Na podlagi drugega in tretjega odstavka 13. člena, tretjega odstavka 29. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) ter 3. točke Sklepa o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov (Uradni list RS, št. 60/05) izdaja guverner Banke Slovenije
N A V O D I L O
za izvajanje sklepa o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov N-2
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. To navodilo določa metodologijo, način in roke poročanja podatkov za namene statistike finančnih računov.
2. Predmet poročanja je četrtletno poročilo, ki se nanaša na podatke o stanjih finančnih sredstev in obveznosti (obrazca 1 in 2), na podatke o transakcijah v finančnih sredstvih in obveznostih (obrazca 3 in 4) ter na podatke o vrednostnih spremembah v finančnih sredstvih in obveznostih (obrazca 5 in 6), ki jih imajo obvezniki poročanja kot terjatev ali obveznost do drugih institucionalnih sektorjev po posameznih finančnih instrumentih.
3. Obvezniki poročanja dostavijo poročila za potrebe Banke Slovenije Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), razen če ni s tem navodilom določeno drugače.
4. Finančne družbe (enote institucionalnega sektorja S.12) dostavijo poročila neposredno Banki Slovenije, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi, ki jih mora BS v zahtevi obrazložiti.
5. Obvezniki poročanja oddajo poročilo v elektronski obliki v skladu z vsebino poročila, ki je predpisana s tem navodilom.
6. Obvezniki poročanja pred prvim pošiljanjem poročila za namene statistike finančnih računov preko spletne strani AJPES predložijo vlogo pristojni izpostavi AJPES, s katero se identificirajo, oziroma pooblastijo osebo za posredovanje podatkov statistike finančnih računov po spletu. Vloga je enkratna in je ni potrebno predlagati pred vsakim poročanjem, ampak le v primeru sprememb. Vloga in navodila za predložitev vloge so objavljeni na spletni strani AJPES, kjer so tudi tehnična navodila za poročanje.
7. Obvezniki poročanja predložijo četrtletna poročila po tem navodilu:
– do 10. maja za prvo četrtletje (poročevalsko obdobje: od 1. januarja do 31. marca) tekočega leta;
– do 10. avgusta za drugo četrtletje (poročevalsko obdobje: od 1. aprila do 30. junija) tekočega leta;
– do 10. novembra za tretje četrtletje (poročevalsko obdobje: od 1. julija do 30. septembra) tekočega leta;
– do 10. februarja za četrto oziroma zadnje četrtletje (poročevalsko obdobje: od 1. oktobra do 31. decembra) predhodnega leta.
8. Rok za prvo poročanje četrtletnih podatkov je 10. november 2005. V okviru prvega poročanja se poroča za prvo, drugo in tretje četrtletje 2005 (poroča se za vsako četrtletje posebej).
II. VSEBINSKA OPREDELITEV POROČILA
9. Vsebina poročila temelji na načelih Evropskega sistema računov (ESR95).
10. Poročilo sestavljajo naslednji osnovni elementi:
I. Matična številka obveznika poročanja
Matična številka obveznika poročanja: desetmestna matična številka iz Poslovnega registra Slovenije, ki ga vodi AJPES.
II. Naziv obveznika poročanja
Polni naziv obveznika poročanja.
III. Sektor obveznika poročanja
Institucionalni sektor oziroma podsektor iz šifranta sektorjev. Sektor oziroma podsektor posameznega obveznika poročanja je razviden iz Poslovnega registra Slovenije, ki ga vodi AJPES.
Šifrant sektorjev:
+-------------------------------+--------+
| Naziv sektorja | Oznaka |
| |sektorja|
+-------------------------------+--------+
|Nefinančne družbe |S.11 |
+-------------------------------+--------+
|Centralna banka |S.121 |
+-------------------------------+--------+
|Druge denarne finančne |S.122 |
|institucije | |
+-------------------------------+--------+
|Drugi finančni posredniki razen|S.123 |
|zavarovalnic in pokojninskih | |
|skladov | |
+-------------------------------+--------+
|Izvajalci pomožnih finančnih |S.124 |
|dejavnosti | |
+-------------------------------+--------+
|Zavarovalnice in pokojninski |S.125 |
|skladi | |
+-------------------------------+--------+
|Centralna država |S.1311 |
+-------------------------------+--------+
|Lokalna država |S.1313 |
+-------------------------------+--------+
|Skladi socialne varnosti |S.1314 |
+-------------------------------+--------+
Podrobna sektorizacija je navedena v Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 56/98).
Vsaka institucionalna enota je vključena v določen sektor, v nekaterih primerih pa nadalje v podsektor, ki predstavlja nižji nivo od sektorja. Sektorji S.11, S.14 in S.15 nimajo podsektorjev, medtem ko imata sektorja S.12 in S.13 podsektorje.
Za razvrščanje posameznih institucionalnih enot v ustrezen sektor se uporabi Šifrant SKIS v tekstualni obliki, dostopen na spletni strani AJPES. V njem so za vsako institucionalno enoto podatki o imenu, matični številki in oznaki institucionalnega sektorja (SKIS). Za razvrščanje institucionalnih enot v ustrezen sektor pa se lahko uporabi tudi iPRS (Poslovni register Slovenije), ki je na voljo na spletni strani AJPES. V njem so podatki samo za aktivne poslovne subjekte.
IV. Obrazci
Poročilo je sestavljeno iz 6 obrazcev za poročanje (Priloga):
1. Podatki o stanjih finančnih sredstev;
2. Podatki o stanjih obveznosti;
3. Podatki o transakcijah v finančnih sredstvih;
4. Podatki o transakcijah v obveznostih;
5. Podatki o vrednostnih spremembah v finančnih sredstvih (kontrolni obrazec);
6. Podatki o vrednostnih spremembah v obveznostih (kontrolni obrazec).
V. Obdobje
Oznaka obdobja, za katerega se poroča, je sestavljena iz leta in četrtletja.
VI. Oznaka finančnega instrumenta
Šifrant finančnih instrumentov:
+--------------------------------------------------------+-------------------+
| Naziv finančnega instrumenta | Oznaka finančnega |
| | instrumenta |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Monetarno zlato in SDR (posebne pravice črpanja) |F.1 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Gotovina in vloge |F.2 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Gotovina |F.21 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Prenosljive vloge |F.22 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Druge vloge |F.29 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Vrednostni papirji razen delnic |F.3 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih |F.33 |
|instrumentov | |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji |F.331 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji |F.332 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Izvedeni finančni instrumenti |F.34 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Posojila |F.4 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Kratkoročna posojila |F.41 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Dolgoročna posojila |F.42 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Delnice in drug lastniški kapital |F.5 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Delnice in drug lastniški kapital, razen delnic |F.51 |
|investicijskih družb in enot vzajemnih skladov | |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Delnice, ki kotirajo |F.511 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Delnice, ki ne kotirajo |F.512 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Drug lastniški kapital |F.513 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Delnice investicijskih družb in enote vzajemnih skladov |F.52 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Zavarovalno tehnične rezervacije |F.6 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah |F.61 |
|življenjskega zavarovanja in v rezervacijah pokojninskih| |
|skladov | |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah |F.611 |
|življenjskega zavarovanja | |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah |F.612 |
|pokojninskih skladov | |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Prenosne premije in škodne rezervacije |F.62 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Druge terjatve in obveznosti |F.7 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Komercialni krediti in predujmi |F.71 |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
|Drugo (druge terjatve in obveznosti razen komercialnih |F.79 |
|kreditov in predujmov) | |
+--------------------------------------------------------+-------------------+
Finančni instrumenti so razdeljeni na skupine in podskupine finančnih instrumentov. V poročilu se izpolnjujejo podatki po posameznih podskupinah finančnih instrumentov. Poročevalci vnesejo pod skupine finančnih instrumentov seštevek podskupin finančnih instrumentov.
Finančni instrumenti so lahko v obliki finančnih sredstev ali obveznosti. Podane opredelitve finančnih instrumentov veljajo za finančna sredstva in obveznosti.
Opredelitve finančnih instrumentov so naslednje:
Skupino F.1 Monetarno zlato in SDR sestavlja:
– Monetarno (denarno) zlato, ki je sestavina mednarodnih rezerv denarne oblasti in drugih subjektov, ki so pod njenim dejanskim nadzorom;
– SDR (Posebne pravice črpanja), ki so mednarodna rezervna sredstva in jih je oblikoval Mednarodni denarni sklad ter dodelil svojim članicam za povečanje obstoječih rezervnih sredstev.
Praviloma je F.1 finančno sredstvo centralne banke. Nobena institucionalna enota oziroma sektor ne izkazuje F.1 kot obveznosti.
Skupino F.2 Gotovina in vloge sestavljajo tri podskupine finančnih instrumentov:
F.21 Gotovina predstavlja bankovce in kovance, ki se navadno uporabijo za plačila, in obsega bankovce in kovance v obtoku, izdane s strani rezidenčne denarne oblasti, ter bankovce in kovance v obtoku, izdane s strani nerezidenčne denarne oblasti, katerih imetniki so rezidenti. F.21 imajo lahko kot finančno sredstvo vsi sektorji. F.21 predstavlja obveznost enote, ki jo je izdala (praviloma centralna banka).
F.22 Prenosljive vloge predstavljajo vloge na vpogled v domači ali tuji valuti. Prenosljive vloge je možno brez odloga zamenjati v gotovino oziroma so prenosljive s čekom, plačilnim nalogom, debetno vknjižbo ali na drug podoben način, in sicer brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov. F.22 zajema tudi vloge med denarnimi finančnimi institucijami (primer so vloge, ki jih imajo druge denarne finančne institucije pri centralni banki na osnovi zahtev po obvezni rezervi). F.22 imajo lahko kot finančno sredstvo vsi sektorji. Obveznosti iz naslova F.22 izkazujejo praviloma denarne finančne institucije (S.121 in S.122) ter tujina (S.2).
F.29 Druge vloge predstavljajo vloge, ki jih ni možno uporabljati za plačevanje ob vsakem času in jih ni možno zamenjati za gotovino ali prenosljive vloge brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov. Druge vloge obsegajo:
– vezane vloge;
– hranilne vloge;
– potrdila o vlogah (CD – »certificates of deposit«), ki niso tržna oziroma katerih tržnost je, čeprav teoretično možna, zelo omejena;
– repo posle (posle ponovnega odkupa), ki predstavljajo obveznost denarnih finančnih institucij;
– kritja, vezana na izvedene finančne instrumente, ki predstavljajo obveznost denarnih finančnih institucij;
– vloge, ki so posledica varčevalne sheme ali pogodbe;
– dokazila o vlogah, izdanih s strani hranilnih in posojilnih združenj, družb za izgradnjo, kreditnih unij in podobno;
– druge vloge, ki niso vključene v podskupino F.22.
F.29 vključuje tudi terjatve oziroma obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada.
F.29 imajo lahko kot finančno sredstvo vsi sektorji. Obveznosti iz naslova F.22 izkazujejo praviloma denarne finančne institucije (S.121 in S.122) ter tujina (S.2).
Praviloma se natečene obresti vključijo v instrument, na katerega se natečejo (v F.22 ali v F.29). V primeru, da obresti ni mogoče vključiti v instrument, se izkažejo v postavki F.79.
Skupino F.3 Vrednostni papirji razen delnic sestavljata dve podskupini finančnih instrumentov:
– F.33 Vrednostni papirji razen delnic (dolžniški vrednostni papirji) brez izvedenih finančnih instrumentov;
– F.34 Izvedeni finančni instrumenti.
Podskupina F.33 Vrednostni papirji razen delnic brez izvedenih finančnih instrumentov je dalje razdeljena na F.331 Kratkoročne dolžniške vrednostne papirje in F.332 Dolgoročne dolžniške vrednostne papirje.
F.331 Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji so vrednostni papirji z originalno ročnostjo (prvotno zapadlostjo) enega leta ali manj in obsegajo:
– zakladne menice in druge kratkoročne vrednostne papirje države;
– kratkoročne menice (lastne, blagovne, trasirane ali trate);
– blagajniške zapise;
– komercialne papirje;
– potrdila o vlogi (CD – »certificates of deposit«), ki so tržni;
– bančne akcepte.
F.332 Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji so vrednostni papirji, katerih originalna ročnost (prvotna zapadlost) je daljša od enega leta in obsegajo:
– obveznice;
– zapise s spremenljivo obrestno mero (FRNs);
– druge dolžniške vrednostne papirje z originalno zapadlostjo, daljšo od enega leta.
Praviloma se natečene obresti vključijo v instrument, na katerega se natečejo (v F.331 ali v F.332). V primeru, da obresti ni mogoče vključiti v instrument, se izkažejo v postavki F.79.
F.34 Izvedeni finančni instrumenti obsegajo:
– opcije, s katerimi se trguje na organiziranih trgih ali prek okenc (OTC);
– standardizirane terminske pogodbe, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotane;
– zamenjave, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotane;
– terminske dogovore o obrestni meri, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotane;
– nakupne bone. Nakupni boni so posebna oblika opcij, s katerimi se trguje na organiziranih trgih.
F.3 imajo lahko kot finančno sredstvo vsi sektorji. F.3 so praviloma obveznosti nefinančnih družb (S.11), finančnih družb (S.12), sektorja države (S.13) in tujine (S.2).
Skupina F.4 Posojila predstavlja vse vrste posojil, ki nastanejo, ko upnik bodisi neposredno ali preko posrednikov posodi sredstva dolžniku, dokumentirana pa so z netržnimi dokumenti ali sploh niso dokumentirana. Pobudo za posojilo navadno da posojilojemalec. F.4 vključuje tudi posojila za financiranje trgovinskih kreditov, finančni najem, dogovor o ponovnem odkupu in kritja, vezana na izvedene finančne instrumente, kadar so ti dogovori in kritja obveznosti družb, ki niso denarne finančne institucije. F.4 ne vključuje komercialnih kreditov in predujme. F.4 imajo lahko kot finančno sredstvo in kot obveznost vsi sektorji.
Skupina F.4 je razdeljena na dve podskupini:
– F.41 Kratkoročna posojila
– F.42 Dolgoročna posojila
F.41 Kratkoročna posojila
Kratkoročna posojila so posojila z originalno ročnostjo (prvotno zapadlostjo) do enega leta oziroma vključno z enim letom.
F.42 Dolgoročna posojila
Dolgoročna posojila so posojila, katerih originalna ročnost (prvotna zapadlost) je daljša od enega leta.
Praviloma se natečene obresti vključijo v instrument, na katerega se natečejo (v F.41 ali v F.42), kadar to ni izvedljivo, se obresti izkažejo v postavki F.79.
Skupina F.5 Delnice in drug lastniški kapital je sestavljena iz dveh podskupin finančnih instrumentov:
F.51 Delnice in drug lastniški kapital, razen delnic investicijskih družb in enot vzajemnih skladov;
F.52 Delnice investicijskih družb in enote vzajemnih skladov.
Podskupina F.51 je dalje razdeljena na:
– F.511 Delnice, ki kotirajo
– F.512 Delnice, ki ne kotirajo
– F.513 Drug lastniški kapital
F.511 Delnice, ki kotirajo, predstavljajo lastniške vrednostne papirje, ki kotirajo na domačem ali tujem trgu.
F.512 Delnice, ki ne kotirajo, predstavljajo lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na domačem ali tujem trgu.
F.513 Drug lastniški kapital predstavlja lastniški kapital, ki ni v obliki delnic.
F.51 imajo lahko kot finančno sredstvo vsi sektorji. F.51 so praviloma obveznosti nefinančnih družb (S.11), finančnih družb (S.12) in tujine (S.2). Izjemoma imajo lahko obveznost v F.51 posamezne enote države (S.13).
Podskupina F.52 Delnice investicijskih družb in enote vzajemnih skladov obsega:
– delnice investicijskih družb;
– investicijske kupone, ki se glasijo na eno ali več enot premoženja vzajemnega sklada;
– enote premoženja vzajemnih pokojninskih skladov.
F.52 imajo lahko kot finančno sredstvo vsi sektorji. Obveznosti v F.52 imajo lahko investicijske družbe in vzajemni skladi (S.123), vzajemni pokojninski skladi (S.125) in tujina (S.2).
Skupina F.6 Zavarovalno tehnične rezervacije obsega zavarovalno tehnične rezervacije zavarovalnic in pokojninskih skladov nasproti zavarovancem in upravičencem in je razdeljena na dve podskupini finančnih instrumentov:
F.61 Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in v rezervacijah pokojninskih skladov;
F.62 Prenosne premije in škodne rezervacije.
Podskupina F.61 Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in v rezervacijah pokojninskih skladov je razdeljena dalje na:
– F.611 Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja:
– F.612 Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov.
F.611 Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja obsega:
– čiste matematične rezervacije življenjskih zavarovanj;
– čiste rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje;
– čiste matematične rezervacije zdravstvenih zavarovanj.
F.611 so lahko finančna sredstva gospodinjstev (S.14) kot zavarovancev in obveznost zavarovalnic (S.125).
F.612 Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov predstavlja matematične rezervacije iz naslova pokojnin. F.612 so lahko finančna sredstva gospodinjstev (S.14) kot zavarovancev in so praviloma obveznost pokojninskih družb (S.125).
Podskupina F.62 Prenosne premije in škodne rezervacije predstavlja:
– čiste prenosne premije;
– čiste rezervacije za bonuse, popuste in storno;
– čiste škodne rezervacije;
– izravnalne rezervacije;
– druge čiste zavarovalno tehnične rezervacije.
F.62 so lahko finančna sredstva vseh sektorjev kot zavarovancev (prenosne premije) ali upravičencev (škodne rezervacije) in so praviloma obveznost zavarovalnic in pokojninskih družb (S.125).
Skupina F.7 Druge terjatve in obveznosti je razdeljena na dve podskupini finančnih instrumentov:
F.71 Komercialni krediti in predujmi;
F.79 Drugo (druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov).
Podskupina F.71 komercialni krediti in predujmi predstavlja finančne terjatve oziroma obveznosti, ki izhajajo iz dobaviteljevega ali kupčevega neposrednega kreditiranja transakcij z blagom in storitvami, ter predujmi za delo, ki je v teku ali se bo začelo in je povezano s temi transakcijami. F.71 vključuje vse še ne plačane terjatve oziroma obveznosti iz naslova blaga ali storitev. F.71 so lahko finančna sredstva ali obveznosti za vse sektorje.
F.79 Drugo (druge terjatve in obveznosti, razen komercialnih kreditov in predujmov) predstavlja vse druge terjatve in obveznosti, ki so rezultat časovne razlike med transakcijami in plačili, vezanimi na davke, socialne prispevke, plače, rente, dividende, obresti in transakcije finančnih sredstev na sekundarnem trgu. F.79 so lahko finančna sredstva ali obveznosti za vse sektorje.
Praviloma se natečene obresti vključijo v instrument, na katerega se natečejo, kadar pa to ni možno, se vključijo v postavko F.79.
VII. Nasprotni sektor
Oznaka iz šifranta nasprotnih sektorjev. Nasprotni sektor je institucionalni sektor oziroma podsektor, do katerega ima obveznik poročanja terjatev oziroma obveznost.
Šifrant nasprotnih sektorjev:
+-------------------------------------------------------+--------------------+
| Naziv nasprotnega sektorja | Oznaka nasprotnega |
| | sektorja |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Gospodarstvo Slovenije in tujina |S.0 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Gospodarstvo Slovenije |S.1 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Nefinančne družbe |S.11 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Finančne družbe |S.12 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Centralna banka |S.121 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Druge denarne finančne institucije |S.122 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Drugi finančni posredniki razen zavarovalnic in |S.123 |
|pokojninskih skladov | |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti |S.124 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Zavarovalnice in pokojninski skladi |S.125 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Država |S.13 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Centralna država |S.1311 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Lokalna država |S.1313 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Skladi socialne varnosti |S.1314 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Gospodinjstva |S.14 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za |S.15 |
|gospodinjstva | |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Tujina |S.2 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Evropska unija (EU) |S.21 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Ekonomska in monetarna unija (EMU) |S.2111 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Ostale članice Evropske unije izven Ekonomske in |S.2112 |
|monetarne unije (Ostale članice EU) | |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
|Tretje države in mednarodne organizacije (Ostali) |S.22 |
+-------------------------------------------------------+--------------------+
Poročevalec porazdeli stanje finančnih sredstev oziroma obveznosti v določenem finančnem instrumentu po nasprotnem sektorju, do katerega ima obveznik poročanja terjatev oziroma obveznost. Na enak način porazdeli poročevalec do nasprotnih sektorjev tudi transakcije oziroma vrednostne spremembe.
Poročevalci vnesejo pod višje kategorije oziroma glavne kategorije nasprotnih sektorjev seštevek nižjih kategorij oziroma podsektorjev.
Poročevalci poiščejo ustrezen nasprotni sektor oziroma podsektor (sektor nasprotne stranke), do katerega imajo terjatev ali obveznost s pomočjo Šifranta SKIS v tekstualni obliki oziroma iPRS na spletni strani AJPES.
Nasprotni sektor S.2 Tujina je razdeljen na EU (države članice Evropske unije) S.21 in druge države (države izven EU). S.22. EU pa je nadalje razdeljena na EMU (države članice Ekonomske in monetarne unije – evro območje) S.2111 in ostale članice EU S.2112. Sektorska klasifikacija v okviru sektorja S.21 (EU) za podkategoriji S.2111 in S.2112 je določena za potrebe statistike finančnih računov.
VIII. Vrednost
Poroča se vrednost stanj, transakcij in vrednostnih sprememb (v obliki kontrolnih obrazcev) v tisočih SIT. V primeru negativnih transakcij oziroma vrednostnih sprememb se pred vrednost obvezno vpiše negativen predznak.
Za ustrezno razumevanje podatkov o stanju, transakcijah in vrednostnih spremembah se uporabi naslednji model:
+---------------------------------------+
| začetno stanje (konec obdobja x) |
|+ transakcije (v obdobju y) |
|+ vrednostne spremembe (v obdobju y) |
|= končno stanje (konec obdobja y) |
+---------------------------------------+
Poročajo se podatki o transakcijah v obdobju y, podatki o vrednostnih spremembah v obdobju y (v obliki kontrolnih obrazcev) in podatki o stanjih v obdobju y.
Vrednotenje stanj (konec obdobja y):
Za vrednost stanja finančnih sredstev oziroma obveznosti v tuji valuti se uporabi preračun v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan preseka. Stanja finančnih sredstev in obveznosti se praviloma vrednotijo po tekoči tržni ceni na dan preseka.
Vrednotenje in ugotavljanje transakcij ter vrednostnih sprememb (konec obdobja y):
Poročajo se vrednosti transakcij in vrednostnih sprememb. Transakcije, ki se poročajo, predstavljajo razliko med pridobitvami in odtujitvami v posameznem finančnem instrumentu. V vrednosti odtujitve instrumenta se upoštevajo morebitne realizirane vrednostne spremembe. V vrednostne spremembe se vključujejo morebitne realizirane in nerealizirane vrednostne spremembe na osnovi spremembe cen oziroma deviznih tečajev ter druge spremembe, ki niso vezane na transakcijo. Transakcije in vrednostne spremembe so lahko pozitivne ali negativne.
V program AJPES, ki omogoča poročanje, sta vgrajeni dve opozorilni kontroli: kontrola na letna poročila (bilance stanja), s katerimi razpolaga AJPES, in kontrola vrednostnih sprememb. V primeru odstopanj podatka o stanju s podatki iz letnih poročil in odstopanj podatka o vrednostnih spremembah s pričakovanimi vrednostnimi spremembami je potrebno odstopanja pojasniti v skladu s tehničnimi navodili AJPES.
11. Obvezniki poročanja pri poročanju upoštevajo tudi podrobna vsebinska navodila, objavljena na spletni strani Banke Slovenije.
III. KONČNI DOLOČBI
12. Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati Navodilo za izvajanje sklepa o poročanju podatkov za namene statistike finančnih računov (Uradni list RS, št. 78/03, 117/03, 16/04, 58/04 in 140/04).
13. To navodilo začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 17. junija 2005.
Guverner
Banke Slovenije
Mitja Gaspari l. r.
