Na podlagi prvega odstavka 46. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni lokacijski načrt za hidroelektrarno Blanca (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelal Savaprojekt, d.d., Krško, pod številko projekta 03158-00, maj 2005.

(1) Ta uredba določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev energetske infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev vodnogospodarske infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev in pogojev za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, telekomunikacijske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine, trajnostne rabe naravnih dobrin ter zagotavljanje obrambnih potreb in varstvo pred naravnimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Površine, ki so potrebne le v času gradnje hidroelektrarne Blanca in spremljajočih ureditev ter se po zaključenih delih namenijo prvotni ali drugi ustrezni rabi, so določene v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta. Končna parcelacija se izvede po zaključeni gradnji, ureditvah in sanaciji poškodovanih zemljišč.
(3) Ureditve iz prvega in drugega odstavka tega člena so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Uradu za prostorski razvoj, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Sevnica in Krško.
(4) Oznake, navedene v 27., 29., 30., 31. in 38. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.

(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega:
a) parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani:
– objekti, potrebni za delovanje hidroelektrarne Blanca (območje jezovne zgradbe in bazena hidroelektrarne Blanca z energetskimi in visokovodnimi nasipi in trasa priključnega daljnovoda);
– drugi objekti, potrebni za izvedbo in delovanje hidroelektrarne Blanca (območja ureditev izlivnih delov pritokov, območja deponij in zasipov – nadvišanj terena, prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, rušitve, ki jih zahteva gradnja hidroelektrarne Blanca, dostopi do vode, tiha in rekreacijska območja);
b) parcele oziroma dele parcel, na katerih so predvidene druge ureditve oziroma sanacije zaradi vpliva izgradnje hidroelektrarne (prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, zadrževalniki plavin in objekti, ki se sanirajo).
(2) Območje hidroelektrarne Blanca obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
a) parcele in dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za delovanje hidroelektrarne Blanca, in parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani drugi objekti, potrebni za izvedbo in delovanje hidroelektrarne Blanca:
– k.o. Blanca:
1/1, 1/4, 11, 2, 65, 83, 93, 1, 2/1, 2/2, 20, 27/1, 27/2, 27/3, 29/1, 29/2, 290/9, 3, 31/1, 32/1, 32/2, 33/1, 33/2, 35, 36, 4, 444/1, 444/2, 444/3, 456/2, 457/2, 457/3, 470, 471, 474/1, 474/2, 475, 477/4, 477/5, 478/1, 478/2, 480, 483, 484/3, 5, 590/1, 590/10, 590/11, 590/2, 590/4, 590/6, 590/7, 590/8, 591/1, 60, 604/1, 604/2, 61, 615/1, 615/2, 616/1, 616/2, 617, 623, 624, 625, 626/1, 626/2, 626/3, 627, 628, 629, 63/2, 630/1, 630/2, 631, 632, 633, 634, 637, 638, 639, 64/1, 640, 641/1, 641/2, 642, 643/1, 643/2, 644, 645, 646/1, 647/2, 649/1, 65/1, 65/2, 65/3, 650/1, 650/2, 652/1, 652/2, 654, 656/1, 656/2, 660/1, 661, 662, 663/3, 664, 665/1, 666, 68/2, 682/1, 682/2, 684, 685, 686, 687, 688/1, 69/1, 690, 690, 691/1, 691/2, 691/3, 691/4, 691/5, 691/6, 691/7, 693, 70, 71, 79, 8, 80/1, 80/2, 81, 9/1, 9/2, 91, 92, 98;
– k.o. Boštanj:
1013/2, 1013/3, 1013/6, 1013/7, 1013/8, 1020/2, 1020/5, 1021/2, 1021/3, 1021/4, 1021/5, 1024/21, 1036, 287/2, 287/3, 287/4, 297/5;
– k.o. Brezovo:
107,110, 112, 135, 137/1, 137/2, 37/2, 55, 56, 57, 58, 59, 99, 103/1, 103/2, 242, 243, 244, 245, 249/2, 249/3, 251, 260, 261, 354/4, 354/6, 354/7, 358/1, 358/2, 358/3, 358/4, 358/5, 359/1, 359/2, 359/3, 359/4, 361/1, 361/2, 361/3, 362, 363/1, 363/2, 363/3, 363/4, 364/1, 364/2, 364/3, 365/1, 365/3, 398/1, 398/10, 398/11, 398/14, 398/15, 398/2, 398/3, 398/4, 398/5, 398/6, 398/7, 617/2, 618, 619, 620/1, 620/2, 620/3, 621/1, 621/2, 622, 625/1, 625/2, 637, 638/1, 638/2, 649, 650, 651, 652, 653, 659/1, 659/2, 660, 661, 662, 669, 671, 672, 673/1, 676/2, 678, 683, 684, 689/1, 689/2, 695/1, 695/2, 696/1, 696/2, 701, 703/1, 703/3, 707, 708, 713, 714, 718/2, 719, 720, 721/1, 725, 727, 730/2, 731, 732, 733/1, 736/2, 737, 738, 742/1, 742/2, 743/1, 743/2, 743/3, 43/4, 744/1, 744/2, 744/3, 745/1, 745/2, 746, 747, 748, 750, 751/1, 751/2, 751/3, 752, 753, 754/1, 754/2, 755/1, 755/2, 756, 757, 758/1, 758/2, 759/1, 759/2, 760, 761, 762/1, 762/2, 763/1, 763/2, 764, 765, 766/1, 766/2, 766/3, 766/4, 767/1, 767/2, 768, 769, 770/1, 770/2, 771/1, 771/2, 772, 773/1, 773/2, 774/1, 774/2, 775, 776/1, 776/2, 777/1, 777/2, 778, 779, 780, 781, 782, 783, 784, 785, 786/1, 786/2, 787/1, 787/2, 788/1, 788/2, 788/3, 789, 795, 797, 798, 800, 801, 802, 803, 804/1, 804/2, 805, 806, 807/1, 807/2, 808, 809/1, 809/2, 810, 811, 812/1, 812/2, 812/3, 812/4, 812/5, 812/6, 813, 814, 815, 817, 818, 819, 820, 823, 824, 825, 826, 829, 830, 831, 832/1, 834, 835, 836, 837, 840, 841, 842, 843/1, 844/2, 846, 848/1, 848/2, 849/1, 849/2, 850, 851/3, 852/2, 854/1, 854/2, 855/1, 855/2, 856, 859, 860/1, 860/2, 861, 862, 864, 865, 866, 867, 868, 869, 871, 872, 873, 874, 875, 876/2, 877/2, 878, 879, 881, 882, 883, 884/2, 885, 886, 887, 888, 889, 890/1, 891, 892, 893, 896, 897, 898/1, 899, 900, 901, 902, 903, 904, 905/2, 906, 907, 908, 909, 910/1, 911, 912, 913, 914, 915/1, 915/2, 916/1, 916/2, 917/1, 917/2, 918/1, 918/2, 919, 92, 920, 921, 922/2, 923, 924, 925, 926, 927, 928, 931, 932, 933, 934/1, 934/2, 935/1, 935/2, 936/1, 936/2, 937, 938, 939, 94, 940, 941, 942, 943, 944, 945, 946, 947, 948, 949, 950, 951, 951/1, 952, 953, 954, 955, 957, 958/2, 959/1, 96, 960, 961, 962, 963, 964/2, 965/1, 965/2, 966/1, 966/2, 967/1, 967/2, 967/3, 967/4, 967/5, 968/1, 968/2, 969/1, 969/2, 97, 970/1, 970/2, 971/1, 971/2, 972/1, 972/2, 973/1, 973/2, 974/1, 974/2, 975/1, 975/2, 976/1, 976/2, 977/1, 977/3, 977/4, 977/7, 977/8, 977/9, 978/1, 978/2, 978/3, 979, 98/2, 980/1, 980/2, 980/3, 980/4, 980/5, 980/6, 980/7, 981/3, 981/5, 984/4, 988/1, 988/2, 989/1, 989/10, 989/11, 989/12, 989/13, 989/14, 989/15, 989/2, 989/3, 989/4, 989/5, 989/6, 989/7, 989/8, 989/9, 990, 991/1, 991/2, 991/3, 992;
– k.o. Hubajnica:
71, 1280/1, 2532/751, 2532/295, 2560;
– k.o. Kladje:
259, 263, 264, 376;
– k.o. Log:
133, 137/2, 154, 305, 1280/2, 1280/3, 1280/4, 1281, 1284/1, 1285, 1286, 1287, 1288, 1289, 1290, 1291/1, 1291/2, 1292, 1293/1, 1293/2, 1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1299, 1300/1, 1300/2, 1301, 1302, 1304, 1305/1, 1305/2, 1306, 1307/1, 1307/2, 1309, 1310, 1311, 1312, 1313, 1314/1, 1314/2, 1315, 1316, 1317, 1318/1, 1318/2, 1319, 1320, 1321/1, 1321/2, 1322, 1323, 1324, 1325, 1326, 1327, 1328, 1329, 1330, 1331, 1332, 1333, 1334, 1335, 1336, 1337/1, 1337/2, 1338, 1339/1, 1339/2, 1340, 1341, 1342, 1343, 1344, 1345, 1346, 1347, 1351/1, 1351/2, 1351/3, 1354, 1587, 1588, 1589/1, 1589/2, 1590, 1591, 1592, 1593, 1594, 1595, 1596, 1597, 1598/1, 1598/2, 1599, 1600, 1601, 1602, 1603, 1604/1, 1604/2, 1605/1, 1605/2, 1606, 1607, 1608, 1609, 1610, 1611, 1612, 1614/1, 1614/4, 1615/1, 1616, 1617, 1618, 1619, 1620, 1621, 1622, 1623/1, 1623/2, 1624, 1625/1, 1626, 1627/1, 1627/2, 1628, 1629, 1630/1, 1631, 1634, 1652/2, 1686/3, 1689/1, 1689/2, 1690/1, 1690/2, 1690/3, 1690/4, 1690/5, 1690/6, 1690/7, 1695, 1696, 1697, 1698/1, 1698/2, 1700, 1701, 1703/1, 1703/2, 1703/3, 1703/4, 1703/5, 1704/1, 1704/2, 1704/3, 1706/1, 1706/3, 1708 /1, 1709, 1710, 1711, 1712, 1713, 1730, 1736/1, 1736/2, 1736/3, 1738/1, 1739, 1740/1, 1740/5, 2296/6, 2310/3, 2311/1, 2311/2, 2311/3, 2322/1, 2532/657, 2534/1, 2534/10, 2534/11, 2534/14, 2534/17, 2534/9, 2553/8, 2554/1, 2554/1, 2554/2, 2554/3, 2556;
– k.o. Sevnica:
10, 100/6, 12/1, 12/2, 1333, 1334, 1364, 1365, 1368, 1446/1, 1446/2, 1447/1, 1447/11, 1447/12, 1447/13, 1447/14, 1447/15, 1447/16, 1447/17, 1447/18, 1447/19, 1447/2, 1447/21, 1447/22, 1447/23, 1447/24, 1447/29, 1447/3, 1447/30, 1447/7, 1447/9, 1494/4, 1499/1, 1499/2, 1499/3, 1500/3, 1500/4, 1500/5, 1501/2, 1504/1, 1507/1, 1509/1, 1510/2, 1518/2, 152/1, 1520/1, 1520/14, 1520/15, 1520/20, 1520/3, 1520/32, 1520/33, 1520/34, 1520/37, 1520/5, 1520/7, 1520/9, 1521/1, 1521/10, 1521/11, 1521/12, 1521/13, 1521/14, 1521/15, 1521/16, 1521/17, 1521/18, 1521/19, 1521/2, 1521/20, 1521/21, 1521/22, 1521/23, 1521/3, 1521/4, 1521/5, 1521/6, 1521/7, 1521/8, 1521/9, 1522/4, 1522/6, 1522/8, 1523/2, 1523/3, 1523/4, 1523/5, 1524/1, 1524/2, 1526/1, 1526/17, 1526/2, 1526/5, 1526/6, 1526/7, 1526/8, 1526/9, 154, 158/6, 16/1, 16/2, 16/3, 160/2, 162, 167/1, 167/2, 174/1, 174/2, 2, 236, 239, 242, 245/1, 245/2, 248, 251, 259/2, 259/3, 259/4, 259/5, 259/6, 259/7, 262/1, 264, 266/1, 266/3, 27/1, 27/2, 270/2, 273/1, 273/2, 273/3, 273/4, 28/1, 28/2, 28/3, 28/4, 292/9, 295/15, 295/16, 295/17, 297/10, 297/11, 297/8, 297/9, 3, 33, 336/1, 336/2, 336/5, 336/6, 338, 340, 342/1, 342/4, 343/1, 343/2, 343/3, 343/4, 343/5, 344/2, 344/3, 344/4, 347/3, 35/1, 39/2, 39/3, 4/1, 4/2, 40, 44/2, 44/3, 44/4, 44/6, 48, 51/5, 520/4, 542/1, 542/2, 545/3, 549/11, 549/12, 549/2, 549/3, 549/4, 552, 556/1, 556/11, 556/12, 556/17, 556/18, 556/2, 556/3, 556/4, 556/5, 557, 58/2, 71/4, 76/7, 77/2, 77/5, 79/1, 9/1, 9/2, 926/1, 926/3, 926/4, 95/4, 961, 964/1;
– k.o. Studenec:
149, 2431/10, 2431/2, 2431/3, 2431/4, 2431/5, 2431/6, 2431/7, 2431/8, 2452, 2456, 2470, 2483, 2485/1, 2485/2, 2486/1, 2486/2, 2487, 2489, 2490, 2491, 2493, 2494, 2496/1, 2497/1, 2497/2, 2499, 2500, 2501, 2502, 2503, 2504/1, 2504/2, 2505/1, 2505/2, 2506/1, 2506/2, 2506/3, 2506/4, 2507, 2508, 2509, 2510, 2511, 2512/1, 2512/2, 2512/3, 2513/1, 2513/2, 2514, 2515, 2516, 2517, 2518, 2519, 2520, 2521, 2522, 2523, 2524, 2525, 2526, 2527, 2528, 2529, 2530/2, 2531/1, 2531/2, 2532, 2534, 2535, 2536, 2537, 2538, 2539, 2540, 2541, 2542, 2543, 2544/1, 2544/2, 2545/1, 2545/2, 2546, 2547, 2548, 2549, 2550, 2551/3, 2551/4, 2551/5, 2552, 2553/1, 2555/1, 2555/2, 2556/1, 2560, 2564/1, 2564/7, 2564/8, 2567/1, 2569/1, 2570, 2571, 2572, 2575/1, 2575/3, 2579, 2580/1, 2580/4, 2580/6, 2590/1, 2590/231, 2590/232, 2671/1, 2671/3, 2671/4, 2671/6, 2674/1, 2674/19, 2674/2, 2674/20, 2674/23, 2674/24, 2674/4, 2676, 2686/1, 2686/2, 2686/3;
– k.o. Šmarje:
13/1, 13/2, 14/3, 14/4, 15/1,15/10, 15/3, 15/9, 153/1, 153/6, 154, 155, 158, 159/2, 20/9, 863/7, 875/3, 875/4, 875/5, 875/6, 875/7, 875/8, 875/9, 883/1, 883/2;
– k.o. Veliki trn:
2482/1, 2482/3, 2620/18, 2620/3, 2628/2, 2961/1, 2992;
b) parcele oziroma dele parcel, na katerih so predvidene druge ureditve oziroma sanacije zaradi vpliva izgradnje hidroelektrarne:
1. objekti – sanacije:
– k.o. Boštanj:
275/1, 275/2, (Dolenji Boštanj 56a), 274/5 (Dolenji Boštanj 56), 274/3 (Dolenji Boštanj 62c), 274/3, 274/21 (Dolenji Boštanj 62a), 271/1 (Dolenji Boštanj 62), 222/3 (Dolenji Boštanj 26), 218/1 (Dolenji Boštanj 25), 214/1 (Dolenji Boštanj 20d);
– k.o. Sevnica:
35/2 (Glavni trg 13a), 44/4 (Glavni trg 6), 51/4, 51/5 (čuvajnica), 44/3 (Glavni trg 3);
– k.o. Log:
1689/2 (Log 32), 1690/7 (Log 33), 1700 (Log b.št.);
– k.o. Brezovo:
102 (Gornje Brezovo 9);
2. visokonapetostni kablovod Brestanica–Sevnica:
– k.o. Studenec:
2497/2, 2497/1, 2501, 2502, 2671/1, 2567/3;
– k.o. Log:
2534/1, 1281, 1284/1, 1284/2, 1285;
3. zadrževalnik plavin na Kolarjevem grabnu:
– k.o. Brezovo:
174/1, 170d, 171d, 172d, 987d, 985/1d, 212/1d, 211d, 216d;
4. zadrževalnik plavin na Žrvinskem grabnu:
– k.o. Brezovo:
298/3d, 298/1d, 283/1d;
5. trasa dela povezovalnega vodovoda Blanca–Brezovo:
– k.o. Blanca:
667, 30, 52/1, 56/1, 53, 55/1,15/2, 17/1, 16, 17, 15, 58/2, 668/1, 668/2, 685, 10/3, 425, 35, 424, 36, 108, 111, 33, 113, 114, 115, 679, 116/1, 116/2, 124;
6. kanalizacija ob Florjanskem potoku:
– k.o. Sevnica:
1499/3, 39/3, 1520/20, 100/6, 1524/2, 101/4, 100/5, 100/6, 100/4, 101/4, 101/1, 101/2, 1520/19, 1520/18, 100/2, 100/3, 92, 98, 93, 97/1, 97/2, 95/2, 95/1, 96/4, 96/4, 96/2;
7. kanalizacija ob Drožanjskem potoku:
– k.o. Sevnica:
174/1, 169/3, 168/1, 168/4, 168/3, 1518/2, 5/7, 5/2, 1526/6, 1520/5, 1520/34, 1523/3, 158/4, 1520/3, 1520/11, 1526/2;
8. črpališče pri retenziji Mirne:
– k.o. Boštanj:
1032/25, 1037/2, 1020/4, 1020/2;
9. trase priključnih elektrovodov črpališč zalednih voda:
– k.o. Boštanj:
218/3, 221/3, 222/8, 222/1, 223/1, 224, 225, 226, 227, 228, 232/2, 233/2, 234/3, 234/1, 265/2, 1032/24, 1032/25, 1037/2 (do Č1);
– k.o. Sevnica:
30/5, 30/1, 1520/13, 1526/8 (do Č3);
10. sanacija železniških prepustov:
– k.o. Brezovo:
991/1;
– k.o. Sevnica:
1526/6;
11. rekonstrukcija poti za kolesarsko stezo:
– k.o. Brezovo:
102, 991/1, 977/10, 697/2, 697/3, 977/8, 697/1, 635, 636;
– k.o. Šmarje:
883/1;
12. denivelacija platoja in blok ventila BV2:
– k.o. Log:
1284/1, 1284/2;
13. rekonstrukcija mostu na reki Mirni:
– k.o. Boštanj:
1020/2, 1018/3 d;
– k.o. Log:
2552/3, 2552/4 d.
(3) Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazana tudi v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta.

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
a) območje jezovne zgradbe in bazena hidroelektrarne Blanca z energetskimi in visokovodnimi nasipi ter traso priključnega daljnovoda;
b) območje ureditve deponij in zasipov, vključno z rekultivacijo zemljišč;
c) območja ureditev izlivnih delov vodotokov in ureditev regulacij ter retenzij;
d) območje rekreacijskih ureditev in dostopov do vode;
e) območja novogradenj, prestavitev in rekonstrukcij prometne infrastrukture ter komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav;
f) območja rušitev objektov;
g) območja sanacij objektov in drugih okoljevarstvenih ukrepov.

(1) Jezovno zgradbo sestavljata pregrada in strojnica. Jezovna zgradba se uredi deloma v koritu reke Save in deloma na obrežju, v km 760.627.
(2) Strojnica z vertikalnimi agregati, s skupno nazivno požiralnostjo 500 m³/s in ocenjeno skupno srednjo letno proizvodnjo 169 GWh pred izgradnjo hidroelektrarne Krško in 150 GWh po izgradnji hidroelektrarne Krško, se postavi na skrajni južni del pregradnega objekta.
(3) Levi del pregradnega objekta predstavlja pet prelivnih polj širine po 15 m, ki so med seboj ločena s stebri širine 3 m. Prelivna polja so sestavljena iz natočnega dela, podslapja s protitočnim naklonom dna ter utrditve dna za podslapj v dolžini 30 m. Kota prelivnega praga 163,50 m n.m. zagotavlja v zgornjem delu bazena obstoječo poplavno varnost.
(4) V podslapju se struga reke Save poglobi za približno 1,5 m v dolžini približno 2,5 km dolvodno. Poglabljanje vključuje tudi širitev struge v obsegu do 20 m, ki se izvaja deloma na desnem in deloma na levem bregu.

Bazen ima površino 130 ha in prostornino 9,95 milijona m³, od katere je ob zajezitvi na koti 174,20 m n.m. in najvišji dovoljeni denivelaciji 1 m koristnega volumna za 1,30 milijona m³. Bazen zavzema del savske struge, med pregrado hidroelektrarne Blanca in pregrado hidroelektrarne Boštanj.

(1) Na levem bregu se na odseku med pregrado in ožino pri Impoljci izvedejo zaščitne ureditve s koto krone 175,70 m n.m., v skupni dolžini 3147 m. V dolžini 2000 m se izvede klasični nasip s povprečno višino 4 m, ki je tesnjen do neprepustne podlage. Preostali odsek se ureja kot nadvišanje obstoječega terena, ki se po končanih ureditvah rekultivira. Na zračni strani nasipa se izvede jarek za odvajanje zaledne vode v spodnjo vodo hidroelektrarne Blanca. Med jarkom in pobočjem nasipa se za vzdrževanje nasipa izvede vmesna berma širine 3 m.
(2) Na levem bregu se na odseku nad ožino nasproti Impoljce na Gornjem Brezovškem polju uredi trajna deponija odvečnega materiala, s katero se teren izravna na koto 175,70 m n.m.
(3) Na desnem bregu se izvede energetski nasip od jezovne zgradbe do nasipa glavne ceste G I-5, kjer se energetski nasip izklini. Prostor med nasipom in rekonstruirano dvignjeno cesto se izkoristi za trajno deponijo odvečnega materiala.
(4) Tesnilne zavese se izvedejo na desnem bregu pri jezovni zgradbi in na levem bregu po celotni dolžini energetskega nasipa do Zdenskega grabna. Tesnjeno je tudi območje obstoječih objektov na desnem bregu izlivnega dela Vranjskega potoka.

Omrežni transformator se namesti v poseben prostor v podaljšku strojnice. Transformator 45 MVA, 117/6,3 kV se izvede s kombiniranim naravnim in prisilnim zračnim hlajenjem, s klasičnimi izvodi, tako, da se lahko nadomešča z rezervnim transformatorjem za verigo hidroelektrarn na Savi.

Stikališče 110 kV se postavi v svoj prostor v podaljšku strojnice, poleg prostora omrežnega transformatorja. Stikališče se uredi v s plinom izolirani oklopljeni izvedbi in ima tri polja. Proti transformatorju se izvedejo prevodni izolatorji plin-zrak, obe 110 kV izvodni polji se izvedeta za kabelski priključek. Oba priključna kabelska snopa potekata po kanalu pod hodnikom za pešce, ki se uredi v sklopu mostu ob jezovni zgradbi. Tu se postavi končni dvosistemski steber, kjer oba kabelska sistema preideta v prostozračni daljnovod.

Hidroelektrarna Blanca se med stojnima mestoma stebrov številka 22 in 23 obstoječega 110 kV daljnovoda Brestanica–Sevnica vzanka v obstoječe elektroenergetsko omrežje s priključnim, 110 kV dvosistemskim daljnovodom, ki poteka v smeri severovzhoda po najkrajši možni trasi. Dolžina trase je okoli 1150 m. Lokacija priključka, kjer se v obstoječi daljnovod montira poseben steber za izvedbo vzankanja, omogoča, da je s priključnim daljnovodom možen prehod pod obstoječim daljnovodom 110 kV Trbovlje–Brestanica.

(1) Zavarovanje brežin se izvede na pretežnem delu območja bazena, kar izhaja iz geotehničnih razmer in predvidenega nihanja obratovalne gladine za 1,00 m. Na odsekih, na katerih tik ob brežini Save potekajo ceste ali železnica, se izvede klasična težka zaščita brežin, na odsekih, kjer je merodajna le zahtevana kota obratovalne gladine – 1,00 m, pa sonaravne ureditve z vegetacijsko zaščito in deloma ohranitvijo obstoječih brežin. Na nekaterih odsekih se ohranja obstoječe stanje.
(2) Za zaščito poselitve na levem bregu Save se izvedejo visokovodni nasipi pri industrijski coni Sevnica, pri mestnem jedru Sevnice in pri naselju Blanca. Nasip pri mestnem jedru Sevnice in ob Vranjskem potoku se tesni do neprepustne podlage. Izvede se visokovodni nasip za zaščito objektov na Logu. Zaledne vode iz depresij za temi nasipi se odvajajo s prečrpavanjem oziroma preko prepustov z zaporničnim objektom.
(3) Zaradi izgradnje visokovodnih nasipov na levem in desnem bregu Save se za zbrane, zaprte meteorne zaledne vode za nasipom uredijo:
– retenziji ob Sevnični na območju industrijske cone Sevnica,
– retenzijska kanala ob zaprtih profilih Drožanjskega potoka in Florjanskega grabna, urejena ob visokovodnem nasipu,
– retenzijska površina ob naselju Blanca in
– pokrit bazen za zaledne vode ob Loškem in Vranjskem potoku s črpališčem.
(4) Odvod iz retenzij ob Sevnični se izvede z gravitacijskim odtokom. Odvod preostalih zalednih voda pa se uredi s prečrpavanjem prek nasipov v reko Savo.
(5) Prečrpavanje se izvede tudi iz že urejene retenzije na levem bregu Mirne, kjer je gravitacijski iztok ogrožen zaradi dviga zajezne gladine.
(6) Območja ter načini zavarovanja in urejanja brežin, visokovodnih nasipov ter zalednih in meteornih voda so razvidni iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.

(1) Ureditve levih pritokov Save: Sevnična, Drožanjski potok, Florjanski graben in Vranjski potok, Žrvinski, Zdenski in Kolarjev graben ter Čanjski potok in Blanščica. Florjanski graben in Drožanjski potok se na območju mestnega jedra Sevnice urejata v okviru cest in sta deloma zacevljena z zadrževalnikoma visokih voda ob iztokih; njune ureditve se oblikovno in funkcionalno prilagodijo potrebam urejanja starega mestnega jedra Sevnice. Preostali pritoki se nad regulacijami, ki se izvedejo na izlivnih delih, urejajo v čim večji meri sonaravno.
(2) Ureditve desnih pritokov Save: regulacije Konjšce, Loškega potoka, Kamence, Impoljskega in Čagoškega potoka ter Podturna na izlivnih delih. Gorvodno se potoki urejajo v čim večji meri sonaravno.
(3) Ob Mirni se uredi črpališče za prečrpavanje notranjih voda iz obstoječe retenzije na levem bregu.
(4) Mivka, Globoški potok in Mačji potok se urejajo sonaravno, na izlivnih delih se uredijo manjša umetna drstišča v skladu s 13. členom te uredbe.
(5) Brežine pritokov se urejajo sonaravno, s prevladujočo uporabo avtohtonih vegetacijskih vrst in lesa.

(1) Ribji prehod se izvede na desnem bregu Save ob boku hidroelektrarne in se zaključi v spodnji vodi, približno 100 m dolvodno od podslapja. Brežine se izvedejo z manjšimi padci in se nad nivojem zajezitve zatravijo in sonaravno uredijo. Pri načrtovanju in izvajanju ribjega prehoda sodeluje strokovnjak za ribe in ribje prehode. Objekt se po izvedbi redno in ustrezno vzdržuje.
(2) Drstišča se uredijo kot prodne plitvine na izlivnih delih potoka Mivke, Globoškega potoka in Mačjega potoka. Potoki se uredijo tako, da se omogoča gorvodna migracija vodnih živali. Pri načrtovanju drstišč sodeluje strokovnjak za ribe.

(1) Jezovno zgradbo sestavljajo strojnica in prelivna polja.
(2) Levi del pregradnega objekta predstavlja pet prelivnih polj širine po 15 m, ki so med seboj ločena s stebri širine 3 m. Prelivna polja so sestavljena iz natočnega dela, preliva ter utrditve dna za podslapja, kjer se poglobljeni del priključi na poglobljeno dolvodno strugo.
(3) Strojnica je locirana ob desnem bregu prečno na tok reke v smeri sever – jug. Objekt se višinsko prilagaja kotama vzhodnega in zahodnega platoja in nivoju vode. Dimenzije objekta se prilagodijo tehnološkemu procesu proizvodnje električne energije. Poleg objekta je na južni strani nadkrit montažni plato. Okvirno razmerje med dolžino in širino objekta, brez montažnega platoja, znaša 2,4: 1. Višina ravnih streh vzhodnega in zahodnega dela objekta je različna in pada v smeri rečnega toka, od zahoda proti vzhodu.
(4) Pri oblikovanju objekta se uveljavijo načela kakovostnega in sodobnega arhitekturnega oblikovanja tovrstnih objektov. Arhitekturno oblikovanje temelji na ustreznem razmerju vseh delov oziroma volumnov objekta, enostavnosti in čistosti arhitektonskih oblik, na ustreznem oblikovanju ravnih streh in strešnih vencev. Oblikuje se kakovostna vertikalna in horizontalna členitev fasade objekta z ustreznim izborom fasadnih materialov, barv in struktur. Oblikovanje objekta se uskladi s tipologijo krajine. Izbira materialov omogoča čim lažje vzdrževanje fasade objekta.
(5) Na severni strani jezovne zgradbe se uredi razgledna ploščad, dostopna javnosti za (organizirane) oglede obiskovalcev.
(6) Gorvodno od objekta strojnice, po njeni celotni dolžini in preko prelivnih polj, poteka vozna proga žerjava in čistilnega stroja, ki je večnamenska, namenjena montaži, obratovanju in vzdrževanju opreme na gorvodni strani pregrade. Proga je na koti 175,90 m n.m. in se na obeh bregovih izteče v razširjene platoje na isti koti.
(7) Dolvodno od objekta strojnice poteka na koti 171,80 m n.m. vzdolž njene celotne dolžine druga žerjavna proga, namenjena montaži, obratovanju in vzdrževanju zapornic difuzorjev. Ta proga se na desnem bregu izteče na spodnje dvorišče na isti koti. Izbrana kota spodnjega platoja zagotavlja poplavno varnost pred vplivi spodnje vode; zagotovljeno je varstvo pred tisočletnimi visokimi vodami.

(1) Vozišča glavne in regionalne ceste ter parkirišča se izvedejo v asfaltu, poljske in kolesarske poti pa v makadamu. Rekonstrukcije prometnih površin se v največji možni meri prilagajajo obstoječim trasam in reliefu.
(2) Obcestni prostor se ureja upoštevajoč značilnosti obstoječega krajinskega vzorca, predvsem pa zasaditve vegetacije. Sadijo se avtohtone hidrofilne vrste v nepravilni razmestitvi, ki povzema značilnosti naravne zarasti.

(1) Oblikovanje nasipov in brežin: nadvišanja terena v obvodnem prostoru Save se izvede z nasipi višine do 1,5 m od kote zajezbe. Brežine Save se na odsekih, kjer niso potrebne utrditve, ohranjajo v obstoječem stanju, na odsekih, kjer ni prostorske stiske, se urejajo sonaravno, s pretežno vegetacijskimi zaščitami, na preostalih odsekih pa s klasično težko zaščito. Brežine pritokov se razen izjem, pri katerih so zaradi neposredne bližine pozidave in cest v naseljih potrebne izvedbe zaprtih kanalov in zidov, urejajo sonaravno. Brežine ob rekreacijskih in tihih območjih ter ob Loškem polju se ohranjajo v obstoječem stanju, kjer pa to ni mogoče, se utrdijo z vegetacijsko zaščito in blagimi nagibi. Na izlivnih delih pritokov Save se oblikujejo zalivi, rokavi in plitvine ter pragovi maksimalne višine 20 cm. Načini urejanja so razvidni iz grafične priloge državnega lokacijskega načrta.
(2) Pri oblikovanju mostov na pritokih Save se uporabljajo enotni materiali in enostavne oblike, predvsem pa lahke konstrukcije. Pri oblikovanju mostu prek Save, ki se izvede v sklopu jezovne zgradbe, se ograje, svetilke in druga urbana oprema načrtujejo usklajeno z oblikovanjem objektov in drugih zunanjih ureditev na jezovni zgradbi.
(3) Zasaditev vegetacije: na rekreacijskih in tihih območjih iz 37. člena te uredbe ter po celotni dolžini Loškega polja se ohranja obstoječa obvodna zarast nad koto zajezitve. Na vrhovih novo oblikovanih brežin Save in pritokov ter brežin nadvišanj terena se zasadi lesnata vegetacija. Visokovodni in energetski nasipi se zatravijo, na njihovih zunanjih brežinah pa se, upoštevajoč krajinski vzorec območja, zasadijo grmovnice s plitvim koreninskim sistemom. Za vse zasaditve in za vegetacijsko zaščito brežin se uporabljajo avtohtone hidrofilne, deloma tudi plodovite vrste dreves in grmovnic. Zasaditve se izvajajo takoj po končanih zemeljskih delih. Odstranitev vegetacije se izvede samo v nujnem obsegu, postopoma na manjših odsekih.
(4) Ureditev kmetijskih površin na območjih nadvišanja terena, ki so prikazana v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta, vključuje izvedbo nasipov, ki se zvezno speljejo v ohranjene kmetijske površine na obrobju posega. Pri vzpostavljanju novih kmetijskih površin se upošteva prejšnji vzorec parcelne strukture, in sicer dimenzije in oblike ter smer ureditve posameznih parcel in okvirna shema poti.
(5) Ob vodnem robu platojev in po robu energetskih nasipov se na delu, kjer je treba zagotoviti varnost ljudi, namesti varnostna ograja višine 1,1 m.
(6) Na območju med železnico Ljubljana–Dobova in reko Savo (v nadaljnjem besedilu: območje starega mestnega jedra Sevnice) se vse ureditve v funkcionalnem in oblikovnem smislu podrejajo pogojem in načelom, določenim za urejanja starega mestnega jedra Sevnica. Zagotovijo se navezave novih ureditev na obstoječe omrežje poti in cest, ohranitev kakovostnih vidnih stikov, možnosti za javno rabo obvodnega prostora ter poenotenost v uporabi materialov, barv in proporcev pri izvajanju grajenih struktur in urbani opremi. Novogradnje niso dovoljene. Dovolita se vzdrževanje obstoječih objektov in gradnja enostavnih objektov, kot so pomožni objekti za lastne potrebe, medsosedske in igriščne ograje ter sajenje žive meje, pod pogojem, da ureditve niso v nasprotju z javnimi interesi in da z njimi soglašajo organi in organizacije, katerih delovno področje zadevajo ta vzdrževanja in gradnje ter so skladne s predpisanimi pogoji za tovrstne enostavne objekte.
(7) Površine v industrijski coni Sevnica, znotraj ureditvenega območja državnega lokacijskega načrta, se urejajo kot zelene površine z možnostjo ureditve poti in namestitve urbane opreme, ki se oblikovno prilagodi urbani opremi preostalega območja industrijske cone.
(8) Na območju naselja Blanca se dovoli vzdrževanje obstoječih objektov in gradnja enostavnih objektov, kot so pomožni objekti za lastne potrebe, medsosedske in igriščne ograje ter sajenje žive meje pod pogojem, da ureditve niso v nasprotju z javnimi interesi in da z njimi soglašajo organi in organizacije, katerih delovno področje zadevajo ta vzdrževanja in gradnje ter so skladne s predpisanimi pogoji za tovrstne enostavne objekte. Pri gradnji navedenih enostavnih objektov ni dovoljeno približevanje objektov k brežini Save.

(1) Gorvodno in dolvodno od jezovne zgradbe se na območju bazena odkoplje material na površini okoli 55 ha. Vključena so območja v strugi in izven nje.
(2) Zaradi ohranitve ali izboljšanja kmetijske pridelave po dvigu podtalnice, do katerega pride zaradi ureditve akumulacijskega bazena in formiranja obratovalne gladine, se izvede nadvišanje terena in s tem sanira kmetijske površine gorvodno od pregrade hidroelektrarne Blanca na območju Impoljce, obrežnega dela Loškega polja ter dela Gornjega Brezovškega polja.
(3) Če se v kasnejših fazah projekta izkaže potreba po sanaciji kmetijskih površin na območju Dolnjega Brezovškega polja, se izvede nadvišanje tudi tega dela polja do kote 170,00 m n.m.

(1) V sklopu ureditev obvodnega prostora se predvidi ureditev rekreacijskih površin na petih lokacijah, ki so prikazane na ureditveni situaciji:
– v Boštanju ob izlivu reke Mirne na njenem levem bregu;
– v Logu ob izlivu Loškega potoka in vzdolž prezentiranih ostankov vlečne poti;
– v Blanci pod predvidenim visokovodnim nasipom in prestavljeno regionalno cesto RIII-679;
– na Dolnjem Brezovškem polju ob energetskem nasipu;
– v Sevnici s prilagoditvijo obstoječih parkovnih površin ob starem mestnem jedru ter
– na vodni strani visokovodnega nasipa ob industrijski coni Sevnica.
(2) Območja ureditve iz prejšnjega odstavka so razvidna v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta. Zajemajo izvedbo sprehajalnih poti, prostorov za oddih, dostope do vode, pristane in ureditve za čolnarjenje. Pri ureditvah se uporablja avtohton saditveni in naravni gradbeni material. Dostopi se uredijo z obstoječega in načrtovanega omrežja poti in cest.

(1) Za potrebe namakanja kmetijskih površin se uredijo dostopi do vode na obrežju Save, kjer se lahko namestijo premični agregati:
– na desnem bregu v km 760+110, km 762+400, km 764+850 in km 765+800,
– na levem bregu v km 760+520, km 761+830 in km 764+070.
(2) Na območju jezovne zgradbe in dolvodno pod objektom hladilnice v Blanci se omogoči izvedba stacionarnega črpališča za namakalne sisteme Sadjarstva Blanca, ki se mu dovoli napeljati vodo za namakanje nasada ob trasi načrtovanega novega priključnega 110 kV daljnovoda.

Jezovna zgradba se naveže na cestno omrežje s povezavo glavne ceste GI-5 in regionalne ceste RIII-679. Z navedene cestne povezave se izvedejo priključki do energetskih objektov na levem in desnem bregu Save.

(1) Glavna cesta GI-5 bo zaradi načrtovanih ureditev delno pod vplivom voda hidroelektrarne Blanca, zato se rekonstruira na dveh odsekih, z ureditvijo vozišča s prečnim prerezom širine 8,6 m do 11,6 m, upoštevajoč računsko hitrost 60 km/h.
(2) Prvi odsek poteka od Mačjega potoka do Loškega polja v dolžini okoli 1110 m. Niveleta ceste se na tem delu nadviša nad koto obratovalne gladine hidroelektrarne Blanca, upoštevajoč ugotovljeno varnostno višino, z minimalno korekcijo horizontalnih in vertikalnih elementov. Izvede se odstavni pas za priključno cesto RIII-672 Impoljca–Zavratec, ki se prilagodi v skupni dolžini približno 100 m. Ob rekonstrukciji ceste na delu priključka RIII-627 Impoljca–Zavratec, med hišama Arto 17 in Arto 16, se uredita pločnik in javna razsvetljava.
(3) Drugi odsek poteka v območju ureditev jezovne zgradbe v dolžini približno 2300 m. Na prvem delu odseka se zagotovi dvig nivelete ceste na koto energetskega nasipa ter z odstavnim pasom priključek na novo povezovalno cesto prek jezovne pregrade. Cesta se razširi za potrebe priključkov v dolino Čagoškega potoka in Podturna.
(4) Odvodnjavanje zalednih meteornih voda GI-5 se izvaja s sistemom odprtih jarkov in ploščatih ali krožnih prepustov direktno v recipient, onesnažene vode pa se s samega vozišča odvodnjavajo prek koritnic in požiralnikov na meteorno kanalizacijo, speljano prek peskolovov in lovilcev olj ter maščobe v recipient.
(5) Regionalna cesta RIII–679 se rekonstruira na treh odsekih, ki se uredijo z normalnim prečnim prerezom širine 7,9 m ter za računsko hitrost 50 km/h, razen pri železniških prehodih, kjer se upošteva prevoznost vozišča.
(6) Prvi odsek poteka od prečkanja RIII-679 z železniško progo v Sevnici do prečkanja proge pri Vranjskem potoku in predstavlja hkrati brežino akumulacijskega bazena v skupni dolžini okoli 980 m. Niveleta ceste se nadviša na minimalno višino stoletnih visokih voda + 0,5 m z ureditvijo brežine.
(7) Drugi odsek poteka na območju Vranjskega potoka, kjer se predvidi nov potek ceste s premostitvijo Vranjskega potoka v dolžini okoli 320 m. Na prestavljeno cesto se navežeta dostop do obstoječih objektov Gornje Brezovo št. 3 in 4 ter navezava na lokalno cesto LC 372100, ki se višinsko prilagodi v dolžini okoli 400 m. Na delu tega odseka znotraj naselja se uredita enostranski pločnik in javna razsvetljava, dolžine približno 170 m.
(8) Tretji odsek poteka po visokovodnem nasipu od območja jezovne zgradbe do prestavljenega nivojskega prečkanja železniške proge na vzhodnem delu Blance v skupni dolžini približno 1150 m. S tega odseka se izvede navezava na premostitev Save prek jezovne zgradbe, korigirajo se priključki lokalne ceste LC 372122 ob Čanjskem potoku v dolžini približno 90 m, v podvoz Blanca in do objekta Sadjarstva Blanca v dolžini 170 m ter prestavi obstoječ nivojski železniški prehod, ki se nahaja v km 477+930. Zaradi navezave na regionalno cesto R3-679 se le ta rekonstruira v dolžini 85 m, v smeri Blance. Na odseku med priključkom za jezovno zgradbo in priključkom hladilnice Blanca se uredita pločnik in javna razsvetljava dolžine približno 760 m.
(9) Na prečkanjih s potoki se pod RIII-679 uredijo prepusti. Vsi levobrežni cestni odseki se odvodnjavajo v recipient brez predhodnega čiščenja. Odvodnjavanje meteornih voda je zasnovano na sistemu odprtih jarkov, ploščatih ali cevnih prepustov, ki so direktno priključeni na recipient. Jarki so locirani ob levi ali desni strani vozišča.
(10) Premostitev Save se izvede v okviru jezovne zgradbe na njeni dolvodni strani, in sicer kot povezava med cestama GI-5 in RIII–679. Cestišče se izvede na koti približno 171,04 m n.m. z levega brega, kjer se odcepi z RIII-679 preko delilnih zidov podslapij in za cestno širino razširjenega platoja do desnega brega, kjer se cesta priključi na obstoječo glavno cesto GI-5 v približno km 2.866. Premostitev se uredi za dvosmerni promet za vozila do 7.5 t osne obtežbe, s hodnikom za pešce na eni strani vozišča.
(11) Na izlivnem odseku Florjanskega potoka se v dolžini približno 800 m v celoti rekonstruira Florjansko ulico, vključno s prenovo vseh podzemnih vodov. Na izlivnem delu Drožanjskega potoka se v dolžini približno 508 m izvede delna rekonstrukcija Drožanjske ulice, vključno z rekonstrukcijo vseh tangiranih podzemnih vodov.
(12) Rekonstrukcije cestnih odsekov in premostitev Save v sklopu jezovne zgradbe so razvidne iz grafičnih prilog državnega lokacijskega načrta.

(1) Zaradi vodnogospodarskih ureditev izlivnih delov potokov ter zaradi rekonstrukcije glavne ceste GI-5 in regionalne ceste RIII-679 se na naslednjih potokih uredijo prepusti in mostovi: Blanščici, Čanjskem potoku, Vranjskem potoku, Loškem potoku, Podturnu, Čagoškem potoku, Impoljskem potoku, potoku Kamenca, Zdenskem grabnu, Konjšci in Mačjem potoku.
(2) V okviru rekonstrukcije dostopne poti na kmetijska zemljišča in prezentacije vlečne poti na Loškem polju se zagotovi premostitev Loškega potoka.
(3) Za potrebe kolesarske steze se zgradi lesen most preko Sevnične.
(4) Zaradi dviga zajezne gladine hidroelektrarne Blanca se sanira obstoječ most na Mirni z nadvišanjem betonskih temeljev.
(5) Ureditve mostov in prepustov na potokih, ki se izvajajo v okviru rekonstrukcij prometne infrastrukture, so razvidne iz grafičnih prilog državnega lokacijskega načrta.

(1) Glavna proga I. reda Zidani Most–Dobova se zaščiti na odseku od km 764+250 (železniški tir; v nadaljnjem besedilu: ŽT: km 482+250) do km 765+300 (ŽT: 483+180). Zaščitijo se tudi vsi železniški objekti in naprave, potrebni za nemoten in varen železniški promet. Sistem odvodnjavanja železnice na tangiranem območju s cesto se ohranja. Odvajanje meteornih voda železnice se s sistemom odprtih jarkov ob prometnici spelje v recipient.
(2) Dolvodno od jezovne zgradbe se rekonstruira 4, gorvodno od jezovne zgradbe pa 21 propustov pod železniško progo.
(3) Z načrtovano ureditvijo se tangirajo trije prehodi čez železniško progo, ki se ustrezno uredijo, in sicer:
– rekonstruirata se prehoda regionalne ceste RIII-679 (ŽT km 483+985 in ŽT km 483+120),
– izvede se nivojski prehod čez progo v Blanci (ŽT km 477+930), namesto prehoda (ŽT km 477+985), in
– namesti se polzapornica na obstoječi poti, ki bo rekonstruirana za potrebe kolesarske steze (ŽT km 81+807).
(4) Rešitve se projektno obdelajo na podlagi mnenja posebne komisije, ki je bila imenovana z odločbo Ministrstva za promet Republike Slovenije, št. 2611-5/2005/6-0006107 z dne 7. 2. 2005 in ugotavlja dejstva, na podlagi katerih je odločeno o načinu izvedbe nivojskih križanj cest z železniškimi progami na območju Republike Slovenije in načinu njihovega zavarovanja, v skladu z zakonom, ki ureja področje varnosti v železniškem prometu.
(5) Pred posegom v progovni oziroma varovalni progovni pas se na podlagi izdelanih projektnih rešitev pridobijo potrebna soglasja upravljavca železniške infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja področje varnosti v železniškem prometu.

(1) Zaradi regulacije izlivnega odseka Loškega potoka se dovozna cesta do stanovanjskih objektov rekonstruira v dolžini približno 150 m ter uredijo dostopi do stanovanjskih objektov in na poljsko pot.
(2) Na levem bregu Save se uredijo dvosmerne makadamske kolesarske poti na kronah nasipov. Na odsekih, kjer ti nasipi niso predvideni, se speljejo na cestišče regionalne ceste RIII–679.
(3) Trasa poteka po energetskem nasipu, se po poljski poti na Gornjem Brezovškem polju priključi na regionalno cesto RIII-679, poteka po njej do vzhodnega dela Sevnice, kjer se ponovno spelje po urejenih brežinah in visokovodnih nasipih do obstoječega mostu čez Savo. Za premostitev Sevnične se zgradi lesen most. Rekonstrukcija poljske poti na Gornjem Brezovškem polju je do priključka na regionalno cesto RIII-679 načrtovana v dolžini približno 670 m.
(4) Zaradi posegov ob izgradnji akumulacijskega bazena, rekonstrukcije cest in vodnogospodarskih ukrepov se rekonstruirajo in na novo uredijo poljske poti in brvi čez potoke. Poljske poti se izvedejo v makadamski izvedbi širine 3 m.
(5) Izvede se rekonstrukcije priključkov gozdnih poti z glavne ceste GI-5 ob potokih Kamenca, Podturn in ob Čagoškem potoku. Na vseh teh odsekih se uredi cestne priključke.

(1) Za potrebe gradnje in delovanja hidroelektrarne Blanca se zagotovijo nove navezave na komunalne, energetske in telekomunikacijske vode in naprave.
(2) Zaradi gradnje hidroelektrarne Blanca se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekti. Projektiranje in gradnja teh objektov in naprav potekata v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav.
(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov z ureditvami hidroelektrarne Blanca, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja komunalnih vodov z ureditvami hidrolektrarne Blanca mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ureditve.

(1) V času gradnje hidroelektrarne Blanca se pitna voda dovaža na gradbišče. Odvzem tehnološke vode se uredi iz Save. V času obratovanja se objekt hidroelektrarne Blanca naveže na obstoječe vodovodno omrežje naselja Blanca na levem bregu, z izgradnjo dela povezovalnega vodovoda od mesta priključitve hidroelektrarne Blanca do priključnega mesta v naselju Blanca, v dolžini približno 1275 m.
(2) Zaradi prestavitve regionalne ceste RIII-679 in regulacije izlivnega odseka Vranjskega potoka se zgradi nov vodovodni priključek za objekte Gornje Brezovo št. 3, 4 in 5, skupne dolžine okoli 365 m.
(3) Zaradi dviga zajezne gladine Save in potopitve spodnjih delov Drožanjskega in Florjanskega potoka se trase mestnega vodovoda, ki prečkajo potoka in delno potekajo ob njih, prestavijo in zaščitijo. Vsa prečenja cevovodov s povoznimi površinami se ustrezno zaščitijo.
(4) Zaradi ureditve brežine se v industrijski coni Sevnica prestavi trasa vodovoda, dolžine približno 180 m.
(5) Na obstoječih črpališčih pitne vode vodovodov Sevnica in Blanca se zagotovi monitoring in ob morebitnih spremembah dodatni zaščitni ukrepi.
(6) Pri izgradnji hidroelektrarne Blanca se prestavi, zamenja in zaščiti tudi lokalno vodovodno omrežje v Logu, Blanci in ob Impoljskem potoku.
(7) Ureditve vodovodnega omrežja so razvidne iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.

(1) Odpadne vode v času obratovanja se odvajajo v neprepustno greznico in odvažajo na čistilno napravo Brestanica.
(2) V fazi projektiranja kanalizacije Sevnica (lokacijsko dovoljenje št. 35100-0150/02 z dne 28. 6. 2002) se upošteva kota stoletnih voda in tehnično opredeli funkcioniranje razbremenilnikov visokih voda s prečrpavanjem ter načrtovane prestavitve kanalizacije na območju državnega lokacijskega načrta (odsek kanala A – med zbirnim bazenom ZB 17 in centralno čistilno napravo Sevnica; med zbirnim bazenom ZB9 in črpališčem Č2 in kanala B1).
(3) Zgradijo se zbirni cevovodi meteornih voda iz urejenih površin z vsake strani zacevljenega Florjanskega in Drožanjskega potoka, ki se končajo v retenziji.
(4) Izvede se nov iztočni kanal od čistilne naprave Impoljca do Save, dolžine okoli 150 m. V primeru ogroženosti kote iztoka iz čistilne naprave zaradi dviga zajezne gladine se izvede rekonstrukcija črpališča. Rekonstrukcija črpališča se izvede s prečrpavanjem iztoka iz čistilne naprave tovarne Inplet v Savo prek energetskega nasipa, po iztočnem kanalu od črpališča do Save v dolžini okoli 70 m.

(1) Za potrebe gradnje in delovanja hidroelektrarne Blanca se zagotovi navezava na obstoječe elektroenergetsko omrežje.
(2) Obstoječi 20 kV daljnovod, ki poteka iz razdelilno transformatorske postaje Sevnica proti Brestanici, se ob pripravi gradbišča na zadevnem območju kablira. Pri tem se nova transformatorska postaja vzanka v novi kablovod. Nova transformatorska postaja se uporablja kot gradbiščna transformatorska postaja 20/0,4 kV in v končni fazi za potrebe lastne rabe elektrarne. Vsi kabli se na desnem bregu položijo tako, da ne ovirajo ureditve gradbišča. Napajanje elektrarne se izvede s kabli, položenimi v zaščitne cevi.
(3) Zaradi nizke lege temeljev stebrov 110 kV daljnovodov Brestanica–Sevnica in Brestanica–Trbovlje, pred koto zajezne gladine hidroelektrarne Blanca, se rekonstruirajo lomna stebra in vodi daljnovoda ob prehodu reke Save na Loškem polju. Pri potoku Mivka se prestavijo obstoječi steber in vodi daljnovoda 110 kV.
(4) Obstoječi daljnovod 20 kV Brestanica–Sevnica, ki poteka ob glavni cesti GI-5, se zaradi rekonstrukcije ceste, ureditve bazena ter ureditve gradbišča prestavi v dolžini 4450 m. Del prestavitve daljnovoda se izvede s polaganjem v zemljo, del pa s polaganjem v kabelsko kanalizacijo, kot je razvidno iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta. Na trasi prestavljenega daljnovoda se uredita dva odcepa daljnovoda, ki prečkata reko Savo in odcep proti gradu Impoljca, kjer se izvede prevezava iz kabelskega voda v zračni vod. Obstoječi 20 kV daljnovod se na odseku položitve v zemljo demontira. Za dosego zadostne višine poteka vodnikov preko reke Save in energetskih nasipov se na desnem bregu Save postavijo novi, višji stebri. Zaradi urejanja brežine pri iztoku Drožanjskega potoka se obstoječi 20 kV daljnovodni steber ob transformatorski postaji »Sevnica mesto« in steber na desnem bregu Save nadomestita z novim stebrom in izvede rekonstrukcija 20 kV vodov. Obstoječi 20 kV kablovod se prestavi v dolžini približno 115 m, na delu kjer bosta urejena retenzijski kanal A in visokovodni nasip.
(5) Na območju urejanja brežin levega brega Save, ob industrijski coni Sevnica, se zaščiti in delno prestavi 20 kV kablovod na treh odsekih, dolžin približno 265 m, 212 m in 185 m.
(6) Nizkonapetostno elektro omrežje in omrežje javne razsvetljave na območju predvidenih ureditev Florjanskega in Drožanjskega potoka ter potrebne prevezave zaradi sanacij in rušitve obstoječih objektov se predvidi v fazi izdelave projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Uredita se demontaža in prestavitev javne razsvetljave ob Drožanjski cesti, dolžine približno 480 m. Javna razsvetljava ob Florjanski ulici se v času gradnje ohranja in varuje.
(6) Priključitev nove javne razsvetljave, ki se načrtuje ob rekonstrukciji cest na območju Vranjskega potoka, Blanščice in Impoljskega potoka ter na območju mostu na jezovni zgradbi, se izvede preko novih omaric javne razsvetljave.
(7) Uredi se priključitev črpališč retenzijskih površin in pokritega bazena za zaledne vode ob Loškem in Vranjskem potoku na nizko napetostno omrežje.

(1) Na vseh mestih tangiranja plinovodov R42 merilno regulacijska postaja Brestanica – merilno regulacijska postaja Sevnica in P4231 merilno regulacijska postaja Sevnica – merilno regulacijska postaja Stilles se pri pripravi projektne dokumentacije izdela elaborat tangiranja plinovodov, v katerem se obdelajo vsi vplivi glede:
– regulacij izlivnih odsekov Globoškega potoka, potoka Mivka in Loškega potoka;
– dviga zajezne gladine na reki Savi in vpliva na traso položenega plinovoda pod strugo;
– ureditve brežin na levem in desnem bregu Save;
– dviga zajezne gladine na desnem bregu Save na mestu zapornega ventila BV2;
– dviga zajezne gladine in vpliva na konstrukcijo peš mostu.
(2) Zaradi dviga zajezne gladine Save in potopitve zaprtih delov Drožanjskega in Florjanskega potoka se zaščitijo ali prestavijo trase mestnega plinovoda, ki prečkajo potoka ali delno potekajo ob njiju. Zaradi ureditve retenzijskega kanala A in visokovodnega nasipa ob objektu srednje šole se trasa mestnega plinovoda PE40 prestavi v dolžini okoli 50 m. Ureditev mestnega plinovoda je razvidna iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.

(1) Za potrebe objekta hidroelektrarne Blanca se izvede navezava na telefonsko omrežje od trase prestavljenega telefonskega kablovoda do energetskega objekta v dolžini približno 300 m.
(2) Na območju predvidenih ureditev hidroelektrarne Blanca se prestavi, zamenja ali zaščiti in po potrebi zgradi kabelska kanalizacija telekomunikacijskega omrežja (optični kabli, krajevni in medkrajevni kabli):
– P56+65 (zavarovanje in prestavitev preko brvi zaradi urejanja brežine),
– P59+400 (izvir Hude vile),
– P59+235 (varovanje v primeru rekonstrukcije stebra 20 kV daljnovoda),
– med P60+100 in P63+220 (tangenca ob rekonstrukciji regionalne ceste RIII-679, tangenca ob ureditvi Vranjskega potoka),
– med P74 in P76 (tangenca z rekonstrukcijo regionalne ceste RIII-679 in ureditvijo Čanjskega potoka, Blanščice in visokovodnega nasipa Blance),
– med P67+85 in P65+285 (tangenca zaradi rekonstrukcije G1-5 in ureditve izlivnih odsekov obstoječih potokov) in
– P74+230 do P74 (izgradnja priključne ceste na hidroelektrarno Blanca ter rekonstrukcija ceste RIII-679).
(3) Zaradi sanacij in rušitve obstoječih objektov se zagotovijo prevezave telefonskega omrežja na območju predvidenih ureditev Florjanske in Drožanjske ulice.

(1) Na levem bregu Save se na območjih izlivnih delov Drožanjskega potoka in Florjanskega grabna, Žrvinskega potoka, Zdenskega grabna, Kolarjevega grabna, Čanjskega potoka in Blanščice pri urejanju potokov izvedejo varovanja signalno varnostnih telekomunikacijskih kablov Slovenskih železnic.
(2) Na območjih nasipa ob železnici med P60+100 do P62+40 ter P62+40 do P63+220 se izvedejo prestavitve kablov, polaganje cevi in delno obbetoniranje.
(3) Na odseku od P74 do P76C+150 se izvedeta varovanje in lokalna prestavitev omrežja signalno varnostnih telekomunikacijskih kablov.

Pri posegih v omrežje kabelske televizije na območjih urejanja pritokov Save in območju mesta Sevnica se izvedejo:
– zaščite kablov z obbetoniranjem in
– delna izgradnja nove kabelske kanalizacije.

(1) Zaradi načrtovanih ureditev se porušijo naslednji objekti:
– stanovanjski objekt Log 35 (k.o. Log, parcelna št. 305, 1706, 1704/2),
– stanovanjski objekt Log 34 s pripadajočim gospodarskim objektom – mlin (k.o. Log, parcelna št. 1698/2),
– kozolec pri objektu Gornje Brezovo 3 (k.o. Brezovo, parcelna št. 58),
– gospodarsko poslopje pri objektu Gornje Brezovo 1 (k.o. Brezovo, parcelna št. 9),
– stanovanjski objekt Gornje Brezovo 11 (k.o. Brezovo, parcelna št. 137/1, 137/2, 659/1 in 659/2),
– del gospodarskega poslopja – last Starič (k.o. Brezovo, parcelna št. 635),
– stanovanjski objekt Glavni trg 23 (k.o. Sevnica, parcelna št. 28/4),
– stanovanjski objekt Glavni trg 43 (k.o. Sevnica, parcelna št.16/2),
– stanovanjski objekt Radna 18 s kozolcem (k.o. Log, parcelna št. 154 in 1740/1),
– stanovanjski objekt Blanca 10 (k.o. Blanca, parcelna št. 65 in 691/2),
– stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje Savska cesta 3 (k.o. Sevnica, parcelna št. 273/4, 273/3).
(2) Zaradi dviga gladine podtalnice ob zajezitvi se glede na vplive zagotovi sanacije dovoznih cest, greznic, kamnitih in opečnih zidov, kleti, tlakov ter pritličij naslednjih objektov:
– Dolenji Boštanj 56a (k.o. Boštanj, parcelna št. 275/1, 275/2),
– Dolenji Boštanj 56 (k.o. Boštanj, parcelna št. 274/5),
– Dolenji Boštanj 62c (k.o. Boštanj, parcelna št. 274/3),
– Dolenji Boštanj 62a (k.o. Boštanj, parcelna št. 274/3, 274/21),
– Dolenji Boštanj 62 (k.o. Boštanj, parcelna št. 271/1),
– Dolenji Boštanj 26 (k.o. Boštanj, parcelna št. 222/3),
– Dolenji Boštanj 25 (k.o. Boštanj, parcelna št. 218/1),
– Dolenji Boštanj 20d (k.o. Boštanj, parcelna št. 214/1),
– Glavni trg 13a (k.o. Sevnica, parcelna št. 35/2),
– Glavni trg 6 (k.o. Sevnica, parcelna št. 44/4),
– Glavni trg 3 (k.o. Sevnica, parcelna št. 44/3),
– Glavni trg 1 - čuvajnica (k.o. Sevnica, parcelna št. 51/4, 51/5),
– Radna 11 (k.o. Log, parcelna št. 2310/3),
– Log 32 (k.o. Log, parcelna št. 1689/2),
– Log 33 (k.o. Sevnica, parcelna št. 1690/7),
– Log brez št. (k.o. Sevnica, parcelna št. 1700),
– Gornje Brezovo 1 (k.o. Brezovo, parcelna št. 9),
– Gornje Brezovo 3 (k.o. Brezovo, parcelna št. 57, 620/1, 620/3, 59, 617/2),
– Gornje Brezovo 4 (k.o. Brezovo, parcelna št. 56, 398/4),
– Gornje Brezovo 9 (k.o. Brezovo, parcelna št. 102) in
– Arto 17 (k.o. Hubajnica, parcelna št. 71).
(3) Za nadomestitev nepremičnin in škode na nepremičninah se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov zagotovijo ustrezne nadomestne nepremičnine oziroma plača odškodnina.
(4) Nadomestne gradnje za nadomestitev porušenih objektov niso predmet tega državnega lokacijskega načrta.
(5) Stavbnim zemljiščem, ki pripadajo objektom, ki se porušijo, se ukine status stavbnega zemljišča.

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se preprečijo emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upoštevajo določbe 36. člena te uredbe. Predvidijo se nujni ukrepi za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(3) Izvajalec zemeljskih del za sanacijo kmetijskih površin izdela v skladu z usmeritvami Poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelal Imos Geateh, d.o.o., Ljubljana, št. projekta PVO-116/04, maj 2005, in je v obvezni prilogi državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: Poročilo o vplivih na okolje) projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal ter za urejanje novih kmetijskih površin na območjih nadvišanja terena za urejanje nasipov, zelenih – rekreacijskih površin in obcestnih prostorov rekonstruiranih cest ter obvodnih prostorov Save in izlivnih delov pritokov. S sanacijami površin se začne že v času gradnje. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije se izvedejo tako, da se ohrani rodovitnost in količina prsti, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih, višjih od 1,50 m. Deponije se zaščitijo pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti.

(1) Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska in gozdna zemljišča v času izgradnje in po njej.
(2) Načrtovane sanacije in morebitne nadomestitve kmetijskih zemljišč se zagotovijo v skladu z usmeritvami iz kmetijske študije »Posledice izgradnje HE Vrhovo, HE Boštanj, HE Blanca na ekonomičnost kmetijske proizvodnje in ukrepi za vsaj nespremenjeno ekonomičnost«, ki jo je izdelala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, v juliju 1988 in »Novelacije študije Posledice izgradnje HE Vrhovo, HE Boštanj, HE Blanca na ekonomičnost kmetijske proizvodnje«, ki jo je izdelala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, v avgustu 2004.
(3) Po končani gradnji mora investitor na vplivnem območju posegov zagotoviti izvedbo kmetijskih prostorsko – ureditvenih operacij, s katerimi bodo na zemljiščih v obsegu okoli 40 ha ponovno vzpostavljene možnosti za kmetijsko rabo na površinah, ki bodo med gradnjo začasno izvzete iz kmetijske rabe, ter izdelati preusmeritvene sanacijske načrte za izbrane kmetije na območju vpliva izgradnje hidroelektrarne. Na površinah, na katerih bodo izvedena nadvišanja terena, je treba predhodno odstraniti živico in jo nato razgrniti na nasipane površine ter rekultivirati za potrebe kmetijske pridelave.
(4) V skladu z 19. členom te uredbe se uredijo dostopi do vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč.
(5) Odvečni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd. Pred posekom brežine mora biti skupaj z zavodom, krajevno pristojnim za področje gozdov, določena površina za posek in evidentirana lesna masa. Po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah, iz gozda pa odstraniti ves neporabljen material.

(1) Zaradi gradnje hidroelektrarne Blanca se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda, ne sme poslabšati. Zato investitor zagotovi potrebne ureditve na vodotokih. Naravne struge obstoječih vodotokov se ohranjajo v največji možni meri.
(2) Ureditve Save in njenih pritokov se izvedejo tako, da se bistveno ne spremenijo narava vodotoka, to je pretok vode in njegova dinamika, kemijska sestava in temperatura vode ter kakovost vode, raznovrstnost habitatov in biološka raznovrstnost. Ureditve pritokov in delov brežin Save, na katerih ni potrebna klasična težka zaščita, se izvedejo sonaravno. V čim večji možni meri se obstoječe brežine ohranjajo, ureditve pa izvedejo v zemeljski izvedbi, stabilizacije strug z lesenimi, v območju premostitvenih objektov pa s kamnitimi talnimi pragovi. Na območju objektov se struge ustrezno zavarujejo s tlakom iz lomljenca in vegetacijo. Brežine se zatravijo in na zgornjih delih zasadijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
(3) Odvodnjavanje vod s cestnih površin se uredi tako, da ne pride do onesnaženja tal, podzemne vode, stoječe površinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode. Na območjih rekonstrukcije glavne ceste ter ureditve dostopne ceste, parkirišč in manipulacijskih površin hidroelektrarne Blanca se odvodnjavanje uredi prek lovilcev olj in maščob, tako da se v strugo Save in pritokov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza predpisom in navodilom, ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi, in v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvodnjavanju voda iz virov onesnaževanja. Na sistem odvodnjavanja ne sme biti priključen noben iztok sanitarno–fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
(4) Prepreči se splakovanje delovnega orodja, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v vode. Prav tako se prepreči odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje delovnih strojev in transportnih sredstev.
(5) Manipulativne površine (ploščadi), na katerih se izvajajo pretakanje goriv in manjša popravila tehničnih naprav, se opremijo s koalescentnimi filtri tako, da ni možno neposredno odtekanje odpadnih in izcednih vod v tla, podzemne vode, stoječe površinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode. Izgradnja utrjene ploščadi, opremljene z začasnimi zbirnimi kanali in zbirnikom vod ter lovilcev olj (možni ukrepi za ravnanje z odpadnimi vodami), se predvidi že v okviru programa gradbenih del.
(6) Izvajalci in vzdrževalci hidroelektrarne Blanca in prometnic pripravijo načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje v primeru razlitij polutantov (goriva, olja in druge za vodne vire škodljive suspenzije), ki ga potrdi ustrezna služba ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, ločeno za čas gradnje in obratovanja.
(7) Načrt vključuje način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, predvidene ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta. V času gradnje se vodi evidenca nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.
(8) Z gradbeno tehničnimi rešitvami investitor zagotovi maksimalno zaščito pred izlitjem polutantov s cestišča. Za čas gradnje se izdela elaborat ekološke ureditve gradbišča, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(9) Vrednost pretoka pod pregrado hidroelektrarne Blanca do izgradnje hidroelektrarne Krško zagotavlja količino in kakovost vode, da ne pride do masovne prerasti substrata s perifitonskimi algami, prevelikih sprememb v fizikalno-kemijskih parametrih vode glede na naravno stanje in negativnih sprememb v vodnem in obvodnem ekosistemu. Upošteva se vrednost ekološko sprejemljivega pretoka na ravni srednjih minimalnih pretokov reke Save.

(1) Celotno območje urejanja se pred gradnjo fotodokumentira v skladu z navodili službe, pristojne za ohranjanje narave.
(2) Za varovanje flore in favne ter biotopov in zagotovitev čim večje pestrosti vodnih in obvodnih biotopov se uporabljajo določbe 13., 16. in 36. člena te uredbe.
(3) Na desnem bregu Save se ob jezovni zgradbi v skladu s 13. členom te uredbe izvede ribji prehod, na izlivnih delih potokov Mivka, Globoški potok in Mačji potok pa se v skladu z istim členom uredijo drstišča. Potoki se uredijo tako, da bo omogočena gorvodna migracija vodnih živali. Pri načrtovanju in izvajanju ribjega prehoda ter drstišč mora sodelovati strokovnjak za ribje prehode.
(4) V obvodnem prostoru se uredijo tiha območja na treh lokacijah: v Boštanju ob izlivu reke Mirne na njenem desnem bregu, na Loškem polju ob izlivu Globoškega potoka in ob Mačjem potoku. Na teh območjih se ohranijo obstoječe brežine in nivelete zemljišč in zasadijo avtohtone hidrofilne vrste drevnine in plodovite vrste iz družine rožnic. Dostopi do vode se na teh območjih ne urejajo, vzdrževanje se omeji na sanitarne sečnje. Na tihem območju na Loškem polju se uredijo mlake z globino do 1 m in brez direktnega stika s Savo. Na vzhodnem delu Gornjega Brezovškega polja se med energetskim nasipom in železniško progo uredijo suhi travniki z ekstenzivno rabo.
(5) V ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta se gensko ali kako drugače biotehnološko spremenjeni organizmi ne sproščajo v naravo.
(6) Prehajanje živali pod cestami vzdolž bazena se zagotovi s prepusti na mestih križanj ceste s potoki.
(7) Med gradnjo se prepreči izcejanje kakršnihkoli za vodni živelj škodljivih ali strupenih snovi. Zemeljska dela se izvajajo tako, da se ne ustvarjajo začasne ali trajne mrtvice oziroma ribje pasti.
(8) Za preprečitev svetlobnega onesnaževanja se dela med gradnjo opravljajo podnevi, ponoči pa le v izjemnih primerih in na omejenem področju.
(9) Izvajalec je dolžan posege izvajati tako, da so v največji možni meri prilagojeni življenjskemu ciklu živali, kot je to določeno v Poročilu o vplivih na okolje. Odvažanje proda in poglabljanje struge ter povečevanje naravne kalnosti naj se ne izvajajo v življenjsko pomembnih obdobjih.
(10) Pred začetkom gradnje se v skladu z določili Poročila o vplivih na okolje preseli dele ali celotne populacije nekaterih živalskih vrst na druge lokacije in se jih po končanih posegih ponovno naseli, kot je to določeno v Poročilu o vplivih na okolje.
(11) Pred ojezeritvijo se zagotoviti sanacije odlagališč odpadkov na območju, ki bo prizadeto z dvigom podtalnice.
(12) Ribiško gospodarjenje v bazenu se uskladi z novimi razmerami, kar se opredeli v ribiško-gojitvenih načrtih.
(13) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot ali v njihovi neposredni bližini se ob morebitnih posegih, ki bi jih lahko kakorkoli ogrozili zaradi evidentiranja novih naravnih vrednot in njihovega ohranjanja, zagotovi naravovarstveni nadzor območne službe, pristojne za varstvo narave. Zagotovi se občasen naravovarstveno–geološki nadzor nad zemeljskimi deli. O morebitnih posebnostih ali najdbi se obvesti ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, oziroma območno službo, pristojno za varstvo narave. Zagotovi se naravovarstveno ukrepanje ob odkritju najdb, za katere se upravičeno domneva, da imajo lastnosti naravnih vrednot in ohranitev novo odkritih naravnih vrednot v skladu s predpisi, ki urejajo področje ohranjanja narave, in v skladu z Naravovarstvenimi smernicami za pripravo državnega lokacijskega načrta za HE Blanca, ki jih je podal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Celje, 6. avgust 2003 in dopolnitve junij 2004.
(14) Pri izdelavi projektne dokumentacije, ki mora biti pripravljena v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, in pri izvedbi vseh del morajo sodelovati biologi, ki podajo tudi projektne pogoje za izvedbo sonaravnih ureditev in za blažitev vplivov gradnje na biocenozo.
(15) Pri izvajanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo državnega lokacijskega načrta za HE Blanca«, št. 01-III-222/4-O-03, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Celje, 6. avgust 2003 in dopolnitve junij 2004, ki navajajo naravne vrednote in ekološko pomembna območja, ter na podlagi Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04):
– Pečje, evidenčna št. 1702,
– Grahovica, evidenčna št. 1713,
– Sava (EPO, koda 63700),
– Mirna (EPO, koda 65500),
– Mirna (potencialno območje Natura 2000, koda SI 300059).
(16) Investitor obvesti območno službo, pristojno za varstvo narave, o začetku pripravljalnih in zemeljskih del ter zagotovi naravovarstveni nadzor pri gradnji na tem območju.

(1) Celotno območje urejanja se pred gradnjo dokumentira (fotografije in druga dokumentacija) v skladu z navodili pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Po izvedbi nadvišanja terena na Gornjem Brezovškem polju ter na Loškem polju se pri rekultivaciji in melioraciji zemljišč ohranjajo obstoječa parcelna struktura, predvsem pa oblika, dimenzije in smer parcel ter okvirna shema poti. Na Loškem polju se nadvišanje terena izvede z odmikom okoli 10 m od zgornjega roba obstoječe brežine Save. Kozolci na Gornjem Brezovškem polju se ohranijo na obstoječih lokacijah, pri organizaciji gradbišč in dostopov se zagotovi njihovo fizično varovanje. Vodotoki na vseh teh poljih se v čim večji meri urejajo sonaravno. Ohranja se obstoječe razmerje med obdelovalnimi površinami in obrežno zarastjo ter drugimi vegetacijskimi prvinami.
(3) Zagotovi se rezervatno varstvo arheološke dediščine na celotnem ureditvenem območju. Investitor na območju načrtovanih ureditev zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav po metodi, ki jo določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine. Prav tako zagotovi izvedbo intenzivnih površinskih in podpovršinskih pregledov, geofizikalnih meritev in analize aeroposnetkov povsod tam, kjer je bila z ekstenzivnim arheološkim pregledom ugotovljena potrebna izvedba naknadnih pogojev in ukrepov. Zagotovi se izvedba zaščitnih arheoloških izkopavanj potencialno ogroženih odkritih arheoloških najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki in posebnimi tehničnimi rešitvami, če bi bile te zahtevane na podlagi arheoloških raziskav. Območja morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje. Zagotovi se stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli, predvidenimi s to uredbo.
(4) V primeru novoodkrite kulturne dediščine se pred pripravo projektne dokumentacije zaprosi za izdajo kulturnovarstvenih pogojev.
(5) V zvezi z arheološko dediščino se zagotovi rezervatno varstvo arheološke dediščine in po potrebi fizična ograditev varovanega območja arheološkega najdišča Groblje (EŠD 14741).
(6) Pri urejanju Florjanskega grabna in Drožanjskega potoka se zagotovita oblikovna in funkcionalna včlenitev v grajeno strukturo starega mestnega jedra Sevnice, pri čemer se uporabijo materiali, barve in oprema, ki bodo usklajeni s kakovostnimi ureditvami v naselju. Krajinski in biotehniški načini gradnje naj prevladujejo nad izključno gradbeno-tehniškimi rešitvami.
(7) Na brežini Loškega polja se na ohranjenem terenu vzdolž Save v skladu z navodili pristojne službe za varstvo kulturne dediščine primerno prezentirajo ostanki vlečne poti in dokumentirane ostaline broda pri Logu. V ta namen se uredi tudi premostitev Loškega potoka.
(8) Gradbišče, deponije, gradbiščne poti, obvozne poti in druge ureditve se ne načrtujejo in ne urejajo na območjih kulturne dediščine. V primerih, ko dela potekajo v neposredni bližini arheološkega najdišča Groblje (EŠD 14741), kulturne krajine Loško polje (RKD 931/00), Gornje Brezovško polje (RKD 932/99), Dolnje Brezovško polje (RKD 1/00) in Blanško polje (RKD 205/00), se v času gradnje fizično zavaruje kulturno dediščino.
(9) Investitor pravočasno obvesti pristojno službo za varstvo kulturne dediščine o začetku del, da je mogoče zagotoviti konservatorski nadzor in način prezentacije ostalih elementov kulturne dediščine v prostoru.

Za zmanjšanje hrupa v okolju med samo gradnjo se uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti. Pri transportu se uporabljajo čim manj hrupna vozila. Deponije materiala ob betonarnah se orientirajo tako, da predstavljajo dodatno protihrupno zaščito objektov, izpostavljenih proti najhrupnejšim delom betonarn. Vsa hrupna dela se izvajajo samo med 7. in 19. uro. Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.

Pred zajezitvijo bazena se odstrani vegetacijski pokrov in površinske humusne plasti tal s tistega območja poplavitve, na katerem nista pomembna za naravno protierozijsko zaščito, z namenom, da se prepreči onesnaženje s toplogrednimi plini, ki nastajajo pri razkroju potopljenih organskih snovi. Med gradnjo se onesnaženje zraka zmanjša z ustreznim vzdrževanjem in upravljanjem delovnih strojev in transportnih vozil. Zagotovi se vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter prepreči raznos materialov z gradbišča.

(1) Investitor energetskih ureditev izdela načrt ukrepov za primer porušitve jezovne zgradbe in nasipov. Pri načrtovanju objektov se izdela in upošteva študija o ogroženosti zaradi morebitne porušitve jezu oziroma poplavnega vala in upoštevajo posledice porušitve pregrade, morebitne možne okvare ali napake pri obratovanju zapornic ali posledice izjemno visokih voda ter predvidijo ustrezni ukrepi.
(2) V ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta se dolvodno od predvidenega jezu hidroelektrarne Blanca nahaja vadišče na vodi, ki se občasno uporablja za usposabljanje slovenske vojske. Vadišče obsega 500 m navzdol in 500 m navzgor ob reki Savi v km 758.922. Širino vadišča predstavlja širina reke Save ter pas protierozivno zaščitene in utrjene obale reke Save na tem območju.
(3) Pri ureditvi območja iz prejšnjega odstavka se zagotovijo naslednji elementi za uporabo vadišča:
– dostopna pot do vadišča, ki se utrdi za vojaška vozila do mase 20 ton, se zagotovi po načrtovani transportni poti, ki poteka po novo urejeni brežini,
– obala reke na tem območju se utrdi za vojaška vozila mase do 20 ton, v širini najmanj 6 m oziroma do meje ureditvenega območja državnega lokacijskega načrta in v dolžini 30 do 40 m,
– z vodne strani se obala utrdi za pristanek plovil in plovnih sredstev slovenske vojske v dolžini 40 do 50 m. Zaradi valov in neposrednega nasedanja plovil na obalo se izdela protierozivna zaščita z oblogo iz kamna.
(4) Pred začetkom gradnje hidroelektrarne Blanca se glede razpoložljivosti vadišča obvesti ministrstvo, pristojno za obrambo.
(5) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega lokacijskega načrta ne sme poslabšati. Za zaščito pred požarom med gradnjo se na gradbišču uredi hidrantna mreža. Požarna voda se zagotovi iz lastnega vodovodnega sistema iz reke Save.
(6) Med obratovanjem se v hidroelektrarni Blanca zagotovi protipožarni sistem s hidrantno mrežo in gasilnimi aparati. Dostop do bazena za dodatno črpanje požarne vode se zagotovi na območju energetskih nasipov, pristanov in za ta namen posebej urejenih dostopov. Manipulacijske površine za potrebe gašenja požara se zagotovijo na platoju na jezovni zgradbi.
(7) Pri izvedbi elektroenergetskih objektov in naprav se upoštevajo zadostni odmiki objektov od vodnikov.

Vode 110 kV daljnovoda se oddalji od stanovanjskih objektov, kar se zagotovi tudi z ustrezno višino stebrov in manjšimi povesi vzdolž daljnovodne trase.

(1) Izvedba prostorske ureditve se izvaja postopno na celotnem območju gradnje, delitev na manjše, zaključene funkcionalne celote je možna glede na izbrano tehnologijo gradnje. Najprej se izvede priprava gradbišča objekta hidroelektrarne s pripadajočo prometno, energetsko, vodovodno in drugo komunalno infrastrukturo. Sledijo izkop gradbene jame, gradnja objekta strojnice in prelivnih polj ter vzporedno urejanje bazena in dolvodnih brežin, ki mora biti zaključeno sočasno s preusmeritvijo toka preko prelivnih polj. Po tem mejniku so možna le še tista zaključna dela, ki niso v neposredni zvezi z obratovanjem objekta hidroelektrarne Blanca (rekultivacije kmetijskih zemljišč, zapolnjevanje notranjih deponijskih prostorov). Dela se v okviru tehničnih možnosti terminsko uskladijo z zahtevami Poročila o vplivih na okolje glede čimvečjega varovanja naravnega okolja z upoštevanjem vegetacijskega obdobja rastlin, ribjega drsta in drugih živalskih razvojnih ciklov.
(2) Pred dvigom vode v bazenu na obratovalno gladino in začetkom obratovanja hidroelektrarne Blanca se zagotovijo dokončne ureditve vseh objektov in naprav, potrebnih za njeno delovanje, in vse ureditve, ki so potrebne zaradi vplivov, vključno s sanacijami odlagališč odpadkov na območju predvidenih ureditev.

(1) Investitor zagotovi celosten načrt monitoringa v času gradnje in obratovanja hidroelektrarne, ki jih določa Poročilo o vplivih na okolje.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, površinske in podzemne vode, zrak, hrup, živali in rastline) se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja morajo omogočati kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo področje prvih meritev in obratovalnih monitoringov hrupa ter pogoje za njihovo izvajanje, in usmeritvami, določenimi v Poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni. Investitor je dolžan poskrbeti za dostopnost podatkov.
(3) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih je investitor dolžan izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.

(1) Organizacija gradbišča je omejena na območje ureditve. Gradbišče na območju jezovne zgradbe se loči od korita s posebnim betonskim zidom, pri čemer tok reke ostaja v sedanji strugi. Gradbeno jamo pred vdorom vode ščitijo betonski objekti in nasipi, prečno se izvedejo nasipi, vzdolž struge pa betonski objekti. Pred gradnjo objektov se gradbeno jamo zatesni in vodo izčrpa.
(2) Delovno območje hidroelektrarne Blanca se zavaruje z zaščitno ograjo višine 2,20 m.
(3) Gradbiščni objekti se uredijo v bližini jezovne zgradbe. Dovozna cesta do gradbišča se izvede z obstoječe glavne ceste GI-5 in po rekonstrukciji z njene rekonstruirane trase.
(4) Za pranje blata s koles vozil, ki zapuščajo gradbišče, se ob dovozni cesti uredi bazen, opremljen s hidranti in priključkom na meteorno kanalizacijo. Bazen se po končani gradnji odstrani.
(5) Na gradbišču se uredi razsvetljava, s katero se doseže približno enaka razporeditev svetlobe od 30 do 100 luxov. Po gradnji se mreža odstrani.
(6) V času gradnje se odpadna voda iz objekta na jezovni zgradbi odvaja na montažno čistilno napravo z iztokom očiščenih vod v Savo. Meteorne vode s parkirišč in platojev se prek lovilcev olj po meteorni kanalizaciji odvedejo v Savo.
(7) Skladišče vnetljivih snovi se uredi v tipskem kontejnerju, opremljenem z lovilno posodo prostornine najmanj 200 l, nameščenim ob gradbiščni ograji in obdanim z varnostno ograjo.
(8) Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čim manj novih dovoznih poti. Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje tudi:
– zagotovitev ustreznega odvijanja motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– ustrezna ureditev vseh cest, ki bi eventualno služile obvozu ali transportu med gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija vseh poškodb,
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav ter drugih objektov, po končani gradnji pa sanacija poškodb,
– v primeru nezgode zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev.

(1) Investitor pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh prometnih in vodnogospodarskih ureditev, ureditev komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov ter drugih naprav, katerih ne bo prevzel v upravljanje.
(2) Po končani gradnji so upravljavci tiste infrastrukture, ki ni hidroelektrarna Blanca (prometne in vodnogospodarske ureditve, komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in vodi ter drugi vodi in naprave), dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

(1) Razmejitev investicij med upravljavci vodne, državne, lokalne in energetske infrastrukture se določi v skladu z Zakonom o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) in drugimi predpisi, ki urejajo posamezno področje infrastrukture.
(2) Koncesionar, Holding slovenske elektrarne, d.o.o., je investitor objektov energetskih ureditev ter ostalih ureditev, ki jih določa »Program izvedbe infrastrukturnih ureditev za HE Blanca,« ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije, skladno z določbami Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) in koncesijsko pogodbo (z dne 8. 7. 2002) ter aneksom št. 1 (z dne 26. 11. 2004).
(3) Koncedent, Republika Slovenija, ki jo zastopa Vlada Republike Slovenije, kot investitor ureditev vodne infrastrukture ter ureditev državne in lokalne infrastrukture, zagotovi sredstva za izvedbo teh ureditev iz državnega proračuna.
(4) Posamezni pooblaščeni upravljavci in soinvestitorji ureditev vodne, državne in lokalne infrastrukture so za:
– rekonstrukcije glavne ceste GI-5: Republika Slovenija;
– rekonstrukcije regionalne ceste RIII-679: Republika Slovenija;
– sanacijske ukrepe na železnici: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o., (investitor) in Slovenske železnice (upravljavec);
– priključni 110 kV daljnovod: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o., (soinvestitor) in javno podjetje za prenos električne energije (soinvestitor in upravljavec);
– prilagoditve obstoječega prenosnega plinovodnega omrežja: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o., (investitor), Geoplin plinovodi, d.o.o., (upravljavec);
– prestavitve distribucijskega elektro omrežja: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o., (soinvestitor) in javno podjetje za distribucijo električne energije (soinvestitor in upravljavec);
– prestavitve vodovodnega in kanalizacijskega omrežja: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o., (investitor), Občina Sevnica/Komunala Sevnica (upravljavec);
– posegov na lokalnih cestah: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o., (investitor), Občina Sevnica (upravljavec);
– prilagoditve obstoječih čistilnih naprav: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o., (investitor), Občina Sevnica (upravljavec);
– prestavitve telefonskega omrežja: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o., (investitor), Telekom Slovenije, d.d., (upravljavec);
– prestavitve vodov kabelske televizije: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o., (investitor), Zavod kabelske televizije (upravljavec);
– vodnogospodarskeh ureditve: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o., (investitor), Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (upravljavec);
– ureditev za rekreacijo: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o., in HSE, d.o.o., (investitorja) in Občina Sevnica (upravljavec).
(4) Sredstva za ureditev vodne infrastrukture ter ureditev državne in lokalne infrastrukture se zagotovijo skladno s Programom izvedbe infrastrukturnih ureditev za hidroelektrarno Blanca iz drugega odstavka tega člena ter v skladu in obsegu, ki ga določajo sklepi Vlade Republike Slovenije o določitvi financiranj in izvedbe državne, vodne in lokalne infrastrukture pri gradnji hidroelektrarne Blanca.

Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjih členih te uredbe, so obveznosti investitorjev tudi:
– ureditev dostopov do zemljišč in objektov, ki v državnem lokacijskem načrtu niso opredeljeni, so pa utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank;
– izvajanje revitalizacije kmetijskih zemljišč ob udeležbi kmetijskih strokovnjakov;
– v primeru, da se pri izvajanju del opazi neznana elektroenergetska naprava, takojšnja ustavitev del ter o tem obvestilo upravljavcu omrežja;
– vzdrževanje ureditev in naprav na območju rekonstruiranih cest ter kolesarskih, poljskih poti in pešpoti;
– vzdrževanje obcestnega prostora glavne ceste GI-5 in regionalne ceste RIII-679;
– vzdrževanje vegetacije ob pregradi in na nasipih ter izlivnih delih pritokov;
– vzdrževanje vseh cestnih in železniških prepustov;
– vzdrževanje vseh vodnogospodarskih ureditev;
– reševanje odkupa zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi.

(1) Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških (hidroenergetskih), vodnogospodarskih, prometnih, inženirsko-geoloških, hidroloških, geomehanskih, seizmičnih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega (hidroenergetskega), vodnogospodarskega, oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. Investitor z odstopanji predhodno seznani zadevno občino.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od navedenih, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena. Za lociranje pomembnejših objektov se uporabijo koordinate Gauss – Kruegerjevega geodetskega sistema.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Sevnica za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89 in Uradni list RS, št. 20/94, 102/00, 36/02 in 87/04);
– Odlok o zazidalnem načrtu industrijske cone Sevnica (Uradni list RS, št. 70/94 in 46/03);
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 4/04);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje starega mestnega jedra Sevnice (Uradni list RS, št. 63/97);
– Odlok o lokacijskem načrtu Plinovod za Posavje in Dolenjsko skozi občino Sevnica (Uradni list SRS, št. 25/89 in Uradni list RS, št. 27/90);
– Odlok o lokacijskem načrtu za primarno omrežje zemeljskega plina Sevnica (Uradni list RS, št. 8/91);
– Odlok o zazidalnem načrtu Sevnica – del staro sejmišče (Uradni list SRS, št. 28/78);
– Odlok o zazidalnih načrtih Pri ribniku, Sevnica – center in v Florjanski ulici (SDL, št. 20/96 ter Uradni list SRS, št. 20/75 in 30/76);
– Odlok o zazidalnem načrtu Drožanjske in Florjanske ulice (Uradni list SRS, št. 28/81 in 33/85 in Uradni list RS, št. 9/87);
– Odlok o Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Krško za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 7/90 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in 79/04);
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00 in 101/01).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.