Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 23/05 – prečiščeno besedilo) in 14. člena Statuta Občine Šempeter-Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04) je Občinski svet občine Šempeter-Vrtojba na 24. seji dne 2. junija 2005 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz sistema javne oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javni vodovod), ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalca javne službe v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja.
Ta odlok se ne uporablja za oskrbo s pitno vodo iz sistemov, ki zagotavljajo manj kot povprečno 10 m3 vode na dan ali oskrbujejo manj kot 50 oseb, razen če se voda uporablja za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil ter objektov za pakiranje pitne vode.
Pitna voda, na katero se nanašajo določila tega odloka, je voda v svojem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, in se dobavlja iz vodovodnih sistemov za oskrbo s pitno vodo ali cistern ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil.
2. člen
(dejavnost javne službe)
Oskrba s pitno vodo je obvezna lokalna gospodarska javna služba (v nadaljevanju: javna služba) in obsega:
– upravljanje, uporabo in vzdrževanje javnih vodovodnih omrežij, objektov in naprav ter vodovodnih priključkov;
– zajemanje, črpanje in druge oblike pridobivanja vode, njeno čiščenje in dovajanje gospodinjstvom in drugim uporabnikom preko sistemov za javno oskrbo s pitno vodo oziroma preko javnega vodovodnega omrežja;
– izvajanje meritev in spremljanje kvalitete pitne vode;
– v okviru notranjega nadzora zagotavljati zdravstveno ustreznost in varnost oskrbe s pitno vodo, ki mora biti vzpostavljena na osnovi načel HACCP sistema;
– dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno načrtovanje pridobivanja vodnih virov in rekonstrukcije ter širitve vodovodnega omrežja po celotnem območju občine ustanoviteljice oziroma po uskladitvi s sosednjimi občinami tudi na širšem območju;
– opremljanje naselij s požarno vodo v okviru sanitarnotehničnih možnosti, z vzdrževanjem ustreznih objektov in naprav;
– organizacijo prevoza pitne vode;
– izdajati smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja;
– priključevanje novih uporabnikov na javni sistem za oskrbo s pitno vodo;
– obveščanje uporabnikov o prekinitvah dobave vode in
– vodenje katastra infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav, namenjenih javni oskrbi s pitno vodo.
3. člen
(pomen uporabljenih pojmov)
Pojmi po tem odloku imajo naslednji pomen:
– javni vodovodni sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo in je v lasti samoupravne lokalne skupnosti ter ima status grajenega javnega dobra;
– javni vodovod je sistem vodovodov, objektov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja preskrba s pitno vodo;
– vodovodni priključek je vodovodna cev od javnega voda oziroma glavnega ventila do vključno ventila za vodomerom, ki loči vodovodni priključek od internega vodovodnega omrežja.
Vodovodni priključek se deli na del, ki obsega vodovodno cev od javnega voda oziroma glavnega ventila do vključno ventila pred obračunskim vodomerom, in na del, ki obsega opremo (vodomer) v vodomernem jašku ali niši med ventilom pred obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom;
– interno (hišno) vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med ventilom za obračunskim vodomerom in posameznimi mesti uporabe pitne vode;
– obračunski vodomer je naprava, s katero se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda;
– interni vodomer je naprava, ki je nameščena za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov pitne vode ter je upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun, razen v primeru, če skleneta upravljavec javnega vodovoda in upravljavec objekta o tem posebno pogodbo;
– vodarina je znesek, ki ga uporabnik plačuje za dobavljene količine pitne vode;
– števčnina je prispevek, ki se uporablja za redne preglede, popravila in zamenjavo obračunskih vodomerov, ventilov in vseh vgrajenih elementov v vodomernem jašku;
– vzdrževalnina je nadomestilo za stroške rednih pregledov, zamenjave in popravil vodovodne cevi od javnega voda oziroma glavnega ventila do vključno ventila pred vodomerom;
– hidrant je element v vodovodnem omrežju, ki služi praviloma za gašenje požara.
4. člen
(lastnik, izvajalec javne službe, uporabnik in zavezanec)
Lastnik objektov in naprav javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo na območju Občine Šempeter-Vrtojba je Občina Šempeter-Vrtojba (v nadaljevanju: lastnik).
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je pravna oseba, ki ji občina na podlagi akta o ustanovitvi gospodarske javne službe podeli izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: izvajalec javne službe). Izvajalec javne službe mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
Uporabnik pitne vode iz sistema javne oskrbe s pitno vodo je fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik).
Zavezanec za plačilo vodarine in dajatev po drugih predpisih, vezanih na količino porabljene vode, je uporabnik oziroma lastnik vodovodnega priključka (v nadaljevanju: zavezanec).
5. člen
(pravilnik o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov)
Uprava izvajalca javne službe sprejme na predlog strokovnih služb in ob soglasju župana občine – ustanoviteljice pravilnik o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: tehnični pravilnik). Predlog tehničnega pravilnika pripravi izvajalec javne službe najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
6. člen
Tehnični pravilnik podrobneje določa tehnične normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, priključevanje, uporabo in vzdrževanje vodovodnega omrežja ter navodila in druge pogoje za izvajanje javne službe.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
7. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave v lasti uporabnikov so:
– vodovodni priključek z vodomernim jaškom;
– interno (hišno) vodovodno omrežje;
– interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje in dezinfekcijo vode ter drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
8. člen
(objekti in naprave lastnika)
Objekti in naprave lastnika, s katerimi upravlja izvajalec javne službe, so:
– vodnjaki, črpališča in zajetja ter naprave za čiščenje in pripravo vode;
– vodohrani in razbremenilniki;
– javni vodovodni sistem (magistralni, primarni in sekundarni vodovodi)
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov;
– naprave za dviganje in reduciranje tlaka vode na omrežju;
– funkcionalna zemljišča, namenjena normalni rabi objekta.
III. GRADNJA VODOVODNEGA PRIKLJUČKA IN PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
9. člen
(smernice in mnenja, projektni pogoji in soglasja)
Izvajalec javne službe je pooblaščen za izdajo smernic in mnenj k prostorskim aktom ter projektnih pogojev in soglasij h gradnji, skladno z določili Zakona o urejanju prostora, Zakona o graditvi objektov.
10. člen
(gradnja vodovodnega priključka)
Vodovodni priključek z vodomernim jaškom zgradi investitor na lastne stroške.
Investitor lahko gradi vodovodni priključek tudi v lastni režiji.
Če investitor ne poveri gradnje vodovodnega priključka izvajalcu javne službe, mora njegovo gradnjo nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe investitorju na podlagi cenika storitev.
Izvedba vodovodnega priključka mimo obračunskega vodomera ni dovoljena.
11. člen
Investitor mora najmanj 15 dni pred začetkom gradnje vodovodnega priključka prijaviti izvajalcu javne službe začetek gradnje ter si od izvajalca javne službe, na podlagi pisne vloge, pridobiti tehnične smernice za gradnjo vodovodnega priključka na podlagi določb tehničnega pravilnika.
Pisni vlogi mora investitor priložiti:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javni vodovod, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967;
– potrjen izris iz katastrskega načrta, za objekt, ki se priključuje na javni vodovod;
– grafični prikaz, iz katerega so razvidni lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na gospodarsko javno infrastrukturo;
– pogodbe o služnosti z lastniki parcel, preko katerih naj bi potekal vodovodni priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo vodovodnega priključka izvajalcu javne službe.
12. člen
Vodovodni priključek mora biti izveden v skladu z določbami tehničnega pravilnika.
Po končani montaži in tlačnem preizkusu izda izvajalec javne službe investitorju potrdilo, da je vodovodni priključek zgrajen strokovno in tehnično pravilno in v skladu z določbami tehničnega pravilnika (v nadaljevanju: potrdilo).
13. člen
Javne prometne površine, ki se prekopavajo zaradi gradnje vodovodnega priključka, mora izvajalec gradbenih del vzpostaviti v prejšnje stanje na lastne stroške.
14. člen
Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in plačujejo pavšalno vodarino, ker nimajo nameščenega obračunskega vodomera, so dolžni v roku enega leta od začetka veljavnosti tega odloka zgraditi na lastne stroške vodomerni jašek in namestiti obračunski vodomer skladno z določbami tega odloka.
Izvajalec javne službe je dolžan v roku 15 dni od začetka veljavnosti tega odloka pisno obvestiti uporabnike o dolžnostih, ki so določene v tem členu.
15. člen
(pogodba o dobavi pitne vode)
Na podlagi izdanega potrdila skleneta izvajalec javne službe in uporabnik pogodbo o dobavi pitne vode. Pogodbo o dobavi pitne vode sklenejo z izvajalcem javne službe tudi uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod, uporabljajo pitno vodo in plačujejo vodarino.
S pogodbo o dobavi pitne vode izvajalec javne službe in uporabnik določita medsebojna razmerja, pravice in dolžnosti predvsem glede dobave pitne vode, obračuna in plačevanja vodarine in drugih dajatev na podlagi zakona ter vzdrževanja vodovodnega priključka.
Navodila o vzdrževanju vodovodnega priključka, ki jih pripravi izvajalec javne službe, so obvezna priloga k pogodbi o dobavi pitne vode.
16. člen
(priključitev)
Priključitev na javni vodovod izvede izvajalec javne službe po sklenitvi pogodbe o dobavi pitne vode.
Stroški priključitve na javni vodovod bremenijo uporabnika.
Po priključitvi na javni vodovod se uporabnik vpiše v evidenco uporabnikov, ki jo vodi izvajalec javne službe.
17. člen
Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za obračunski vodomer v skladu z veljavnimi zdravstveno-tehničnimi predpisi za vodovodne objekte in naprave in tehničnim pravilnikom.
Prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam izvajalca javne službe za vzdrževanje, izvajanje rednih pregledov in odčitavanje obračunskega vodomera.
IV. PRENOS IN PREVZEM VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE
18. člen
(prevzem obstoječega sistema javne oskrbe z vodo v upravljanje)
Prenos oziroma prevzem obstoječih objektov in naprav javnega sistema za oskrbo s pitno vodo v upravljanje izvajalcu javne službe se opravi s pogodbo o upravljanju, uporabi in vzdrževanju sredstev infrastrukture, s katero se opredelijo pogoji prenosa in medsebojne obveznosti.
V. UPORABA JAVNEGA VODOVODA
19. člen
(obveznosti uporabnika)
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne povzroča poslabšanja pogojev oskrbe z vodo drugim uporabnikom, priključenih na javni vodovod, in na način, ki ne vpliva na varnost oskrbe s pitno vodo in zdravstveno ustreznost pitne vode v sistemu javne oskrbe z vodo.
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega vodnega vira, vendar mora zagotoviti, da se voda iz obeh sistemov ne meša.
Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek.
VI. JAVNI HIDRANTI
20. člen
(pogoji odvzema vode iz hidrantov)
Hidranti na omrežju javnega vodovoda so namenjeni predvsem požarni varnosti, ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Uporaba hidranta je brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe dovoljena le za gašenje požarov.
Uporaba vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern za razvoz vode je dovoljena le s soglasjem izvajalca javne službe ali na podlagi predhodno sklenjene pogodbe, v kateri se določijo uporaba, pogoji odvzema in način plačila stroškov porabljene vode.
21. člen
O uporabi hidranta in odvzemu vode v izrednih razmerah mora uporabnik obvestiti izvajalca javne službe najkasneje v 24 urah po uporabi.
Uporabnik mora po uporabi hidranta le-tega pustiti v brezhibnem stanju, v nasprotnem primeru uporabnik hidranta odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu in vodovodnem omrežju.
VII. MERITVE KOLIČIN IN OBRAČUN PORABLJENE PITNE VODE
22. člen
(merjenje porabljene vode)
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih (m3) z odčitavanjem obračunskega vodomera.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera, niti odstraniti plombe ali drugih naprav, ki služijo za odčitavanje.
23. člen
(kontrola točnosti vodomera)
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan s strani organa pristojnega za meroslovje.
Stroški prve nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo neposredno investitorja ali uporabnika, prav tako tudi stroški okvar, ki so nastali na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru po njegovi krivdi.
Izvajalec javne službe vzdržuje vodovodni priključek od javnega voda oziroma glavnega ventila do vključno ventila pred obračunskim vodomerom v skladu s tehničnim pravilnikom. Stroški rednih pregledov in popravil bremenijo uporabnika v obliki vzdrževalnine.
Izvajalec javne službe vzdržuje obračunske vodomere, hrani vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za njihovo zamenjavo v skladu z veljavnimi predpisi o meroslovju. Stroški rednih pregledov, popravil in zamenjave vodomerov ter ventilom pred in za vodomerom bremenijo zavezanca v obliki števčnine.
24. člen
Vsako okvaro na obračunskem vodomeru mora uporabnik takoj prijaviti pristojni službi za prijavo okvar pri izvajalcu javne službe. Okvaro mora izvajalec javne službe odpraviti najkasneje v roku 15 delovnih dni.
Uporabnik ima poleg rednih pregledov pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven predpisanih dopustnih mej, nosi stroške kontrole izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
Izvajalec javne službe je dolžan pri vsaki odstranitvi (zamenjavi) obračunskega vodomera seznaniti uporabnika z odčitanim stanjem.
25. člen
(obračun vodarine)
Na osnovi porabljene količine pitne vode in veljavnih cen zaračuna izvajalec javne službe uporabniku vodarino.
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih (m3) z odčitavanjem obračunskega vodomera. Izvajalec javne službe je dolžan pri uporabniku odčitati stanje na vodomeru najmanj enkrat letno, obvezno pa ob spremembi cene, tehnični spremembi priključka ali zamenjavi vodomera.
26. člen
V primeru, da izvajalec javne službe ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugih vzrokov ni mogoče odčitati podatkov z obračunskega vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega merjenega obračunskega obdobja. Če so podani razlogi iz 16. člena tega odloka, zaradi katerih ni mogoče odčitati stanja na obračunskem vodomeru, izvajalec javne službe pisno pozove uporabnika, da v roku 30 dni le-te odpravi.
V primeru, da izvajalec javne službe ugotovi nedovoljen način odvzema ali uporabe vode iz javnega vodovoda ali uporabnik ne odpravi vzrokov iz prejšnjega odstavka tega člena, izvajalec javne službe s poprejšnjim obvestilom takoj prekine dobavo pitne vode.
27. člen
(plačevanje računov)
Uporabnik je dolžan poleg porabljene vode – vodarine plačati tudi vzdrževalnino in števčnino po veljavnem ceniku ter druge dajatve v skladu s predpisi.
Izvajalec javne službe izstavlja račune praviloma mesečno, na podlagi očitka količine porabljene vode na obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije, ki jo določi na osnovi povprečne porabe vode v obdobju zadnjega obračunskega leta.
28. člen
V primeru, da je v objektu več uporabnikov pitne vode, ki so priključeni na javni vodovod preko enega obračunskega vodomera, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo oziroma upravnika objekta, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo ter pripravlja razdelilnik stroškov po posameznih uporabnikih.
Vodomeri v interni napeljavi, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Izvajalec javne službe teh vodomerov ne vzdržuje in jih tudi ne uporablja za obračun porabljene vode, razen v primeru, če skleneta izvajalec javne službe in upravnik objekta o tem posebno pogodbo.
V objektih, kjer se poleg gospodinjstva opravlja tudi gospodarska ali druga pridobitna dejavnost in ni mogoče izvesti posebnega vodovodnega priključka, sklene izvajalec javne službe z upravljavcem posebno pogodbo o meritvah in razdelitvi ter obračunu porabljene vode. Osnova za ugotovitev deleža porabe vode iz gospodinjstva je poraba, določena v 25. členu tega odloka.
Kolikor uporabnik ne sklene pogodbe v roku 30 dni po pozivu izvajalca javne službe, se obračunava poraba vode po gospodarski tarifi.
29. člen
Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v roku, navedenem na računu.
V primeru, da uporabnik ne poravna računa v navedenem roku, ga je izvajalec javne službe dolžan na to opomniti. V opominu mora izvajalec javne službe določiti nov rok plačila in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. V primeru, da uporabnik tudi po izteku roka, določenega v opominu, ne izpolni obveznosti, izvajalec javne službe prekine dobavo vode, o čemer predhodno seznani uporabnika.
Uporabnik lahko v roku osmih dni od prejema računa vloži pisni ugovor, če meni, da mu vodarina ni pravilno obračunana. Ugovor ne zadrži plačila.
Izvajalec javne službe je dolžan na ugovor uporabnika odpraviti napako oziroma pisno odgovoriti v roku nadaljnjih osem dni in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. Če uporabnik računa ne poravna niti v osmih dneh po prejemu pisnega odgovora, ravna izvajalec javne službe v smislu 2. odstavka tega člena.
VIII. PREKINITVE IN OMEJITVE DOBAVE VODE
30. člen
(prekinitev dobave pitne vode)
Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika in s predhodnim obvestilom prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne (hišne) napeljave ali vodomernega jaška ni brezhibno in je zaradi te napeljave ogroženo zdravje drugih uporabnikov in kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda;
2. če je bila priključitev na vodovodno omrežje izvedena brez pogodbe o dobavi pitne vode;
3. če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom;
4. če ne poravna stroškov priključitve na javni vodovod po izdanem računu;
5. če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno (hišno) napeljavo;
6. če uporabnik onemogoči delavcu izvajalca javne službe odčitavanje ali zamenjavo obračunskega vodomera ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili tega odloka;
7. če uporabnik brez privolitve izvajalca javne službe odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi ali odstranitvi vodomera;
8. če uporabnik krši objavljene omejitve in navodila o varčevanju z vodo;
9. če uporabnik ne poravna obveznosti niti po prejemu obvestila o prekinitvi dobave vode v roku, ki je na njem naveden;
10. če uporabnik v večstanovanjskem objektu ne sporoči pravne ali fizične osebe za sprejem in razdelitev računov oziroma ne sklene ustrezne pogodbe;
11. če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen, zanemarjen oziroma ni v skladu s tehničnim pravilnikom tako, da odčitavanje ni možno.
Dobava vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora pred ponovnim priklopom plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve na javni vodovod ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave pitne vode.
31. člen
Izvajalec javne službe ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.
V primeru nepredvidenih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda ima izvajalec javne službe pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.
V primeru prekinitve vode nad 24 ur mora izvajalec javne službe vodovoda zagotoviti najnujnejšo nadomestno oskrbo s pitno vodo.
V primeru nedovoljenega izpusta odpadnih vod ali nedopustnega ravnanja z odpadki, ki bi ogrozilo vire ali distribucijo pitne vode ali povzročilo onesnaženje pitne vode, sme izvajalec javne službe prekiniti dobavo pitne vode in postopati v skladu s prejšnjim odstavkom.
32. člen
(prekinitev dobave vode v primeru izrednih razmer)
V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad električne energije, okvare in podobno, ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa v čim krajšem času obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja o trajanju in kraju motenj vodooskrbe in jim posredovati ustrezna priporočila oziroma navodila v skladu s tehničnim pravilnikom.
33. člen
(prekinitev dobave vode na zahtevo uporabnika)
Če uporabnik pisno zahteva, da se mu začasno prekine dobava vode, je izvajalec javne službe to tudi dolžan storiti.
Stroški začasne prekinitve in ponovne priključitve dobave vode bremenijo uporabnika.
IX. FINANCIRANJE OSKRBE S PITNO VODO
34. člen
(financiranje)
Viri financiranja oskrbe s pitno vodo so:
– cena pitne vode (vodarina),
– vzdrževalnina,
– števčnina,
– lastna sredstva občanov in pravnih oseb,
– prispevek za izgradnjo javnega vodovoda,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– dotacije in subvencije,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje vodovodnega sistema,
– sredstva EU.
Sredstva, ki jih izvajalec javne službe pridobi na območju Občine Šempeter-Vrtojba, se lahko porabijo le za izvajanje nalog in obveznosti izvajalca javne službe, ki izhajajo iz tega odloka, za potrebe oskrbe s pitno vodo v Občini Šempeter-Vrtojba. Izvajalec javne službe mora znotraj svojega računovodstva zbrana sredstva in porabo le-teh izkazovati na posebnem stroškovnem mestu.
Sredstva, zbrana s plačili števčnine in vzdrževalnine, se lahko porabljajo le za namene, kot jih določa pomen pojmov števčnine in vzdrževalnine iz 3. člena tega odloka.
35. člen
(oblikovanje cen)
Ceno pitne vode (vodarina), števčnine in vzdrževalnine sprejme na predlog izvajalca javne službe in v skladu z veljavnimi predpisi občinski svet.
36. člen
Občinski svet lahko v predpisu določi prispevek za izgradnjo javnega vodovoda, ki se uporablja namensko za potrebe oskrbe s pitno vodo.
V predpisu, s katerim se prispevek uvede, morajo biti določeni način pobiranja in višina prispevka ter namen, zaradi katerega se uvede.
X. NALOGE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN UPORABNIKOV
37. člen
(obveznosti upravljavca)
Izvajalec javne službe ima pri izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo predvsem naslednje obveznosti:
1. zagotavljati normalno obratovanje javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predloge vzdrževanja in širitve oskrbovalnega sistema ter varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov;
2. redno vzdrževati objekte in naprave javnega vodovoda;
3. redno vzdrževati obračunske vodomere, skrbeti za njihove redne preizkuse skladno s predpisi o meroslovju ali na zahtevo uporabnika, skladno določili tega odloka;
4. pravočasno obveščati uporabnike o zamenjavi obračunskega vodomera;
5. redno kontrolirati kvaliteto pitne vode skladno z veljavnimi predpisi, zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje;
6. kontrolirati porabo pitne vode in jo primerjati s predvideno porabo ob priključitvi;
7. neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja obveščati uporabnike o prekinitvah
dobave pitne vode, o oporečni pitni vodi ter obveznem prekuhavanju pitne vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu;
8. voditi kataster vodovodnega omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda;
9. redno odčitavati obračunske vodomere in skrbeti za obračun porabljene vode in drugih prispevkov in dajatev v skladu s tem odlokom;
10. izvajati priključevanja novih uporabnikov na javni vodovod, v skladu s tem odlokom in tehničnim pravilnikom;
11. po potrebi oziroma v primeru višje sile organizirati dobavo in prevoz pitne vode ter o nastopu višje sile poročati pristojnim občinskim organom;
12. sistematično pregledovati omrežje, ugotavljati izgube ter skrbeti za avtomatizacijo delovanja sistema;
13. nadzirati gradnjo vodovodnih priključkov;
14. nadzirati ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo in po priključitvi na javni vodovod;
15. prijavljati in opozarjati pristojne organe nadzora na onesnaževanje in posege na vodovarstvenem območju, vodovodnem omrežju ter v prostoru ob javnem vodovodu;
16. s pisnim obvestilom opozarjati uporabnike, kolikor pooblaščena oseba upravljavca ugotovi, da uporabnik ne ravna v skladu s 17. členom tega odloka,
17. v primeru pomanjkanja pitne vode obvestiti pristojne občinske organe in predlagati primerne ukrepe za omejitev oziroma zmanjšanje porabe.
38. člen
(obveznosti uporabnika)
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. na javni vodovod se lahko priključijo le na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi pitne vode z izvajalcem javne službe;
2. redno vzdrževati interno vodovodno instalacijo, vodomerni jašek ali nišo, vključno z obračunskim vodomerom, in interno hidrantno omrežje, čistiti dostope do njih in jih ščititi pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami;
3. omogočati izvajalcu javne službe vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje ali vzdrževanje obračunskega vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode;
4. redno javljati izvajalcu javne službe vidne okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru ter o nedovoljenem odjemu vode iz javnih hidrantov,
5. pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem ali obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe;
6. redno poravnavati obveznosti na podlagi izdanih računov v plačilnem roku;
7. urejati medsebojno delitev stroškov v primeru, ko ima več uporabnikov obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočiti izvajalcu javne službe, kdo je skupni zastopnik – pooblaščenec za plačilo računov;
8. upoštevati vse varčevalne in druge ukrepe v primeru višje sile ali upravičene omejitve ali dobave pitne vode,
9. odgovarjati za škodo, povzročeno na javnem vodovodu zaradi del na njihovem objektu ali napravi ali zaradi motenj, ki so jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
XI. VAROVANJE VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV
39. člen
V varovalnem pasu javnega vodovoda se ne sme graditi objektov, postavljati pomožnih objektov ali nasipavati materiala, zaradi nevarnosti povzročitve poškodb na vodovodu ter zaradi oviranja njegovega delovanja ali vzdrževanja.
Za vsa dela in posege v varovalnem pasu vodovoda si mora investitor oziroma izvajalec pred začetkom del pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za posege na območju trase.
40. člen
(obveznost vzpostavitve prejšnjega stanja)
Investitorji gradenj drugih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav morajo pri gradnji, vzdrževanju in rekonstrukciji le teh vzpostaviti javno vodovodno omrežje ter naprave v prejšnje stanje, kolikor je zaradi teh del prišlo do poškodb na javnem vodovodu. Vsa dela v zvezi z vzpostavitvijo v prejšnje stanje se opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe. Stroški vzpostavitve prejšnjega stanja in nadzora bremenijo investitorja.
XII. NADZOR
41. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.
Nadzor nad izvajanjem odloka v delu, ki se nanaša na prepovedana dejanja, opredeljena kot prekršek, izvaja krajevno pristojna občinska inšpekcijska in nadzorna služba.
Pooblaščeni delavci izvajalca javne službe, ki opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka, so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter te kršitve na primeren način dokumentirati.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
42. člen
Z globo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, odgovorna oseba izvajalca javne službe pa z globo 40.000 SIT:
– če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom in je zato povzročena škoda (31. člen);
– če ne dopusti priključitve na javni vodovod v skladu z določili tega odloka;
– neupravičeno omejuje porabo vode.
– če ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka.
43. člen
Z globo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik, odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik pa z globo 40.000 SIT:
– če se priključi na vodovodno omrežje, ne da bi sklenil pogodbo o dobavi pitne vode z izvajalcem javne službe;
– če krši določila 17. in 19. člena tega odloka;
– če uporabi vodo iz hidranta v nasprotju z določili 20. člena tega odloka;
– če se priključi na vodovodno omrežje mimo obračunskega vodomera;
– če odstrani plombo na vodomeru, hidrantu in na vodovodnih objektih in napravah;
– če samovoljno prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom povzroči onesnaženje vode v napeljavi;
– če ne prijavi vidne okvare na vodovodnem priključku;
– če v primeru pomanjkanja pitne vode uporablja pitno vodo v nasprotju z navodili o racionalni porabi pitne vode;
– če povzroči onesnaženje pitne vode;
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 38. in 39. člena tega odloka.
– če si ne pridobi soglasja izvajalca javne službe pred začetkom del v varovalnem pasu javnega vodovoda.
Z globo 40.000,00 SIT se kaznuje za prekršek tudi uporabnik – fizična oseba, ki stori katerokoli izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
(prehodne določbe)
Izvajalec javne službe javnega vodovodnega omrežja in uporabniki tega omrežja se morajo zahtevam tega odloka prilagoditi najkasneje v roku šestih mesecev po objavi tega odloka.
Do sprejema novega tehničnega pravilnika se uporablja dosedanji pravilnik.
45. člen
(pavšalni obračun vodarine)
V primeru, da vodovodni priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se uporabniku, dokler ne uredi vodovodni priključek v skladu s 14. členom tega odloka, za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode, in sicer:
– 4 m3 na osebo,
– 3 m3 na glavo živine (govedo, konji),
– 1 m3 na glavo drobnice.
Uporabnikom, ki odklanjajo vgraditev vodomera, se z naslednjim mesecem po preteku roka iz obvestila izvajalca javne službe zaračuna trikratna pavšalna poraba.
46. člen
Do sprejema novega cenika ostane v veljavi dosedanji način zaračunavanja stroškov oskrbe s pitno vodo.
Izvajalec javne službe mora v roku treh mesecev od začetka veljavnosti tega odloka posredovati Občinskemu svetu občine Šempeter-Vrtojba v obravnavo in sprejem predlog cen vodarine, števčnine, vzdrževalnine in ostalih stroškov, ki jih izvaja kot gospodarsko javno službo.
Izvajalec javne službe enkrat letno posreduje Občinskemu svetu občine Šempeter-Vrtojba v obravnavo in sprejem predlog spremembe cen vodarine, števčnine, vzdrževalnine in ostalih storitev, ki jih izvaja kot gospodarsko javno službo.
47. člen
(končna določba)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 030-41-5/2005-6
Šempeter pri Gorici, dne 3. junija 2005.
Župan
Občine Šempeter-Vrtojba
Dragan Valenčič l. r.
