklada.
2. člen
Javni sklad je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo Zakon o javnih skladih, Statut Občine Moravske Toplice, ta odlok in drugi predpisi.
Javni sklad posluje v svojem imenu in za svoj račun.
Javni sklad v skladu s pooblastili ustanovitelja upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga Občina Moravske Toplice nameni za zagotavljanje javnega interesa. Pravice ustanovitelja izvršuje Občinski svet občine Moravske Toplice.
3. člen
Javni sklad pridobi pravno sposobnost z dnem vpisa v sodni register. Javni sklad se vpiše v sodni register pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti.
4. člen
Javni sklad odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, ki ga kot sredstva za delo javnega sklada zagotovi ustanovitelj.
Ustanovitelj za obveznosti javnega sklada ne odgovarja.
Javni sklad ima svoj račun.
II. IME, SEDEŽ IN ŠTAMPILJKA
5. člen
Ime javnega sklada je: Javni sklad Občine Moravske Toplice za gospodarjenje z nepremičninami – Moravske Toplice Község – Ingatlankezelő Intézete.
Sedež javnega sklada: Prosenjakovci 96 – Pártosfalva 96.
Ustanovitelj javnega sklada: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice.
Skrajšano ime javnega sklada: Javni nepremičninski sklad Občine Moravske Toplice – Moravske Toplice Község – Ingatlankezelő Intézete.
6. člen
Javni sklad ima štampiljko okrogle oblike z napisom: Javni sklad Občine Moravske Toplice za gospodarjenje z nepremičninami – Moravske Toplice Község Ingatlankezelő INTÉZETE.
Vse listine javnega sklada morajo biti opremljene s štampiljko javnega sklada.
Na dvojezičnem območju delovanja posluje Javni sklad dvojezično in uporablja dvojezični pečat z napisom Javni sklad Občine Moravske Toplice za gospodarjenje z nepremičninami – Moravske Toplice Község Ingatlankezelő INTÉZETE.
III. NAMEN SKLADA
7. člen
Javni sklad se ustanovi kot:
1. javni nepremičninski sklad z namenom poslovanja s stanovanji, stanovanjskimi hišami, funkcionalnimi in stavbnimi zemljišči ter drugim nepremičnim premoženjem, ki ga nanj prenese ustanovitelj z namenom zagotavljanja javnega interesa;
2. javni finančni sklad z namenom vzpodbujanja pridobivanja, gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš, spodbujanja razvoja na področju malega gospodarstva in kmetijstva z dajanjem kreditov, izdajo poroštev in drugih oblik financiranja na podlagi javnih razpisov.
IV. DEJAVNOST JAVNEGA SKLADA
8. člen
Javni sklad za zagotovitev svojega namena opravlja predvsem naslednje naloge:
– skrbi za nastavitev, vodenje in ažuriranje enotnega registra stanovanj in stavbnih zemljišč ter drugega nepremičninskega fonda v lasti javnega sklada,
– izvaja naloge, določene v občinskih stanovanjskih programih, ter s tem povezane finančne, razvojne in druge naloge na področju stanovanjskega gospodarstva iz pristojnosti občine,
– gospodari s stanovanji, stanovanjskimi hišami, funkcionalnimi in stavbnimi zemljišči in drugim nepremičnim premoženjem v lasti javnega sklada,
– financira nakup in prodajo stavbnih zemljišč in stanovanj,
– izvaja prenovo in vzdrževanje obstoječih stanovanj in objektov,
– financira občinski stanovanjski program,
– zagotavlja kontinuirano pridobivanje stanovanj,
– oddaja stanovanja v najem,
– določa najemnine za stanovanja in stavbna zemljišča v njegovi lasti,
– nudi stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero za nakup, izgradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, subvencionira obrestne mere, izdaja poroštva in omogoča druge oblike financiranja,
– subvencionira obrestne mere in omogoča druge pogoje za vročanje posojil, ki jih odobrijo banke in druge finančne organizacije za projekte malega gospodarstva,
– posluje z vrednostnimi papirji,
– najema kredite za nakup stavbnih zemljišč in nakup ter izgradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš v skladu z veljavnimi predpisi,
– oddaja in opremlja stavbna zemljišča za gradnjo,
– daje občini pobude za sprejem aktov s področja delovanja sklada,
– opravlja strokovne in administrativne tehnične naloge,
– financira naloge na področju priprav gospodarskih pogojev za poslovanje podjetij, malega gospodarstva in stanovanjske gradnje,
– opravlja druge naloge, določene v občinskih programih s področja njegovega delovanja ter s tem povezane razvojne, finančne, organizacijske in druge aktivnosti, v skladu z veljavnimi zakoni, Statutom Občine Moravske Toplice, tem odlokom in drugimi predpisi.
9. člen
Dejavnost javnega sklada po standardni klasifikaciji je:
65.210 Finančni zakup (leasing)
65.220 Drugo kreditiranje
65.230 Drugo finančno posredništvo d.n.
70.110 Organizacija izvedbe nepremičninskih projektov za trg
70.120 Trgovanje z lastnimi nepremičninami
70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
74.843 Druge poslovne dejavnosti
75.110 Dejavnosti uprave
75.130 Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje
V. PRISTOJNOSTI USTANOVITELJA
10. člen
Ustanovitelj – občinski svet – ima naslednje pristojnosti:
– imenuje in razrešuje direktorja in člane nadzornega sveta javnega sklada,
– odloča o povečanju oziroma zmanjšanju namenskega premoženja javnega sklada,
– odloča o razporejanju in uporabi pozitivnega rezultata poslovanja na predlog uprave oziroma nadzornega sveta,
– daje soglasje k poslovnemu načrtu in finančnemu načrtu ter poslovnemu poročilu sklada,
– odloča o drugih zadevah, določenih z zakonom in s tem odlokom.
Ustanovitelj lahko s sklepom odpravi vsako razpolagalno dejanje, ki je v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil javni sklad ustanovljen.
VI. ORGANI JAVNEGA SKLADA
11. člen
Organa javnega sklada sta:
– uprava in
– nadzorni svet.
Nadzorni svet
12. člen
Nadzorni svet ima predsednika in štiri člane.
Člane nadzornega sveta imenuje občinski svet za dobo petih let na predlog župana.
Člani nadzornega sveta so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, ki so zaposlene v javnem skladu ter druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost v javnem skladu, je po zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu.
Predsednik nadzornega sveta je po svoji funkciji župan občine.
13. člen
Župan kot predsednik nadzornega sveta ima naslednje pristojnosti:
– predlaga občinskemu svetu imenovanje in razreševanje članov nadzornega sveta,
– predlaga občinskemu svetu imenovanje in razreševanje članov uprave,
– odloča o pritožbah v posamičnih zadevah v pristojnosti javnega sklada.
14. člen
Nadzorni svet ima naslednje pristojnosti:
– skrbi za zagotavljanje delovanja sklada v javnem interesu,
– sprejema poslovni načrt, finančni načrt in poslovno poročilo sklada ter jih predloži v soglasje občinskemu svetu,
– daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi članov uprave,
– daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranje kontrole,
– daje soglasje upravi k določitvi splošnih pogojev poslovanja,
– daje občinskemu svetu in upravi predloge in mnenja o posameznih vprašanjih s področja dela sklada,
– sprejema splošne akte sklada, razen aktov, za sprejem katerih je pooblaščena uprava,
– sprejema odločitve o najemanju dolgoročnih kreditov za potrebe sklada,
– sprejema sklepe o pristopih v druge organizacije in združenja,
– določa višino razpisanih sredstev in pogoje za prijavo na razpise, objavlja razpise razpoložljivih sredstev in odloča o delitvi razpisanih sredstev,
– lahko pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo javnega sklada,
– daje občinskemu svetu predloge o povečanju oziroma zmanjšanju vrednosti namenskega premoženja,
– odloča o drugih zadevah, za katere je tako določeno z zakonom ali s tem odlokom.
15. člen
Dolžnosti in odgovornosti članov nadzornega sveta:
– člani nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in varovati poslovno skrivnost sklada,
– člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in povračila drugih stroškov, skladno z veljavnimi predpisi,
– člani nadzornega sveta so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti.
Nadzorni svet mora ustanovitelju na njegovo zahtevo predložiti poročilo o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja oziroma drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem javnega sklada.
16. člen
Nadzorni svet dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta je dolžan sklicati sejo, če to zahteva polovica članov nadzornega sveta, občinski svet ali direktor sklada.
17. člen
Nadzorni svet veljavno sklepa, če je prisotna večina vseh članov. Nadzorni svet o zadevah odloča z večino glasov prisotnih članov. Če je rezultat neodločen, odloči glas predsednika.
18. člen
Član nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen na svojo pisno prošnjo ali če ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu ali v tem odloku, ali če ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi.
Uprava
19. člen
Uprava ima enega člana. Edini član uprave je direktor javnega sklada.
Direktor lahko opravlja delo poklicno ali nepoklicno, o čemer odloča nadzorni svet.
20. člen
Direktorja sklada predlaga v imenovanje ustanovitelju na podlagi javnega natečaja župan. Direktor je imenovan za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan.
Za direktorja javnega sklada je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje, da:
– je državljan Republike Slovenije,
– ima najmanj visoko strokovno izobrazbo,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
– ima sposobnost vodenja in organiziranja,
– ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, če kazen še ni izbrisana,
– predloži program dela za čas trajanja mandata,
– ni v kazenskem postopku,
– aktivno obvlada slovenski jezik.
21. člen
Direktor zastopa in predstavlja javni sklad.
Direktor organizira in vodi delo in poslovanje javnega sklada ter odgovarja za zakonitost dela sklada.
Direktor podpisuje vse listine in akte, vezane na dejavnost javnega sklada, izvršuje finančni načrt in plan dela javnega sklada ter opravlja druge aktivnosti v skladu s pravili poslovanja sklada.
Direktor predlaga nadzornemu svetu v soglasje ali sprejem naslednje akte in predloge:
– poslovni načrt, finančni načrt in poslovno poročilo,
– organizacijo sistema notranje kontrole,
– splošne pogoje poslovanja,
– predloge za povečanje oziroma zmanjšanje vrednosti namenskega premoženja,
– predloge najetja kreditov,
– drugo v skladu z zakonom in tem odlokom.
Direktor izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti javnega sklada.
Pri svojem delu je direktor dolžan varovati poslovno tajnost sklada.
Direktor mora zagotoviti, da sklad posluje v skladu z zakonom in tem odlokom.
Pri odločanju o javnopravnih stvareh se uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku. Zoper odločitev direktorja pri odločanju v javnopravnih stvareh ima stranka pravico do pritožbe. O pritožbi odloča župan.
22. člen
Direktor je lahko predčasno razrešen:
– če sam pisno zahteva razrešitev,
– če ne izpolnjuje svojih delovnih nalog,
– če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in aktih javnega sklada ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov nadzornega sveta javnega sklada ali ravna v nasprotju z njimi,
– če izdaja pravne akte v nasprotju z zakonom ali tem odlokom.
Če direktor umre, postane poslovno nesposoben, je razrešen ali mu je potekel mandat, opravlja funkcijo direktorja predsednik nadzornega sveta, vendar najdlje 1 leto.
Direktorja lahko v primeru začasne odsotnosti za opravljanje posameznih nalog nadomešča pooblaščenec.
VII. SREDSTVA JAVNEGA SKLADA
23. člen
Sredstva javnega sklada se zagotavljajo:
– iz sredstev, pridobljenih z namenskim premoženjem,
– iz sredstev za delo javnega sklada, ki jih za delovanje javnega sklada nameni ustanovitelj v skladu z zakonom,
– iz sredstev, ki jih nameni ustanovitelj za povečanje vrednosti namenskega premoženja,
– iz prihodkov, ustvarjenih z lastnim poslovanjem,
– iz namenskih dotacij domačih in tujih pravnih in fizičnih oseb,
– iz drugih virov.
VIII. NAMENSKO PREMOŽENJE SKLADA
24. člen
Premoženje javnega sklada predstavljajo stanovanja, stanovanjske hiše, funkcionalna zemljišča ter stavbna zemljišča in ostalo premoženje v lasti Občine Moravske Toplice, ki jih Občinski svet občine Moravske Toplice ob ustanovitvi Javnega sklada Občine Moravske Toplice s sklepom prenese na javni sklad.
Premoženje sklada so tudi finančna sredstva in vrednostni papirji, ki jih ustanovitelj prenese na sklad z namenom gospodarjenja z nepremičninami in vzpodbujanjem malega gospodarstva.
Prav tako so premoženje sklada tudi prihodki iz upravljanja in razpolaganja z nepremičninami, ki jih ustanovitelj prenese na sklad (najemnine, kupnine, vračila danih stanovanjskih posojil, drugo).
Javni sklad prevzame tudi obveznosti do nepremičnin, ki se nanj prenašajo.
Vrednost namenskega premoženja iz prvega odstavka tega člena znaša 16,156.186 SIT.
Namensko premoženje je premoženje, ki ga je ustanovitelj namenil za doseganje namena sklada.
Na nepremičninah iz 1. odstavka tega člena se vpiše lastninska pravica v korist sklada.
Premoženje sklada je namensko in se lahko uporablja samo za namene, za katere je javni sklad ustanovljen.
IX. SPREMEMBA VREDNOSTI NAMENSKEGA PREMOŽENJA IN IZPLAČILA USTANOVITELJEM
25. člen
O spremembi vrednosti – povečanju oziroma zmanjšanju – namenskega premoženja odloča občinski svet na predlog nadzornega sveta javnega sklada.
O spremembi vrednosti – povečanju oziroma zmanjšanju – namenskega premoženja sprejme občinski svet sklep, s katero določi:
– vrednost dodatnega namenskega premoženja oziroma vrednosti, za katero se namensko premoženje zmanjša,
– vrsto premoženja, ki se zagotovi kot dodatno namensko premoženje oziroma izplača ustanovitelju.
26. člen
Vrednost namenskega premoženja se spremeni:
– s prenosom dodatnega namenskega premoženja,
– z razporeditvijo pozitivnega rezultata poslovanja (razporejanjem dobička),
– z izplačilom ustanovitelju,
– zaradi pokrivanja negativnega rezultata poslovanja z namenskim premoženjem.
Vrednost namenskega premoženja se ne sme zmanjšati pod 15,000.000 SIT.
27. člen
Vsaka sprememba namenskega premoženja se vpiše v sodni register, in sicer najmanj enkrat letno. Hkrati se vpiše tudi vrednost, za katero se je namensko premoženje povečalo oziroma zmanjšalo.
X. UPRAVLJANJE Z NAMENSKIM PREMOŽENJEM
28. člen
Javni sklad mora namensko premoženje ločiti od premoženja, ki ga kot sredstva za delo zagotovi ustanovitelj.
Na namensko premoženja je možna izvršba samo za zavarovanje oziroma poplačilo terjatve, ki je nastala v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja.
Javni sklad mora pri banki oziroma organizaciji, ki opravlja plačilni promet, za namensko premoženje odpreti posebni denarni račun namenskega premoženja, preko katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov v zvezi z namenskim premoženjem in vodi denarna sredstva namenskega premoženja.
XI. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DELO JAVNEGA SKLADA
29. člen
Sredstva za delo javnega sklada so:
– denarna sredstva za izplačilo plač zaposlenih ter drugih materialnih stroškov, povezanih z delom zaposlenih, in za izplačilo sejnin in drugih povračil članom nadzornega sveta,
– denarna sredstva za kritje stroškov pisarniškega materiala in drugega drobnega inventarja,
– denarna sredstva za opremo in poslovne prostore,
– druga sredstva za delo javnega sklada.
Sredstva za delo javnega sklada zagotavlja ustanovitelj.
Višina sredstev za te namene se določi s sprejemom proračuna na podlagi potrjenega programa dela javnega sklada.
Javni sklad ne sme uporabljati namenskega premoženja za zagotavljanje sredstev za delo sklada.
Ustanovitelj mora zagotoviti opremo in poslovne prostore, potrebne za delo javnega sklada, in tekoče zagotavljati denarna sredstva za izplačilo prve in druge alineje prvega odstavka tega člena.
XII. ZADOLŽEVANJE SKLADA
30. člen
Javni sklad ne sme najemati kreditov oziroma se kakorkoli zadolževati zaradi zagotavljanja sredstev za delo javnega sklada.
Javni sklad se sme zadolževati samo zaradi zagotavljanja sredstev za doseganje namena, zaradi katerega je bil javni sklad ustanovljen, če je to določeno v finančnem načrtu.
Skupni obseg zadolženosti javnega sklada ne sme presegati naslednjih omejitev:
– 10% vrednosti iz namenskega premoženja,
– skupnih prihodkov namenskega premoženja v posameznem letu.
Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za poroštva, ki jih javni sklad izdaja zaradi uresničevanja namena, zaradi katerega je bil ustanovljen, ter za posojila ali druge oblike zadolževanja javnega sklada po posebnih zakonih ali odločitvi ustanovitelja, vendar skupni obseg ne sme presegati vrednosti namenskega premoženja.
XIII. SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA
31. člen
Javni sklad sprejme splošne pogoje poslovanja, ki določajo:
– merila za določitev načina zagotavljanja smotrne rabe nepremičnin (npr. oddajanje v najem oziroma v zakup, dodeljevanje pravic gradnje na nepremičninah),
– merila za določitev upravičencev,
– vsebino pravic in obveznosti javnega sklada in upravičencev na podlagi najemne ali zakupne pogodbe oziroma drugih pogodb, ki jih sklepa javni sklad zaradi zagotavljanja smotrne rabe nepremičnin,
– merila za določitev upravičencev do kreditov oziroma poroštev ali drugih ugodnosti iz 7. člena tega odloka,
– merila za določitev namenske rabe kreditov oziroma poroštev ali drugih ugodnosti iz 7. člena tega odloka,
– vsebino pravic in obveznosti javnega sklada in upravičencev na podlagi danih kreditov oziroma poroštev ali drugih ugodnosti iz 7. člena tega odloka.
XIV. POSLOVNE KNJIGE, POSLOVNA POROČILA IN REVIDIRANJE
32. člen
Javni sklad mora voditi poslovne knjige in poslovna poročila, sestavljati in vrednotiti knjigovodske listine, sestavljati računovodska poročila v skladu z Zakonom o računovodstvu in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, če ni z Zakonom o javnih skladih drugače določeno.
33. člen
Poslovne knjige in poslovna poročila morajo zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja z namenskim premoženjem.
34. člen
Javni sklad mora organizirati notranje revidiranje.
Letno poročilo javnega sklada mora pregledati pooblaščeni revizor.
35. člen
Računovodska, knjigovodska in druga strokovno tehnična opravila opravlja za javni sklad Občinska uprava občine Moravske Toplice.
XV. NADZOR NAD DELOM JAVNEGA SKLADA
36. člen
Nadzor nad delom in poslovanjem javnega sklada opravlja nadzorni odbor Občine Moravske Toplice.
Nadzor nad smotrnim upravljanjem z namenskim premoženjem javnega sklada opravlja Občinski svet občine Moravske Toplice.
XVI. PRENEHANJE JAVNEGA SKLADA
37. člen
Javni sklad je ustanovljen za nedoločen čas.
Javni sklad preneha:
– če tako odloči ustanovitelj,
– s stečajem.
V primeru iz prve alineje se ob smiselni uporabi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99) izvede likvidacija javnega sklada.
V primeru iz druge alineje se uporabijo določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 8/96 – odl. US, 39/97 in 52/99).
V primeru prenehanja javnega sklada ustanovitelj prevzame vse premoženje in obveznosti.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
Javni sklad začne nastopati v pravnem prometu z dnem vpisa v sodni register.
39. člen
Do imenovanja direktorja Javnega sklada Občine Moravske Toplice za gospodarjenje z nepremičninami predstavlja in zastopa javni sklad predsednik nadzornega sveta.
Člani nadzornega sveta se imenujejo pred vpisom sklada v sodni register.
40. člen
Za vse, kar ni posebej določeno s tem odlokom, veljajo ob smiselni uporabi določbe Zakona o javnih skladih ter ostali veljavni zakoni in predpisi.
41. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-03/05-1
Moravske Toplice, 31. marca 2005.
Župan
Občine Moravske Toplice
Franc Cipot, univ. dipl. org., ekon. l. r.