Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. junija 2005.

V Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

(1) Ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi).
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti: Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o javnem dostopu do okoljskih informacij in razveljavitvi Direktive 90/313/EGS in direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja.
(3) Ministrstvo, pristojno za upravo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na podlagi podatkov Poslovnega registra Republike Slovenije na svetovnem spletu objavi in redno osvežuje informativni katalog organov iz prvega odstavka tega člena.«

V prvem odstavku 2. člena se za besedo »pravice« besedilo »posameznikov in pravnih oseb« nadomesti z besedilom »fizičnih in pravnih oseb«.

(1) V 4. členu se za besedo »ali« doda beseda »drugega«.
(2) Dodata se drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja po tem zakonu.
(3) Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog se ne šteje za ponovno uporabo informacij.«

V 5. členu se dodata tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Vsak prosilec ima pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij v pridobitne ali nepridobitne namene.
(4) Organ mora v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka, ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb.«

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na:
1. podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen;
2. podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
3. osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
4. podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike;
5. podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek;
6. podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
7. podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
8. podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
9. podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine;
10. podatek o naravni oziroma kulturni vrednoti, ki v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave ali kulturne dediščine, ni dostopen javnosti zaradi varovanja naravne oziroma kulturne vrednote;
11. podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v naslednjih primerih:
– za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti;
– za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno po­godbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov;
– za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države;
– za podatke iz 4. točke prvega odstavka tega člena;
– za podatke iz 5. točke prvega odstavka, ki se nanašajo na fizične osebe, in za podatke vseh oseb iz iste točke do dokončnosti davčnega postopka.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka se dostop do zahtevane informacije dovoli:
– če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače;
– če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
(4) Če prosilec meni, da so podatki v nasprotju z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti, lahko zahteva umik tajnosti po postopku iz 21. člena tega zakona.
(5) Organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.
(6) Organ prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na:
1. podatek iz prvega odstavka tega člena ali
2. podatek, zavarovan s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb, ali
3. podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe javne radiotelevizije ali izvajalci javne službe na področju izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti, ali
4. podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam.«

V 7. členu se za besedilom »prosilca seznani z vsebino« doda besedilo »oziroma mu omogoči ponovno uporabo«.

V 8. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ministrstvo je dolžno redno vzdrževati in na svetovnem spletu javno objavljati državni katalog informacij javnega značaja, ki združuje informacije iz posameznih katalogov iz prejšnjega odstavka.«

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Vsak organ je dolžan posredovati v svetovni splet naslednje informacije javnega značaja:
1. prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa, povezana z državnim registrom predpisov na spletu;
2. programe, strategije, stališča, mnenja in navodila, ki so splošnega pomena ali so pomembna za poslovanje organa s fizičnimi in pravnimi osebami oziroma za odločanje o njihovih pravicah ali obveznostih, študije in druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa;
3. predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje organa;
4. vse objave in razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
5. informacije o svoji dejavnosti ter upravnih, sodnih in drugih storitvah;
6. vse informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat;
7. druge informacije javnega značaja.
(2) Vsak organ mora omogočiti dostop do informacij iz prejšnjega odstavka brezplačno.
(3) Ministrstvo omogoči dostop do informacij iz prvega odstavka tudi preko enotnega državnega portala e-uprava.«.

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

Vlada podrobneje predpiše, kaj se šteje za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave (9. točka prvega odstavka 6. člena tega zakona), način priprave in objave kataloga informacij javnega značaja (8. člen tega zakona), vrste informacij iz 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena in način posredovanja informacij javnega značaja v svetovni splet.«

Naslov četrtega poglavja se spremeni tako, da se glasi:

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

Prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo, lahko pa tudi z neformalno zahtevo.«

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pravno varstvo ima prosilec, ki vloži pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo.«

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Če prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo z neformalno zahtevo, je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do informacij javnega značaja ali ponovno uporabo, razen če gre za podatke iz prvega ali šestega odstavka 6. člena tega zakona.
(2) Če organ zadevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled, ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis oziroma mu omogoči ponovno uporabo.
(3) Če prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, je organ dolžan omogočiti prosilcu vpogled tako, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino.
(4) Neformalna zahteva iz prvega odstavka se ne šteje za vlogo v upravnem postopku v smislu zakona, ki ureja upravni postopek.«

V drugem odstavku 15. člena se za besedilom »Za vprašanja postopka« doda besedilo »s pisno zahtevo«.

V drugem odstavku 17. člena se za besedo »zahtevi« doda besedilo »za dostop do informacij javnega značaja«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja mora prosilec opredeliti:
1. informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti;
2. na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa);
3. za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (pridobitni oziroma nepridobitni namen).«

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je potrebno uporabiti to določbo, o zadevi na predlog predstojnika odloči:
– vlada, če je zavezan organ državne uprave, državnega tožilstva ali državnega pravobranilstva, oseba javnega prava, katere ustanovitelj je država, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na državni ravni;
– vrhovno sodišče, če je zavezano sodišče;
– svet samoupravne lokalne skupnosti, če je zavezan organ samoupravne lokalne skupnosti, oseba javnega prava, katere ustanovitelj je samoupravna lokalna skupnost, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na ravni samoupravne okalne skupnosti;
– organ sam, če ne gre za organe iz prejšnjih alinei.
(3) Določbe o postopku in pristojnosti iz prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru zahteve za umik stopnje tajnosti po četrtem odstavku 6. člena tega zakona.
(4) V primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v skladu s 27. členom tega zakona.«

(1) V prvem in drugem odstavku 22. člena se za besedo »zahtevi« oziroma »zahtevo« doda besedilo »za dostop«.
(2) Dodajo se novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) O zahtevi za ponovno uporabo organ izda pisno odločbo, če za ponovno uporabo zaračuna ceno ali določi druge pogoje v skladu s tem zakonom.
(4) Zavrnilna odločba mora poleg ostalih sestavin vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu.
(5) Če organ zahtevo delno ali v celoti zavrne na podlagi določbe 2. točke petega odstavka 6. člena tega zakona, mora v odločbi navesti osebo, ki razpolaga s pravicami intelektualne lastnine, ali vsaj navesti osebo, od katere je organ pridobil svoj obseg pravic intelektualne lastnine.«
(3) Dosedanji tretji odstavek se črta.
(4) Dosedanji četrti odstavek postane šesti odstavek in se v njem za besedo »zavrnitvi« doda besedilo »ali odločbe o odobritvi ponovne uporabe informacij javnega značaja«.

(1) Drugi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) O podaljšanju roka, vključno z obrazložitvijo razloga za podaljšanje, je organ dolžan odločiti s sklepom, ki ga vroči prosilcu. Sklep je organ dolžan sprejeti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu zahteve.«
(2) Doda se nov četrti odstavek 24. člena, ki se glasi:
»(4) V primeru uporabe določb drugega odstavka 21. člena tega zakona mora zavezani organ predložiti predlog odločitve pristojnemu organu v roku 15 delovnih dni od prejema zahteve, pristojni organ pa mora odločiti o zahtevi v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve.«

Drugi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Prosilec ima pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona ali če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim in četrtim odstavkom 17. člena.«

Naslov šestega poglavja se spremeni tako, da se glasi:

V četrtem odstavku 30. člena se za besedo »ministrstvo« črta vejica in besedilo »pristojno za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)«.

Za drugim odstavkom 32. člena se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Ministrstvo opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona.
(4) Pooblaščenec je v okviru pritožbenega postopka pristojen tudi za nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.«.

33. člen se črta.

Naslov sedmega poglavja se spremeni tako, da se glasi:

Doda se 34.a člen, ki se glasi:

(1) Za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene, razen v primeru uporabe z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti in uporabe informacij s strani medijev lahko organ zaračuna ceno.
(2) Cena ne sme preseči stroškov zbiranja, priprave, razmnoževanja in razširjanja informacij ter običajnega donosa vloženih sredstev. Cena mora biti stroškovno naravnana ter določena v običajnem knjigovodskem obdobju ter v skladu s predpisanimi knjigovodskimi pravili za organ. Obračunska podlaga za ceno je informacija javnega značaja in jo organ v skladu s tem zakonom posreduje vsakemu prosilcu, ki to zahteva.
(3) Organ ne zaračuna ponovne uporabe informacij, če jih v svetovni splet posreduje brezplačno.«

35. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena.
(2) Vlada predpiše podrobnejša merila in pogoje za določanje cene iz 34.a člena.«

(1) Naslov 36. člena se spremeni tako, da se glasi:

(2) Prvi odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vsak organ mora stroškovnik iz prejšnjega člena objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu.«
(3) Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Organ praviloma vse pogoje glede ponovne uporabe informacij, običajno ceno iz prvega odstavka 34.a člena ter obračunske podlage, ki jih bo upošteval pri posebnih zahtevah za ponovno uporabo informacij, vnaprej posreduje v svetovni splet.«

Doda se nov 36.a člen, ki se glasi:

(1) Cena iz 34.a člena ali drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja ne smejo povzročiti diskriminacije med prosilci znotraj iste ali primerljivih kategorij ponovne uporabe informacij.
(2) Če organ uporablja informacije za dejavnost, ki ni del njegovih uradnih nalog, javnega pooblastila ali javne službe, veljajo zanj enaka cena in drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja, kot to velja za druge osebe.
(3) Ponovna uporaba informacij je po enaki ceni in pod enakimi drugimi pogoji dovoljena in omogočena vsem prosilcem. Števila prosilcev, ki jim organ dovoli ponovno uporabo informacij, ni dovoljeno omejevati. Organ s pogodbo ali kakršnimkoli drugačnim dogovorom ali odločitvijo ne sme prosilcu zagotoviti takšne ponovne uporabe informacij, ki bi izključevala ponovno uporabo informacij s strani tretjih oseb.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko organ podeli izključno pravico ponovne uporabe informacij, če je to neogibno potrebno za izvajanje javne službe ali drugih storitev v javnem interesu. Potrebnost izključne pravice organ redno preverja najmanj vsaka tri leta, o čemer izda poseben sklep. Zoper sklep organa je dovoljena pritožba.
(5) Organ javno objavi in posreduje pooblaščencu vse predpisane podatke glede podelitve in preverjanja izključne pravice ponovne uporabe informacij. Pooblaščenec vodi evidenco vseh podeljenih izključnih pravic.
(6) Vlada podrobneje predpiše pogoje glede ponovne uporabe informacij in podeljevanja izključnih pravic iz četrtega odstavka tega člena ter vsebino in način javnih objav ter evidence v zvezi s tem.«

Prvi in drugi odstavek 37. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Organ je dolžan pripraviti letno poročilo o izvajanju tega zakona in ga predložiti ministrstvu do 31. januarja za preteklo leto.
(2) Vlada predpiše vsebino poročila iz prejšnjega odstavka.«

(1) V prvem in drugem odstavku 39. člena se besedilo »Z denarno kaznijo« nadomesti z besedilom »Z globo«.
(2) Tretji odstavek 39. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Z globo najmanj 150.000 tolarjev in največ 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uradna oseba organa, če v predpisanem roku neupravičeno ne posreduje zahtevane informacije javnega značaja ali ne objavi kataloga informacij javnega značaja ali v večjem obsegu drugih predpisanih informacij.«
(3) Doda se četrti odstavek 39. člena, ki se glasi:
»(4) Z globo od 150.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik in od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ponovno uporabi informacijo javnega značaja v pridobitne namene, za katere organ zaračunava ceno ali določa druge pogoje, pa ji organ take uporabe ni dovolil.«

(1) Pogodbe in drugi dogovori ali odločitve, ki omogočajo izključno ponovno uporabo informacij javnega značaja eni ali več osebam in so v veljavi na dan uveljavitve tega zakona ter ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 36.a člena zakona, prenehajo veljati s potekom svoje veljavnosti, vendar najkasneje 31. decembra 2008.
(2) Do sprejema zakona, ki bo uredil organizacijo pooblaščenca, ima pooblaščenec strokovno-tehnično službo, ki se številčno prilagaja potrebam delovnega procesa.
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja tajne podatke, ima brez dovoljenja dostop do tajnih podatkov tudi pooblaščenec (državni funkcionar).

Vlada izda predpise iz 26., 28. in 29. člena tega zakona v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.