Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek) in 30. člena Statuta Občine Šempeter-Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04) župan Občine Šempeter-Vrtojba sprejme

Ocena stanja na področju prostorskega razvoja je bila opravljena že leta 1999, pred prvo spremembo in dopolnitvijo občinskih planskih aktov v takrat novonastali Občini Šempeter- Vrtojba. Na podlagi te analize so bili skozi sistemski in celostni pristop izdelani planski dokumenti občine za obdobje do leta 2020, spremenjeni in dopolnjeni prostorski ureditveni pogoji za posege v občini ter številni prostorski akti, ki so večinoma v zaključni fazi izdelave. S tem je občina zagotovila kontinuiran prostorski razvoj.
Občina Šempeter-Vrtojba spada med najmanjše občine v državi (14,94 km2) s povprečno gostoto 418 prebivalcev na km2, ki živijo v pretežnem delu v dveh naseljih (Šempeter pri Gorici in Vrtojba). Šempeter pri Gorici kot pomembnejše lokalno središče je hkrati pomembnejše industrijsko središče (skupaj z Novo Gorico) in prometno vozlišče z močnejšim regionalnim vplivom v celotni Vipavski dolini. Glede na stopnjo razvitosti z 90% centralnih funkcij že presega nivo občinskega upravnega središča.
Gravitacijsko zaledje Šempetra pri Gorici daje velike razvojne možnosti in potenciale temu središču, tako na področju zaposlitve, oskrbe, delovnih mest in bivanja.
Dosežena stopnja centralnosti Šempetra pri Gorici se prilagaja novim razvojnim trendom in dvigu kvalitete ter nivoja storitev oskrbnih funkcij, deloma tudi v povezavi z Novo Gorico. Kot nova razvojna možnost je pomemben začetek povezovanja z Gorico.
Prostor občine je predvsem območje dveh izrazitih med sabo si nasprotujočih rab prostora – zatečene urbane površine z majhnimi možnostmi zgostitve in najboljša kmetijska zemljišča z možnostjo razvojne intenzivne kmetijske pridelave.
Gozdna zemljišča v občini nimajo posebno pomembne lesno-gospodarske funkcije. Pomembna je predvsem okoljska in socialna funkcija gozdov zaradi urbaniziranega prostora, ki do sedaj ni bila dovolj izražena.
Degradirane površine so opuščeni dnevni kopi gramoza v Vrtojbi, ki v večjem delu še niso dokončno sanirani.
Prostorske sestavine Dolgoročnega plana občine iz leta 2002 urejajo in usmerjajo izrabo sledečih površin na področju Občine Šempeter-Vrtojba:
– stavbna zemljišča 30,7%,
– najboljša kmetijska zemljišča 38,5%,
– ostala kmetijska zemljišča 2,4%,
– kmetijska zemljišča v zaraščanju 1,5%,
– gozdne površine 26,3%,
– vodne površine 0,6%.
V skladu z razvojnimi pobudami in razvojnimi projekcijami demografsko-ekonomskega in socialnega razvoja v občini do leta 2020 so bila takrat že zagotovljena nova stavbna zemljišča za potrebe gradnje stanovanj, širitve proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti ter zelenega sistema v naseljih.
V prostorskem planu občine so bili opredeljeni tudi prostorski izvedbeni načrti za razvoj posameznih dejavnosti v naseljih in državna kot tudi občinska varstvena območja. V prostorskih ureditvenih pogojih za celotno območje občine pa so opredeljeni vsi varstveni pasovi in režimi tako državni kot občinski.
Na podlagi sprejete Natura 2000 bo treba razširiti varstvene režime naravnih vrednot.
Občinska strokovna služba je spremljala problematiko urejanja prostora in varstva okolja ter uresničevanje prostorskega plana in ugotavljala nove razvojne potrebe občine za spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč oziroma novih razvojnih pobud, ki jih je treba upoštevati pri pripravi strategije prostorskega razvoja občine. Nove razvojne pobude se nanašajo predvsem na širitev ureditvenega območja Šempetra pri Gorici in Vrtojbe v obmejnem pasu in na širitev prometnih površin.
Občina Šempeter–Vrtojba je novembra 2004 izdelala projektno nalogo za izdelavo prostorske strategije, iz katere je ugotovljeno, da veljavni prostorski plan že v veliki meri ustreza vsebini strategije prostorskega razvoja občine, kot jo zahteva nova zakonodaja.

V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora – ZUreP (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju.
Vlada RS je sprejela dva ključna državna prostorska akta – Strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije (SPRS) in Prostorski red Republike Slovenije (PRS).
Posledično mora tudi Občina Šempeter-Vrtojba začeti s pripravo novih občinskih prostorskih aktov, saj ZUreP v 171. členu določa, da prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za obdobje od 1986 leta do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine) veljajo največ tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do leta 2007. V skladu s SPRS bo Občina Šempeter-Vrtojba dopolnila vizijo dolgoročnega prostorskega razvoja občine zaradi usklajenega razvoja nacionalnega središča mesta Nove Gorice oziroma njenega vplivnega območja, ki vključuje tudi naselji Šempeter pri Gorici in Vrtojbo, in zaradi vzpodbujanja enakovrednega pospešenega razvoja obmejnih naselij Šempetra pri Gorici in Vrtojbe napram Gorici z načrtovanjem usklajenih prometnih mrež med naselji, gospodarskih con, turističnih in drugih dejavnosti kot podlag za pripravo izvedbenih prostorskih aktov.
Sprejem prostorske strategije je potreben tudi zaradi nadaljnjega prostorskega razvoja in varstva okolja. Pojavile so se nove razvojne pobude, ki zahtevajo prilagoditev oziroma spremembe občinskih planskih dokumentov, sprememb pa ni več mogoče izvajati s spreminjanjem in dopolnjevanjem sedaj veljavnega prostorskega plana.

– Zakon o urejanju prostora – ZUreP (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek),
– Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),
– Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04),
– Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04),
– Zakon o varstvu okolja – ZVO (Uradni list RS, št. 41/04),
– Zakon o ohranjanju narave – ZON (Uradni list RS, št. 96/04, 41/04),
– Statut Občine Šempeter-Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04).

Občina Šempeter-Vrtojba je od Ministrstva za okolje in prostor pridobila odločbo št. 354-09-48/05, iz katere izhaja, da v postopku priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Šempeter-Vrtojba ni potrebno izvesti postopka celovite presoje njenih vplivov na okolje.
Občina Šempeter-Vrtojba je dne 6. 6. 2005 speljala 1. prostorsko konferenco, na kateri je bil predstavljen osnutek programa priprave strategije prostorskega razvoja občine. Istočasno z vabilom na prostorsko konferenco je o pričetku postopka priprave strategije obvestila Mestno občino Nova Gorica, Občino Miren – Kostanjevica, Občino Ajdovščina in mesto Gorica. V času priprave 1. prostorske konference je občina prejela naslednja priporočila s strani nosilcev urejanja prostora oziroma organizirane javnosti:
– priporočila Ministrstva za kulturo, ki so že upoštevana v programu priprave,
– priporočila Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica, ki so že upoštevana v programu priprave,
– priporočila pripravljavca SPRO, ki so že upoštevana v programu priprave,
– priporočila Društva za bohinjsko – goriško progo, ki bodo vključena v nadaljnji postopek priprave strategije.

Predmet prostorske strategije je oblikovanje izhodišč in vizije prostorskega razvoja občine ter usmeritev za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru ter za rabo prostora.
Iz analize veljavnih prostorskih občinskih aktov v projektni nalogi za pripravo prostorske strategije je razvidno, da je občina v letu 1999 sistemsko in celostno pristopila k pripravi prostorskega plana občine za obdobje do leta 2020, v skladu s takratnimi ugotovljenimi interesi v prostoru in usklajenimi zahtevami nosilcev planiranja, saj je vključevala vsa potrebna področja prostorskega urejanja (prostorskega, okoljskega, družbenega in gospodarskega), kar je pozitivno vplivalo na prostorski razvoj in na tekoče posege v prostor.
V vsebinskem delu bo treba predvsem preveriti izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine v odnosu do SPRS in PRS, dopolniti zasnovo razvoja in urejanja naselij (oziroma strategijo) z izdelavo manjkajočih urbanističnih zasnov naselij Šempeter pri Gorici in Vrtojba, dopolniti zasnovo krajine in ukrepe za izvajanje strategije prostorskega razvoja občine ter uskladiti akt z veljavno prostorsko zakonodajo.
Manjše spremembe se pričakujejo predvsem na področju uskladitve policentričnega urbanega sistema oziroma vloge Šempetra pri Gorici kot pomembnejšega lokalnega središča in Vrtojbe kot lokalnega središča v vplivnem območju nacionalnega središča mesta Nove Gorice in vplivnega obmejnega območja Gorice, prerazporeditve dejavnosti znotraj urbanih območij, širitve poselitvenih območij, dopolnitve prometnega sistema s poudarkom na javnem prometu, razvoja sistema krajine z razvojem turističnih in rekreacijskih dejavnosti in sistema čiščenja komunalnih vod na podlagi medobčinskih povezav z Mestno občino Nova Gorica.

Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru se ne bo bistveno spreminjala glede na obstoječo, ki je že podana v prostorskem planu občine. Predvideva se predvsem prerazporeditev dejavnosti gospodarskega razvoja znotraj poselitvenih območij naselij in le njihove manjše razširitve zaradi privlačne lege Šempetra pri Gorici in Vrtojbe v odnosu do mednarodnega in regionalnega prometnega omrežja kot tudi urbanega omrežja dveh regionalnih mest, vstopa v Evropsko unijo in sproščenih gospodarskih tokov. Razvojno se kaže strukturna sprememba dejavnosti. Delež sekundarnih dejavnosti, predvsem proizvodnih, se manjša, krepijo pa se terciarne in kvartarne dejavnosti.

Analiza prostorskega razvoja občine (projektna naloga za pripravo SPRO) je ugotovila nebistvene potrebe po širjenju stavbnih zemljišč v občini v odnosu do že opredeljenih stavbnih zemljišč v veljavnem prostorskem planu občine. Pri tem gre predvsem za manjšo usklajeno širitev ureditvenega območja Šempetra pri Gorici in Vrtojbe z gospodarskimi in centralnimi dejavnostmi na obmejnem območju Vrtojbe in Šempetra pri Gorici zaradi novih spodbud, odprte meje v povezavi s sosednjo Gorico in skupno ureditev tovornega železniškega terminala.
– Območja stanovanj, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi, so v veliki večini že zagotovljena v okviru poselitvenih območij naselij obstoječega prostorskega plana občine;
– Posebna območja, ki so pretežno namenjena turističnim dejavnostim ter za posebne dejavnosti, kot so nakupovalna središča, sejmišča in podobno, se predvidevajo v okviru nezazidanih gradbenih zemljišč ob mednarodnem mejnem prehodu in z novimi širitvami poselitve na obmejnem območju naselij Šempetra pri Gorici in Vrtojbe;
– Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim, so zagotovljena. Zaradi težnje po manjšanju sekundarnega sektorja se bo del teh proizvodnih območij namenil terciarnim dejavnostim. Nove nadomestne površine se ne predvidevajo v okviru občine, pač pa v okviru predvidenih razširjenih industrijskih con v regiji;
– Mešana območja, ki so že pretežno namenjena bivanju ter trgovskim, proizvodnim in storitvenim dejavnostim, so zagotovljena v okviru prostorskega plana občine;
– Območja prenove naselij in koncept prenove ter sanacija degradiranih območij so že podani v prostorskem planu občine. Kompleksnejša prenova je predvidena za mestno središče Šempetra pri Gorici, sanacija opuščenih gramoznic pa je predvidena za obrtne in športno rekreacijske namene;
– Območja družbene javne infrastrukture, ki so pretežno namenjena družbenim dejavnostim s področja šolstva, znanosti, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture, javne uprave in verskih dejavnost, so že opredeljena v prostorskem planu občine in se ne predvidevajo spremembe razen opredelitve nove lokacije za socialne programe v Vrtojbi;
– Območja za objekte gospodarske javne infrastrukture, ki so pretežno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb, so v večji meri zagotovljena v okviru prostorskega plana občine. Potrebne so posamezne dopolnitve, predvsem glede čiščenja odpadnih voda in prometa;
– Območja prostorskih ureditev v zvezi z obrambo in varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami se nanašajo na območja za potrebe obrambe in lokacije možne izključne rabe za potrebe evakuacije, pokopa ljudi in za dekontaminacijo ljudi in drugih dobrin, ki so že opredeljena v prostorskem planu občine. Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem povezanim preprečevanjem škode ter varovanja človeških življenj kot tudi za sanacijo ogroženih in nevarnih območij (plazovita območja Podmarka) so predvidene ustrezne rešitve v prostorskem planu občine.
– Zasnova ureditve zelenih in športno rekreativnih površin in usmeritve za urejanje območij zelenih površin, ki so pretežno namenjena za šport in rekreacijo na prostem ter za zagotavljanje drugih socialnih funkcij v okviru urejenih zelenih površin v naseljih, je že podana v prostorskem planu občine;
– Območja, pomembna z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja, se nanašajo na območja varstva kulturne dediščine. Zaradi že izdelanih in upoštevanih strokovnih podlag varstva kulturne dediščine ne predvidevamo večjih sprememb. Glede na občinske razvojne programe s področja kulture pa bodo v smislu kulturne dediščine ter ostalih področij kulture kot razvojnega potenciala občine preverjeni pogoji za zagotavljanje kulturne ustvarjalnosti, dostopnosti kulturnih dobrin ter ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete.
Na področju varstva narave zaradi že izdelanih in upoštevanih naravovarstvenih smernic v prostorskem planu občine ne predvidevamo bistvenih sprememb, razen tistih, ki izhajajo iz Nature 2000.

– Območja, pomembna za zasnovo komunalne infrastrukture, se nanašajo na infrastrukturna omrežja, objekte in naprave. Ne predvidevajo se večje spremembe, razen manjših dopolnitev v zasnovi cestnega, kolesarskega in železniškega omrežja s poudarkom na javnem prometu.
Omrežja oskrbe z vodo, ravnanja z odpadki, pokopališč in druge komunalne infrastrukture z opredelitvijo območij urejanja zemljišč za gradnjo in usmeritvami za njihovo komunalno opremljanje so že opredeljena v prostorskem planu občine. Izboljšati bo treba predvsem vodovodno omrežje za potrebe zagotavljanja požarne vode.
V zasnovi območij sanacije je treba doreči sistem čiščenja komunalnih in industrijskih odpadnih voda na obstoječi lokaciji (opredeliti prispevno območje in velikost čistilne naprave Vrtojba v skladu z državnim programom izgradnje čistilnih naprav).

Na področju kmetijstva je treba preveriti predvsem agromelioracije trajnih nasadov in namakanja. Spremembe rabe kmetijskih zemljišč ne predvidevamo, razen tam, kjer se bo opredelila namembnost kmetijskih zemljišč v zaraščanju.
Na področju gozdarstva je treba razviti predvsem okoljsko in socialno funkcijo gozdov.
– Območja raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin; za dolgoročne potrebe opekarske industrije je bil v prostorskem planu občine že opredeljen širši raziskovalni prostor pomembnejše rudnine (laporna glina), ki prekriva zajetni del območja Občine Šempeter -Vrtojba (Biljenski griči, Bukovnik), ki zadošča razvojnim potrebam opekarništva v primorski regiji;
– Območja varstva narave; zaradi že izdelanih in upoštevanih naravovarstvenih smernic v prostorskem planu občine ne predvidevamo bistvenih sprememb, razen tistih, ki izhajajo iz Nature 2000 in iz neusklajenega območja raziskovalnega prostora Bukovnik;
– Območja varstva kulturne dediščine; zaradi že izdelanih in upoštevanih strokovnih podlag varstva kulturne dediščine ne predvidevamo večjih sprememb;
– Prenos in distribucija energije ter širitev prometnega omrežja je že podana v prostorskem planu občine in ne predvidevamo sprememb;
– Zasnova prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami se nanaša na poplavna območja in regulacije vodotokov, za katera so podane ustrezne usmeritve v prostorskem planu občine;
– Območja turizma; razen že predvidene lokacije za gradnjo turističnih objektov bo treba še proučiti možnost dodatne ponudbe in podati ustrezne rešitve;
– Ustreznost območij za šport in rekreacijo v krajini je treba proučiti in podati ustrezne rešitve;
– Usmeritve za graditev objektov zunaj poselitvenih območij; razen turističnih lokacij za gradnjo ne predvidevamo drugih širitev.

Izdelava urbanistične zasnove se predvideva za naselji Šempeter pri Gorici in Vrtojbo.

Na območju prostora občine se ne predvideva izdelava krajinskih zasnov.

Ukrepi za izvajanje prostorske strategije v zvezi z razvojem poselitve bodo posebej opredeljeni v urbanistični zasnovi naselij Šempeter in Vrtojba.
Ukrepi za izvajanje prostorske strategije v zvezi z urejanjem krajine bodo potrebni predvsem za zaščito podtalnice, odpravo poplavnih območij.

Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo prostorske strategije, so ministrstva in organi v njihovi sestavi, ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi prostorske strategije in so določeni s tem programom priprave. Nosilci urejanja prostora podajo ključna izhodišča za pripravo prostorske strategije, in sicer z vidika gospodarskega in družbenega razvoja ter varstva okolja. Nosilci urejanja prostora so zadolženi, da pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo prostorske strategije.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti (v nadaljevanju: nosilci), so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje prostorskega razvoja;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja in urbana zemljišča, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje stanovanj in urbanih zemljišč;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje varstva okolja;
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za rudarstvo in mineralne surovine, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje mineralnih surovin;
5. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Sektor za vodno območje Jadranskega morja, Oddelek povodja reke Soče, Cankarjeva 62, 5000 Nova Gorica, poda izhodišča za področje rabe in upravljanja z vodami;
6. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, Delpinova 16, 5000 Nova Gorica, poda izhodišča za področje ohranjanja narave;
7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje kmetijstva;
8. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, ribištvo in lovstvo, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje gozdarstva in lovstva;
9. Zavod za ribištvo Slovenije, Župančičeva 9, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje ribištva;
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, Sektor za preskrbo in blagovne rezerve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje blagovnih rezerv;
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje podjetništva in konkurenčnosti, razvoja gospodarskih dejavnosti, industrije, malega gospodarstva in gospodarskih con;
12. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje turizma;
13. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje rabe energije in energetskih virov ter prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture;
14. Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje telekomunikacij;
15. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Območna pisarna Nova Gorica, Industrijska cesta 2, 5000 Nova Gorica, poda izhodišča za področje državnih cest;
16. Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva 5, 2000 Maribor, poda izhodišča za področje železnic;
17. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo, Langusova 4, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje letališč;
18. Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje kulture in razvojne potrebe za izvajanje kulturnih dejavnosti;
19. Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica, Delpinova 16, 5000 Nova Gorica, poda izhodišča za področje varstva nepremične kulturne dediščine;
20. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva ploščad 25, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje obrambe;
21. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Kardeljeva ploščad 21, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
22. Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in splošne zadeve, Gregorčičeva 27a, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje javne uprave;
23. Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova 2, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje notranjih zadev;
24. Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje zdravstvenih dejavnosti;
25. Ministrstvo za pravosodje, Direktorat za pravosodno upravo, Zupančičeva 3, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje pravosodne uprave;
26. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje dejavnosti socialne varnosti;
27. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje šolstva;
28. Ministrstvo za šolstvo in šport, Direktorat za šport, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje športa;
29. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za visoko šolstvo, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje visokega šolstva;
30. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Sektor za znanost, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje znanosti in tehnologije;
31. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje regionalnega razvoja in lokalne samouprave;
32. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; Izpostava Nova Gorica, Sedejeva 9, 5000 Nova Gorica;
33. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Nova Gorica, Ul. Tolminskih puntarjev 4, 5000 Nova Gorica;
34. družba Vodovodi in kanalizacija d.d., Cesta 25. junija 1B, 5000 Nova Gorica, poda izhodišča za področje razvoja kanalizacijskega in vodovodnega omrežja;
35. družba Komunala d.d., Cesta 25. junija 1, 5000 Nova Gorica, poda izhodišča za zbiranje, odvoz in deponiranje odpadkov;
36. družba Elektro Primorska d.d., PE Nova Gorica, Erjavčeva 22, 5000 Nova Gorica, poda izhodišča za razvoj elektroenergetskega prenosnega omrežja;
37. družba Telekom d.d., PE Nova Gorica, Kidričeva 17, 5000 Nova Gorica, poda izhodišča za razvoj telekomunikacijskega razvodnega omrežja;
38. družba Kabelska televizija d.d., Erjavčeva ulica 2, 5000 Nova Gorica poda izhodišča za razvoj televizijskega kabelskega omrežja;
39. družba Adria plin d.o.o., Dunajska c. 7, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za razvoj plinovodnega omrežja;
40. družba Geoplin plinovodi d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 11, p.p. 3720, 1001 Ljubljana;
41. družba ELES d.o.o., Hajdrihova 2, p.p. 255, 1000 Ljubljana;
42. Občina Šempeter-Vrtojba, Cesta Goriške fronte 11, 5290 Šempeter pri Gorici, poda izhodišča za razvoj občinske prometne infrastrukture in občinskih razvojnih programov s področja kulture.
V primeru, da se v postopku priprave ugotovi potreba po sodelovanju subjektov, ki niso navedeni v tem programu, lahko pripravljavec prostorskega akta k sodelovanju povabi tudi druge organe in organizacije.
Občina bo o prostorski konferenci, javni razgrnitvi in javni obravnavi obveščala sosednje občine (Mestno občino Nova Gorica in Občino Miren – Kostanjevica), Občino Ajdovščina ter mesto Gorica v sosednji Italiji.

Pripravljavec SPRO in nosilci urejanja prostora za posamezno področje razvoja oziroma varstva pripravljajo strokovne podlage za pripravo strategije prostorskega razvoja občine (analiza razvojnih možnosti posameznih dejavnosti v prostoru).

4.1.1. Strokovne podlage države
– strokovne podlage, ki so bile izdelane za potrebe SPRS IN PRS,
– že izdelane strokovne podlage posameznih nosilcev urejanja prostora.

– Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Šempeter-Vrtojba z usmeritvami prostorskega razvoja do leta 2020 – strokovne podlage za utemeljitev širjenja poselitve (1., 2. in 3. zvezek).
Analiza dosedanjega stanja poselitve in razvojne potrebe – 1. zvezek (oktober 2000):
– Ocena stanja in potreb na področju urejanja prostora v Občini Šempeter-Vrtojba,
– Položaj in vloga občine oziroma naselij Šempetra pri Gorici in Vrtojbe do sosednjih občin in njihovih naselij,
– Analiza razvojnih možnosti na področju družbenih dejavnosti 1. faza (Urbis, d.o.o. september 1999) in 2. faza (Urbis, d.o.o. Nova Gorica, maj 2000),
– Notranja struktura naselja glede na obstoječo namembnost površin in izkoriščenost prostora,
– Analiza morfoloških, funkcijskih in okoljskih značilnosti.

– Usmeritve in pogoji ministrstev za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šempeter-Vrtojba,
– Usmeritve javnih podjetij za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šempeter-Vrtojba,
– Strategija demografsko-ekonomskega in socialnega razvoja z izračunom potrebnih površin za razvoj naselja Šempeter pri Gorici (Koda d.o.o. Ajdovščina 2000),
– Usmeritve za razvoj, oblikovanje in urejanje naselij Šempetra pri Gorici in Vrtojbe,
– Usmeritve in merila za razpršeno poselitev,
– Seznam vseh pobud za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna,
– Ugotavljanje primernosti sprememb namembnosti najboljših kmetijskih zemljišč v stavbna,
– Predlog sprememb namembnosti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se jih vrača kmetijstvu.

– Zasnova dolgoročnega razvoja poselitve ureditvenega območja Šempetra pri Gorici,
– Zasnova dolgoročnega razvoja poselitve ureditvenega območja Vrtojba,
– Zasnova dolgoročnega razvoja razpršene poselitve v občini,
– Ažuriranje namenske rabe prostora,
– Bilanca stavbnih zemljišč,
– Način urejanja prostora znotraj ureditvenih območij naselij.
Strokovne podlage za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Šempeter- Vrtojba za obdobje 1986-2000 s prostorskimi usmeritvami do leta 2020 in srednjeročnega plana za obdobje 1986-1990 (junij 2000).

– Idejna rešitev vodnogospodarske ureditve na območju Občine Šempeter-Vrtojba (izdelalo Vodnogospodarsko podjetje d.d. Nova Gorica, št. proj: 52/00, avgust 2000, naročnik: Občina Šempeter-Vrtojba);
– Vodno območje Soče; izdelava kart zaščitnih območij vodnih virov ter priprava sprememb in dopolnitev varstvenih pasov kot podlaga za novelacijo sprejetih odlokov o zaščiti vodnih virov Republike Slovenije (izdelala Geologija Idrija d.o.o., in VGP Soča, marec 1995);
– Varstvo kulturne dediščine; strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Šempeter-Vrtojba (Zavod za varstva naravne in kulturne dediščine Gorica, Nova Gorica, marec 2000);
– Naravovarstvene smernice Občine Šempeter-Vrtojba (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, Nova Gorica, maj 2000);
– Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Šempeter-Vrtojba (uradne objave, št. 21/00);
– Idejna zasnova kolesarskega prometa v Občini Šempeter-Vrtojba (izdelal Ipod d.o.o. Nova Gorica, september 2000, naročnik: Občina Šempeter-Vrtojba) 1:2500 in 1:5000;
– Bencinski servis Podmark (Lok. dok. št. ŠB 18/00, Ubi studio Nova Gorica, december 2000), investitor Petrol
-Telefonsko krajevno kabelsko omrežje Šempeter (izdelal Tegrad Ljubljana marec 1998);
– Polaganje zemeljskega optičnega kabla Vrtojba–Miren;
– Ocena ogroženosti Občine Šempeter–Vrtojba.

– Primerjalna prometna analiza cestnega omrežja Šempeter pri Gorici – ožje središče (Prometno tehniški inštitut fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, julij 2002);
– Prometna študija mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi (Prometno tehniški inštitut fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, julij 2004);
– Energetska zasnova Občine Šempeter-Vrtojba;
– Plan kulturnih dejavnosti v Občini Šempeter-Vrtojba za obdobje 2005 – 2010.

Regionalno kolesarsko omrežje statistične regije Goriška; občine Brda, Kanal, Tolmin, Miren–Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Nova Gorica, naročnik: Severno primorska mreža RRA ICRA d.o.o., izdelal Arhitekti Lemajič & Ratajc, Ljubljana, junij 2000

– dopolniti analizo stanja v prostoru, upoštevajoč minimalne enotne kazalnike;
– izdelati analizo sistema krajine;
– izdelati dopolnitev strategije demografsko-ekonomskega in socialnega razvoja občine;
– izdelati študijo ranljivosti, ustreznosti in privlačnosti prostora;
– izdelati analizo značilnosti prometne mreže in prometnega sistema v naseljih;
– druge strokovne podlage, ki jih mora priskrbeli pripravljavec SPRO ali nosilci urejanja prostora, izhajajoč iz smernic za izdelavo SPRO.

Strokovne rešitve bodo pripravljene na podlagi presoje prostora, ki je povezan z razvojem določene dejavnosti, presoja prostora bo opravljena na podlagi analize razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti in študije ranljivosti prostora na način, da bodo zagotovljeni čim manjši vplivi načrtovane prostorske ureditve na kakovost prostora in okolja.
Za potrebe strokovnih rešitev bodo smiselno uporabljene že izdelane strokovne podlage (že narejene študije in raziskave, vezane na usmerjanje prostorskega razvoja občine za obdobje do leta 2020), dopolnjene strokovne podlage in nove strokovne podlage, navedene v prejšnji točki.
Na podlagi priporočil delovne skupine za pripravo prostorske strategije ali po lastni presoji lahko pripravljavec zagotovi tudi druge strokovne podlage.

Občina Šempeter-Vrtojba je odgovorna za pripravo prostorske strategije in za izvajanje tega programa priprave. Občina kot pripravljavec prostorske strategije je zadolžena, da:
– organizira delovno skupino za pripravo prostorske strategije,
– organizira izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag in predloga prostorske strategije,
– organizira prostorske konference,
– usklajuje delo nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev v postopku priprave prostorske strategije,
– omogoča sodelovanje javnosti v postopku priprave prostorske strategije v skladu z določbami ZUreP-1,
– zagotavlja vključevanje nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev v postopek priprave prostorske strategije,
– pridobi smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, določenih v tem programu priprave,
– pripravi in uskladi predlog prostorske strategije.

Za pripravo strategije se kot strokovna podlaga uporabijo vse geodetske podlage državne geodetske službe v digitalni obliki, predvsem pa:
– topografske karte meril 1:25.000 in 1:50.000 in topografski podatki,
– temeljni topografski načrti meril 1:5.000 in 1:10.000,
– orto-foto načrti merila 1:5.000,
– register prostorskih enot,
– zemljiški kataster,
– kataster stavb.
Geodetska podlaga za grafične prikaze v kartografskem delu strategije je za zasnove posameznih prostorskih sistemov lokalnega pomena na topografskih kartah praviloma v merilu 1:50.000 ali podrobnejšem. Vsebine urbanistične in krajinske zasnove se prikažejo praviloma na topografskih načrtih, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:10.000.
Poleg podatkov državnih geodetskih podlag se v postopku priprave strategije kot strokovna podlaga za podrobnejše obravnave uporabljajo tudi podatki lokalne geodetske službe, predvsem topografski načrti merila 1:1.000 za območja, za katera te podlage obstajajo.
Geodetske podatke državne geodetske službe pridobi in uporablja občina v skladu s pravili državne geodetske službe in na lastne stroške. Geodetske podlage lokalne geodetske službe financira občina iz občinskega proračuna.

Predvidevamo naslednje roke za izdelavo posameznih faz SPRO:
– izdelava predloga SPRO v roku 4,5 mesecev po sprejemu programa priprave,
– javna obravnava predloga SPRO 5 mesecev po sprejemu programa priprave,
– pričetek veljavnosti SPRO 10 mesecev po sprejemu programa priprave.
Pričakovani roki za pripravo so prikazani v tabeli, ki je na vpogled v prostorih občine.

Pripravljavec SPRO, Občina Šempeter-Vrtojba, bo v skladu s programom priprave strategije v fazi pridobitve smernic od nosilcev urejanja prostora zahtevala tudi predložitev razpoložljivih strokovnih podlag iz njihovega področja, ki so predvsem:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predloge morebitnih razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi in
– druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Ostale strokovne podlage pridobi občina, ki tudi vodi postopek priprave in sprejema SPRO.

Ta program priprave začne veljati dan po objavi v Uradnem listu RS.