Na podlagi 3., 7. in 26. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Zakona o prekrških (Uradni list RS, 7/03 in 86/04), Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Komunala Kočevje, d.o.o. (Uradni list RS, št. 73/04), Družbene pogodbe Javnega komunalnega podjetja Komunala Kočevje d.o.o. podpisane 9. 7. 2004, Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04), 27. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99, 53/99 – popr., 73/02, 117/02, 43/03 in 44/05) ter 74. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Kočevje (Uradni list RS, št. 68/99 in 43/03) je Občinski svet občine Kočevje na 20. redni seji dne 30. 5. 2005 sprejel

Ta odlok ureja način izvajanja obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Kočevje in določa:
– gospodarjenje s komunalnimi napravami in objekti, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ki nastaja v gospodinjstvih, industrijskih obratih in pri drugih uporabnikih, iz objektov in naselij,
– pogoje in način odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda,
– odvajanje padavinskih voda,
– viri financiranja javne službe ter način oblikovanja cen,
– obveznosti in pravice upravljavca in uporabnikov.

Javna služba iz 1. člena obsega:
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstaja javna kanalizacija,
2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni javne kanalizacije,
3. odvajanje padavinskih odpadnih voda,
4. nadzor nad odvajanjem in čiščenjem tehnoloških odpadnih voda,
5. čiščenje komunalnih odpadnih, padavinskih in tehnoloških odpadnih voda,
6. vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav,
7. izvajanje tehnološko tehničnih izboljšav in potrebnih rekonstrukcij,
8. izvajanje meritev in monitoringa.

Storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se nanašajo na vode, ki nastajajo v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti ter padavinsko vodo, razen tiste padavinske vode, ki odteka v javno kanalizacijo iz površin, ki niso javne površine ali strehe.
Odvajanje in čiščenje tehnološke odpadne vode in tiste padavinske vode, ki se odvajajo iz površin, ki niso javne površine, se ne štejejo za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna vode odvajajo v javno kanalizacijo in čistijo v komunalni ali skupni čistilni napravi.

Javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v ustrezno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije in čistilne naprave so lokalna gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne ter nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.

Komunalna odpadna voda je voda, ki nastane v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih.
Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi, določene v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja.
Padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali v tla.

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča kjer nastaja komunalna odpadna ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

Javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v Občini Kočevje opravlja Javno komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje d.o.o.

Objekti in naprave uporabnikov so:
– interna kanalizacija, ki poteka vertikalno in horizontalno v objektu in po zemljišču do mesta priključitve,
– kanalizacijski priključek, ki poteka neposredno od objekta uporabnika do mesta priključitve na javno kanalizacijo,
– druge naprave za akumulacijo, prečrpavanje, predčiščenje, čiščenje in nevtralizacijo odpadnih voda, vključno s čistilnimi napravami industrijskih objektov ali obrtnih delavnic.
Objekte in naprave iz tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške. Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijo.
Kanalizacijski priključki in druge naprave morajo biti vedno dostopni upravljavcu.
Kanalizacijski priključek je last uporabnika.

Objekti in naprave, s katerimi upravlja in razpolaga upravljavec, so:
1. Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naseljih, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in se zaključijo v skupni čistilni napravi.
2. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (primarno omrežje) so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje.
3. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (sekundarno omrežje) je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kod so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
4. Centralna čistilna naprava in ostale čistilne naprave v upravljanju.
Čistilna naprava je objekt za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode ali padavinske vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo.

V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati podtalnice, drenažnih vod, vod odprtih vodotokov ter meteornih vod, kjer jih je možno speljati v ponikalnico ali naravni vodotok. Padavinske vode se odvajajo v podtalnico ali vodotok, če niso onesnažene.

Odpadne vode iz gnojniščnih jam in zbiralnikov ter odpadkov iz gnojišč ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo, kot tudi mlete organske odpadke iz kuhinj in različne odpadke iz kmetijske dejavnost kot so ostanki žganjekuhe in druge predelave.

V naseljih z javno kanalizacijo je obvezna priključitev na javno kanalizacijo vseh objektov, ki odvajajo odpadno vodo s pogojem, da stanje javne kanalizacije omogoča priključitev, ter da iztok uporabnika izpolnjuje priključitvene pogoje. Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po izgradnji kanalizacije, čistilne naprave ali vzpostavitvi drugih pogojev, ki omogočajo povezavo.
V naseljih, kjer ne obstaja javna kanalizacija, je povzročitelj obremenitve dolžan, v skladu s pogoji tega odloka, soglasja upravljavca in ustrezne inšpekcijske službe, zgraditi ustrezno greznico ali malo čistilno napravo.
Priključitev greznice na javno kanalizacijo ni dovoljena. Po izgradnji kanalizacije je greznico potrebno opustiti in zasuti. Hišni priključek se izvede v skladu s pogoji upravljavca podanimi v soglasju, ki ga le-ta izda po službeni dolžnosti.

Za priključitev na javno kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljavca, ki ga ta izda v skladu z določili tega odloka.
Upravljavec izdaja projektne pogoje k izdelavi projekta.
Upravljavec izdaja soglasje k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasen priključek,
– za vse posege v prostor, kjer se nahajajo objekti in naprave javne kanalizacije in čistilne naprave.
Uporabnik je za pridobitev soglasja po 14. členu tega odloka ali pred priključitvijo objekta dolžan dostaviti naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasje k prostorskim izvedbenim aktom:
– vlogo za pridobitev soglasja,
– situacijo z vrisanimi predvidenimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:1500,
– opis specifičnosti gradnje s predvidenim odvajanjem odpadne in padavinske vode,
– idejno rešitev komunalnega opremljanja;
b) projektne pogoje:
– vlogo za pridobitev pogojev,
– situacijo z vrisanimi predvidenimi objekti v merilu 1:1000,
– opis specifičnosti gradnje s predvidenim odvajanjem odpadne in padavinske vode,
– idejno rešitev komunalnih priključkov;
c) za soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– vlogo za pridobitev soglasja,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– detajl izvedbe priključkov na javno kanalizacijo,
– podatke o tehnološkem postopku in odpadkih oziroma nevarnih snoveh v proizvodnji,
– ustrezne projekte za odvajanje industrijskih odpadnih voda, ki zahtevajo predhodno čiščenje,
– poročilo o presoji vplivov na okolje če je po zakonu predpisana njegova izdelava;
d) pred priključitvijo:
– vlogo za priključitev,
– gradbeno dovoljenje,
– geodetski posnetek objekta;
e) uporabno dovoljenje:
– geodetski posnetek izvedenih del na objektih za odvod odpadne vode.

Upravljavec je dolžan v roku 15 dni izdati soglasje, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo, če izpolnjuje vse pogoje za priključitev, in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete kanalizacijskih vodov in čistilne naprave.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev, je upravljavec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.

Upravljavec je dolžan dovoliti priključitev, če uporabnik izpolni vse pogoje iz soglasja, če je poravnal vse obveznosti do lastnika in upravljavca, predložil vso potrebno dokumentacijo, in da stanje javne kanalizacije glede tehničnih normativov in standardov dovoljuje priključitev. K vlogi mora uporabnik predložiti – na vpogled, načrt hišne kanalizacije.

Priključek se izvede za vsak objekt posebej, lahko pa ima en objekt več priključkov.
Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne in padavinske vode, ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje skladno z veljavnimi predpisi.

Priključek na javno kanalizacijo se ukine v primeru rušenja objekta, kar mora uporabnik upravljavcu sporočiti najmanj 14 dni pred rušenjem objekta. Upravljavec briše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Priključitev obstoječih in novih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je obvezno, če je priključek tehnično izvedljiv, in če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na en meter dolžine kanalskega voda, ki ga je potrebno zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE.
V primeru, da bi bili lahko ogroženi vodni viri ali druge dobrine, lahko upravljavec postavi višje zahteve.

Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih ter izvedbo hišnih priključkov, razen zemeljskih del, lahko opravlja le s soglasjem upravljavca, za taka dela usposobljen izvajalec oziroma upravljavec sam.
Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih nadzira upravljavec.
Priključitev hišne kanalizacije na javno se izvede na stroške uporabnika.
Priključitev mora biti izvedena pred izdajo uporabnega dovoljenja. O opravljeni priključitvi izda upravljavec potrdilo.
Priključitev starih, obstoječih objektov na javno kanalizacijo je obvezna v roku šestih mesecev po izgradnji javne kanalizacije. Pri priključitvi sta uporabnik in upravljavec dolžna upoštevati pogoje, ki veljajo za nove objekte.
Priključitev priključnega kanala se izvede praviloma v revizijski jašek javne kanalizacije.
Uporabnik javne kanalizacije, ki je po tem odloku dolžan zgraditi kanalski priključek, si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti projektne pogoje od upravljavca za izgradnjo priključka.

Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejeno lastninsko razmerje),
2. javna kanalizacija, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka,
3. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

Tehnološka odpadna voda je voda, kot jo določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih snovi iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) in nastaja predvsem po uporabi v industriji, obrti ali obrti podobni, gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo ali neposredno v vode.
Tehnološka odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz objektov in naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov.

V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste tehnološke odpadne vode, ki so določene v soglasju za priključitev na javno kanalizacijo, v pogodbi o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki jo skleneta med seboj uporabnik in izvajalec, oziroma ki so dovoljene po veljavnih standardih in predpisih o emisiji snovi in se smejo odvajati iz virov onesnaženja v javno kanalizacijo.

Odpadne vode, ki se smejo spuščati v javno kanalizacijo lahko vsebujejo maksimalno dovoljene koncentracije (MDK): mg O2/l
– biokemijska poraba kisika BPK5 1300
– kemijska poraba kisika KPK 2500.

Uporabnik, ki odvaja v javno kanalizacijo odpadne tehnološke vode, mora izvajati kontrolo le teh po Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00, 106/01), ter po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav posameznih panog, kolikor ta za določeno panogo obstaja. Rezultate in vse spremembe mora posredovati upravljavcu.

Padavinska voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali tla.

Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo.
Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da se na podlagi določb uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) ne sme spuščati neposredno v vode, mora to vodo zajeti in očistiti.

Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih (individualnih) objektov za čiščenje odplak (greznice, male čistilne naprave).
Za izgradnjo ustrezne greznice oziroma male čistilne naprave, si je povzročitelj obremenitve oziroma investitor dolžan pridobiti ustrezno dovoljenje, ki ga izda upravni organ v skladu s pogoji iz soglasja upravljavca.

Povzročitelj obremenitve mora zagotoviti, upravljavec pa omogočiti.
– redno praznjenje nepretočnih greznic,
– prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta,
– prevzem blata iz malih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta.

Prevzeto odpadno vodo iz greznic in blato iz malih čistilnih naprav mora izvajalec obdelati na komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata. Odpadne vode iz greznic, grezničnih muljev in muljev iz malih čistilnih naprav je strogo prepovedano odlagati v okolje brez predhodnega čiščenja oziroma obdelave.
Za obdelano blato mora izvajalec zagotoviti predelavo in odstranjevanje po predpisih o ravnanju z odpadki.

Praznjenje greznic lahko izvaja samo za to pooblaščen izvajalec, ki je dolžan o praznjenju greznic voditi evidenco.
Lastnik greznice je dolžan dopustiti praznjenje greznice upravljavcu po izdelanem programu praznjenja. Stroške praznjenja greznice plača lastnik objekta.
Pooblaščene izvajalce za odvoz grezničnih muljev določi upravljavec centralne čistilne naprave na osnovi javnega razpisa.

Uporabniku se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati samo odpadne vode, ki ustrezajo veljavnim predpisom in uredbam.
Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, da bi lahko:
– povzročila požar ali eksplozijo,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanalizacijo, naprave na njej vključno s centralno čistilno napravo, ter ogrožala zdravje zaposlenih,
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanja sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– hidravlično preobremenjevala kanalizacijo in naprave na njej,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– povzročala nastajanje škodljivih plinov v kanalizaciji,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi in s tem onemogočala postopek prečiščevanja odpadnih voda,
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo snov, katere koncentracija je nad, s predpisi in uredbami, dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda, zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je le ta dolžan upravljavcu poravnati stroške odprave škode.

Upravljavec lahko s predhodno vročenim pisnim opozorilom prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, če s tem ukrepom ne ogrozi okolja ali ostalih uporabnikov javnega kanalizacijskega omrežja v naslednjih primerih:
1. če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
2. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
3. če odpadna voda prekorači s predpisi določene dopustne količine škodljivih snovi,
4. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev,
5. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,
6. če uporabnik ne poravnava račune za stroške upravljanja.
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve, ter morebitne stroške, ki bi nastali kot posledica prekinitve.
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na vseh objektih, ki je nastala po njegovi krivdi ob izpustih vode neprimerne za izpust v kanalizacijo.

Upravljavec ima pravico prekinitve odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode, za krajši čas, zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah lahko upravljavec prekine odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnika in mu zagotoviti, če je možno, odvajanje oziroma čiščenje na drug način.
V primeru višje sile kot so potres, požar, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, izpad električne energije, velike okvare ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, vendar mora o tem obvestiti uporabnike.

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva:
– iz plačila uporabnikov za storitve javne službe,
– iz proračuna Občine Kočevje,
– iz drugih virov.

Cena storitev odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode ter njenega prečiščenja se oblikuje skladno z veljavno republiško zakonodajo.

Odvajanje (kanalščino) in čiščenje odpadne in padavinske vode se plačuje glede na količino v javno kanalizacijsko omrežje odvedene vode. Enota za obračun je m3 odvedene vode. Količina odvedene vode se meri z obračunskimi vodomeri.
Uporabniki, ki uporabljajo vode iz javnega vodovoda in so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost priključiti, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini kot porabljeno pitno vodo.
Podatke o porabi pitne vode, ki je osnova za obračun odvedene odpadne vode, takse in drugih zakonsko predpisanih dajatev mora izvajalcu po tem odloku posredovati izvajalec javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda brezplačno.
Pri uporabnikih, kjer na leto nastane več kot 100 000 m3 odpadne vode, se količine merijo z merilcem pretoka na merilnem mestu. Merilec pretoka mora biti atestiran in umerjen s strani Urada za standardizacijo in meroslovje, zapečaten in upravljavcu vedno na vpogled.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini kot je izmerjena količina zajete vode.
Stroške čiščenja grezničnih muljev in blata malih čistilnih naprav plačuje uporabnik po količini pripeljani na čistilno napravo. Enota za obračun je m3 pripeljan na čistilno napravo.
Količina meteorne vode se v primerih, kjer ni obračunskih vodomerov določi iz prispevnih površin, iz katerih se deževna voda steka v javno kanalizacijsko omrežje s pomočjo naslednje formule: V=A*R
V = količina odvedene vode v m3/mesec
A = prispevna površina v m2
R = desetletno povprečje količine padavin na območju Kočevja (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma Agencije RS za okolje) izražene v m3/m2/mesec

Upravljavec ima pri odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave javne kanalizacije ter objekte čistilnih naprav,
3. izvede hišne priključke za novozgrajene objekte sam ali pooblasti drugega izvajalca,
4. neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda,
5. vodi evidenco objektov in naprav javne kanalizacije,
6. izdaja soglasja kot je navedeno v 13. členu tega odloka,
7. kontrolira novozgrajene priključke na javno kanalizacijo,
8. sistematično pregleduje kanalizacijsko omrežje z namenom odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
9. redno kontrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav,
10. v primeru višje sile organizira odvajanje odpadne vode, ter ob nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim organom,
11. vzdržuje okolico objektov in naprav, za katere je odgovoren,
12. skrbi za redni obračun kanalščine ter čiščenja odpadne vode,
13. vodi kataster javne kanalizacije in greznic,
14. opravlja druga dela v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda,
15. nadzor nad gradnjo priključkov.

Upravljavec je dolžan z javno kanalizacijo in čistilnimi napravami gospodariti tako, da ohranja oziroma povečuje njeno zmogljivost in kvaliteto. Gospodarjenje in upravljanje mora biti v skladu z določbami tega odloka in ostalimi predpisi, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje odpadne vode.

Uporabnik ima naslednje obveznosti:
1. za priključitev na javno kanalizacijo ter za vse posege na objektih in napravah mora pridobiti soglasje upravljavca,
2. nov objekt mora priključiti na javno kanalizacijo pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt, če pa je objekt že zgrajen ga mora priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev, po izgradnji le-te,
3. redno mora vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo,
4. voditi mora dnevnik obratovanja interne čistilne naprave v skladu s predpisi,
5. upravljavcu mora dovoliti dostop in pregled interne kanalizacije in kontrolo sestave odpadne vode,
6. pravočasno mora naročiti praznjenje greznic in dovoliti dostop pooblaščenim izvajalcem, da izpraznijo greznico,
7. v javno kanalizacijo mora odvajati samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje zakonsko predpisanih parametrov,
8. v primeru okvar na interni kanalizaciji ali izlivov škodljivih snovi mora izvesti ukrepe za preprečitev škode na javnem kanalizacijskem sistemu in čistilni napravi ter o tem obvestiti upravljavca,
9. urediti mora odjemno in merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo v skladu z veljavnimi normativi,
10. v skladu s predpisi mora kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate redno posredovati upravljavcu – na lastne stroške,
11. redno mora plačevati prejete račune za odvajanje (kanalščino) in čiščenje odpadnih voda,
12. pisno mora obveščati upravljavca o lastninskih spremembah priključka na javno kanalizacijo,
13. upravljavcu mora javljati vse okvare in nepravilnosti na interni ali javni kanalizaciji,
14. upravljavcu mora javiti vsako spremembo na objektih in napravah interne ali javne kanalizacije,
15. po priključitvi na javno kanalizacijo mora opustiti obstoječo greznico v skladu z navodili upravljavca,
16. upravljavcu je dolžan sporočiti spremembe za priključitev.

Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja pri drugih uporabnikih.
Odgovoren je za škodo, ki jo povzroči s svojim ravnanjem na lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku.

Industrijski in drugi večji onesnaževalci so dolžni redno kontrolirati sestavo odpadne vode (monitoring). Monitoring lahko opravlja le s strani Ministrstva za okolje in prostor pooblaščeni izvajalec, ki mora rezultate meritev redno posredovati upravljavcu.

Investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic in trgov morajo po zaključenih delih vzpostaviti kanalizacijsko omrežje v prvotno stanje.
Upravljavci drugih omrežij (elektro, telefon, plinovod, toplovod ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti zaščito kanalizacijskega omrežja. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu.

Z globo 200.000 SIT do 350.000 SIT se za prekršek kaznuje upravljavec, če:
– prekine odvajanje odpadne in padavinske vode v nasprotju z 32. in 33. členom tega odloka,
– ne opravlja svojih obveznosti, v skladu s 1. in 2. točko 37. člena,
– ne izvede hišnega priključka oziroma da pooblastilo drugemu izvajalcu, če so izpolnjeni vsi pogoji s strani uporabnika za izvedbo priključka, v skladu s 3. točko 37. člena,
– ne obvesti uporabnike o prekinitvi odvajanja odpadne vode preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno, v skladu s 4. točko 37. člena,
– ne vodi evidence objektov in naprav javne kanalizacije, v skladu s 5. točko 37. člena,
– ne izda soglasja v primeru, da so izpolnjeni vsi pogoji 13., 14. in 15. člena,
– sistematično ne pregleduje kanalizacijskega omrežja in ne kontrolira novozgrajenih priključkov, v skladu s 7. in 8. točko 37. člena,
– redno ne kontrolira sestave odpadne vode in delovanje čistilnih naprav, skladno z 9. točko 37. člena,
– ne organizira odvajanja odpadne vode v primeru višje sile, skladno z 10. točki 37. člena,
– ne vzdržuje okolice objektov in naprav za katere je odgovoren, v skladu z 11. točko 37. člena,
– ne vodi katastra javne kanalizacije, v skladu s 13. točko 37. člena,
– ne opravlja svojih dolžnosti v skladu s tem odlokom.
Z globo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če je dejanje v nasprotju s 37. členom.

Z globo 200.000 SIT se kaznuje uporabnik (pravna oseba ali samostojni podjetnik):
1. če si ne pridobi soglasja, v skladu s 1. točko 39. člena,
2. če se ne priključi na javno kanalizacijo, v skladu z 2. točko 39. člena,
3. če redno ne vzdržuje interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo, v skladu s 3. točko 39. člena,
4. če ne vodi dnevnika interne čistilne naprave, v skladu s 4. točko 39. člena,
5. če ne dovoli upravljavcu dostop, pregled in kontrolo interne kanalizacije in kvaliteto vode, v skladu s 5. točko 39. člena,
6. če pravočasno oziroma po zahtevah tega odloka ne naroči praznjenje greznice, ali ne dovoli izvajalcu praznjenje greznice, v skladu z 28. in 29. členom, oziroma ji greznico prazni za to nepooblaščen izvajalec, v skladu z 31. členom in 6. točko 39. člena,
7. če v kanalizacijo spušča vodo, ki je v nasprotju z določili tega odloka, oziroma presega zakonsko predpisane parametre, v skladu s 7. točko 39. člena,
8. če v primeru okvare interne kanalizacije ali izlivov škodljivih snovi ne ukrepa, v skladu z 8. točko 39. člena,
9. če ne uredi odjemnega mesta v skladu z veljavno zakonodajo, v skladu z 9. točko 39. člena,
10. če ne kontrolira sestave odpadne vode in rezultata ne posreduje upravljavcu, v skladu z 10. točko 39. člena,
11. če redno ne plačuje račune za odvajanje (kanalščino) in čiščenje odpadnih voda, v skladu z 11. točko 39. člena,
12. če pisno ne obvešča upravljavca o lastninskih spremembah priključka na javno kanalizacijo, v skladu z 12. točko 39. člena,
13. če ne javlja upravljavcu o opaženih okvarah in nepravilnostih na javni kanalizaciji, v skladu s 13. točko 39. člena,
14. če ne javlja spremembe na objektih in napravah javne kanalizacije, v skladu s 14. točko 39. člena,
15. če po priključitvi na javno kanalizacijo ne opusti greznico, v skladu s 15. točko 39. člena,
16. če ne opravlja svojih dolžnosti, v skladu s 40. in 41. členom, in če ravna v nasprotju z določili tega odloka.
Z globo 60.000 SIT se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje uporabnik posameznik.

Z globo 200.000 SIT se kaznujejo investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij ter upravljavci drugih omrežij, če ravnajo v nasprotju z 42. členom.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil izvaja pristojna inšpekcijska služba.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v Občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 16/87) in vsi na njegovi osnovi sprejeti podzakonski akti.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.