Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) in 16. člena Statuta občine Šalovci (Uradni list RS, št. 13/99) je Občinski svet občine Šalovci na 18. redni seji dne 2. junija 2005 sprejel

V statutu Občine Šalovci (Uradni list RS, št. 13/99) se prvi odstavek 21. člena spremeni tako, da se glasi:

“Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta, razen če zakon določa drugačno večino.“

30. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah.

Mandatna doba župana traja štiri leta.
Mandatna doba župana se začne s potekom mandatne dobe prejšnjega župana, traja pa do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta oziroma do takrat, ko novoizvoljeni občinski svet na svoji prvi seji na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe in mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. Osvoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji."

38. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Županu in podžupanu preneha mandat:

– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb predpisov o lokalni samoupravi ni združljiva oziroma ni združljivo s funkcijo člana župana in podžupana, še posebej pa, če je imenovan za načelnika upravne enote ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina,
– na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, še posebej pa, če je imenovan na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
– če je po odločitvi državnega zbora razrešen,
– če odstopi.
Županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan ali podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Postopki za izvolitev novega župana ali imenovanje podžupana se lahko začnejo po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto, šesto in osmo alinejo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku osmih dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
Županu oziroma podžupanu, ki je imenovan na funkcijo ali opravlja delo iz pete ali šeste alineje prvega odstavka tega člena, po zakonu preneha mandat z dnem imenovanja. Če župan opravlja funkcijo ali delo iz pete ali šeste alineje prvega odstavka tega člena, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Če je župan razrešen po odločitvi državnega zbora, se šteje, da je razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po tem odstavku ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alineje prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona."

V 40. členu se doda nov, četrti odstavek, ki se glasi:

"Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji."

V 83. členu se črtata drugi in tretji odstavek.

Dodata se nov 83.a in 83.b člen, ki se glasita:

Referendum iz prejšnjega člena se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

Občina lahko uvede samoprispevek za izgradnjo ali rekonstrukcijo javne komunalne infrastrukture, javne prometne infrastrukture, javne infrastrukture na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva, zdravstvenega varstva, kulture, športa ter druge javne infrastrukture, ki jo zagotavlja.
Samoprispevek se lahko uvede za celotno območje občine ali za del naselja, naselje ali več naselij, če gre za izgradnjo ali rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture, ki je namenjena samo ožjemu območju občine.
Samoprispevek se uvede po prej opravljenem referendumu, na katerem se je za uvedbo samoprispevka izrekla večina glasovalnih upravičencev oziroma na določenem območju, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila večina.
Za razpis referenduma o samoprispevku, za akt o razpisu referenduma, za pravico glasovanja, za sestavo volilnega imenika, o referendumskem vprašanju, o aktu o uvedbi samoprispevka in o drugih vprašanjih se uporabljajo določbe zakona.
Samoprispevek je namenski prihodek občine. Občina evidentira samoprispevek v okviru posebnega stroškovnega mesta, lahko pa v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, ustanovi proračunski sklad. Zbiranje samoprispevka ter poslovanje proračunskega sklada nadzoruje nadzorni odbor občine.
Presežek sredstev samoprispevka po dokončanju investicijskega programa se sme uporabiti samo za investicije in investicijsko vzdrževanje lokalne javne infrastrukture."

Tretji in četrti odstavek 95. člena se spremenita tako, da se glasita:

"Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.

O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan. Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Za brezplačno pridobitev premoženja mora župan pridobiti predhodno soglasje za finance pristojnega organa občine ali drugega z občinskim statutom pooblaščenega organa, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino. Pri pridobivanju in odtujitvi premoženja je potrebno upoštevati načela učinkovitosti in gospodarnosti. Pri tem veljajo za občino tudi načela in standardi, ki jih izda vlada."

V 97. členu se črtajo drugi, tretji in četrti odstavek.

Prvi odstavek 101. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov."

102. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Splošni del proračuna občine sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

V skupni bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, in posebej prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu.
V skupni bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.
V splošnem delu proračuna se posebej prikaže ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto in posebej ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto.
V splošnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
Predmet sprejemanja v občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto."

103. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Posebni del proračuna občine sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna.

V posebnem delu proračuna se posebej prikaže ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto in posebej ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto.
V posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
Predmet sprejemanja v občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto."

104. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi."

105. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katero se nanaša.

Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine ter njihovih nalog in drugih s predpisi določenih namenov začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta.
Odločitev o začasnem financiranju občine sprejeme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.
Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v dodatnem roku treh mesecev začasnega financiranja, se lahko na predlog župana začasno financiranje podaljša s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine."

112. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katero sprejme zaključni račun.
Župan mora pripraviti poročilo o doseženih ciljih in rezultatih s področja svoje pristojnosti v preteklem letu do 28. februarja tekočega leta in ga predložiti občinskemu svetu skupaj z zaključnim računom proračuna.
Župan v juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju vsebuje:
– poročilo o realizaciji prejemkov, izdatkov, presežku ali primanjkljaju, zadolževanju in oceno realizacije do konca leta;
– podatke o vključitvi novih obveznosti v proračun, prenosu namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, plačilu neporavnanih obveznosti iz preteklih let, prerazporejanju proračunskih sredstev, spremembi neposrednih uporabnikov med letom, uporabi sredstev proračunske rezerve, izdanih in unovčenih poroštvih ter izterjanih regresnih zahtevkih iz naslova poroštev;
– razlago glavnih odstopanj v primerjavi s sprejetim proračunom in
– predlog potrebnih ukrepov."

Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.