Na podlagi četrtega odstavka 13. člena, četrtega odstavka 14. člena in drugega odstavka 15. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02 – ZGO-1, 45/04 –ZdZPKG in 62/04 – odl. US) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje
in zatiranje atipične kokošje kuge
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik določa ukrepe za nadzor, ki se izvajajo ob izbruhu atipične kokošje kuge pri perutnini, golobih in drugih pticah, ki se gojijo v ujetništvu, v skladu z Direktivo Sveta 92/66/EGS z dne 14. julija 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor atipične kokošje kuge (UL L št. 260 z dne 5. 9. 1992, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 92/66/EGS).
(2) Ta pravilnik se ne uporablja, če se ugotovi atipična kokošja kuga pri prostoživečih divjih pticah. Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) mora, o kakršnih koli izvedenih ukrepih ob ugotovitvi atipične kokošje kuge pri prostoživečih divjih pticah, obvestiti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. okužena perutnina je perutnina, pri kateri je bila po preiskavi v odobrenem laboratoriju uradno potrjena prisotnost virusa atipične kokošje kuge ali so v primeru sekundarnega in nadaljnjih izbruhov prisotni klinični znaki ali patomorfološke spremembe, ki so značilni za atipično kokošjo kugo;
2. perutnina, za katero se sumi, da je okužena, je perutnina, ki kaže klinične znake ali patomorfološke spremembe, po katerih se lahko utemeljeno sumi na prisotnost virusa atipične kokošje kuge;
3. perutnina, za katero se sumi, da je kontaminirana, je perutnina, za katero obstaja možnost, da je bila neposredno ali posredno izpostavljena virusu atipične kokošje kuge;
4. golob je golob pismonoša in razstavni golob;
5. golobnjak je kateri koli objekt, ki se uporablja za nastanitev ali vzrejo golobov.
(2) Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo tudi izrazi iz pravilnika, ki ureja veterinarske pogoje za trgovanje s perutnino, enodnevnimi piščanci in valilnimi jajci na teritoriju Evropske unije ter uvoz iz tretjih držav.
3. člen
(prijavljanje bolezni)
(1) Atipična kokošja kuga spada v skupino obvezno prijavljivih bolezni, kot to določa pravilnik, ki ureja kužne bolezni živali.
(2) Obveščanje o vsakem sumu ali pojavu atipične kokošje kuge poteka v skladu z določili zakona, ki ureja veterinarstvo, in pravilnika, ki ureja kužne bolezni živali.
4. člen
(ukrepi v primeru suma)
(1) Če uradni veterinar posumi, da je perutnina na gospodarstvu okužena ali je bila izpostavljena virusu atipične kokošje kuge, uvede nadzor gospodarstva in nemudoma sproži postopke za potrditev ali izključitev prisotnosti bolezni in odvzame ali poskrbi za odvzem vzorcev, ki so potrebni za laboratorijske preiskave.
(2) Uradni veterinar na sumljivem gospodarstvu odredi naslednje ukrepe:
1. popiše vse kategorije perutnine na gospodarstvu, v katerem je za vsako kategorijo zabeleženo število poginulih živali, živali, ki kažejo klinične znake, in živali, ki znakov bolezni ne kažejo. Popis se sproti dopolnjuje, da zajame živali, ki so izvaljene ali poginule med obdobjem, v katerem obstaja sum na bolezen. Podatki se morajo redno posodabljati. Za potrebe nadzora morajo biti ti podatki pri imetniku živali stalno na razpolago;
2. perutnina na gospodarstvu se izolira, kar pomeni, da je vsa perutnina na gospodarstvu vhlevljena ali zaprta na katerem drugem mestu, kjer se lahko osami in kjer nima stika z drugo perutnino;
3. prepove premike perutnine iz in na gospodarstvo;
4. premiki oseb, drugih živali in vozil na ali iz gospodarstva, mesa ali trupel perutnine, krme za živali, opreme, odpadkov, iztrebkov, gnoja, stelje ali česar koli drugega, s čimer bi se lahko prenašal virus atipične kokošje kuge, se izvajajo na podlagi odobritve uradnega veterinarja;
5. da se nobena jajca ne odpremijo iz gospodarstva, z izjemo jajc, ki so poslana neposredno proizvodnemu obratu, ki je odobren za proizvodnjo oziroma predelavo jajčnih izdelkov iz prvega odstavka 6. člena Direktive Sveta 89/437/EGS z dne 20. junija 1989 o higienskih in zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg jajčnih proizvodov (UL L št. 212 z dne 20. 7. 1989, str. 87, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/437/EGS), in ki se prevažajo z dovoljenjem, ki ga izda VURS. Takšno dovoljenje mora ustrezati zahtevam iz Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika;
6. postavitev razkuževalnih barier na vhodu in izhodu gospodarstva in v njegove posamezne objekte;
7. da se opravi epizootiološka poizvedba v skladu s 7. členom tega pravilnika.
(3) Do uveljavitve ukrepov iz prejšnjega odstavka, mora veterinar veterinarske organizacije ali imetnik perutnine, za katero obstaja sum bolezni, smiselno izvesti ukrepe iz prejšnjega odstavka, razen ukrepa iz 7. točke.
(4) Uradni veterinar lahko uvede ukrepe iz drugega odstavka tega člena tudi na drugih gospodarstvih, če se na osnovi njihove lokacije, lege ali stikov s sumljivim gospodarstvom pojavi sum o kontaminaciji teh gospodarstev.
(5) Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena ostanejo v veljavi, dokler sum atipične kokošje kuge ni uradno izključen.
5. člen
(ukrepi po potrditvi)
(1) Uradni veterinar po potrditvi prisotnosti atipične kokošje kuge na gospodarstvu, poleg ukrepov iz drugega odstavka prejšnjega člena, odredi še naslednje ukrepe:
1. vsa perutnina na gospodarstvu mora biti nemudoma pokončana na kraju samem. Poginulo ali pokončano perutnino in vsa jajca se uniči. Ti postopki se izvedejo na način, ki kar najbolj zmanjša nevarnost širjenja bolezni;
2. živalska krma, stelja, gnoj ali katerikoli drug predmet, ki bi lahko bil izpostavljen virusu atipične kokošje kuge, se uniči ali ustrezno obdela. Ta obdelava, ki se opravi v skladu z navodili uradnega veterinarja, mora zagotoviti uničenje virusa atipične kokošje kuge;
3. če je bila perutnina iz gospodarstva med domnevno inkubacijsko dobo bolezni zaklana, je potrebno meso te perutnine, če je le mogoče, izslediti in uničiti;
4. valilna jajca, znesena med domnevno inkubacijsko dobo, ki so bila odpeljana iz gospodarstva, se izsledijo in uničijo; za perutnino, ki se je že izvalila, pa odredi nadzor; konzumna jajca, znesena med domnevno inkubacijsko dobo, ki so bila odpeljana iz gospodarstva, se, če je le mogoče, izsledijo in uničijo, razen če so bila prej ustrezno razkužena;
5. po izvedbi ukrepov iz 1. in 2. točke tega odstavka, se objekti, v katerih je bila nastanjena perutnina, njihova okolica, prevozna sredstva in vsa oprema, ki bi lahko bila izpostavljena virusu atipične kokošje kuge, očistijo in razkužijo v skladu z določbami 13. člena tega pravilnika;
6. ponovna naselitev na gospodarstvo se lahko izvede ne prej kot 21 dni po izvedbi ukrepov iz prejšnje točke;
7. opravi se epizootiološka poizvedba v skladu s 7. členom tega pravilnika.
(2) Uradni veterinar lahko odredi ukrepe iz prejšnjega odstavka tudi na sosednjih gospodarstvih, če se na osnovi njihove lokacije, lege ali stikov z gospodarstvom, na katerem je bila bolezen potrjena, pojavi sum, da je prišlo do kontaminacije teh gospodarstev.
(3) Če se iz jate perutnine, ki ne kaže nobenih kliničnih znakov atipične kokošje kuge, izolira sev virusa atipične kokošje kuge, ki ima intracerebralni indeks patogenosti (v nadaljnjem besedilu: ICPI) večji kot 0,7 in manjši kot 1,2 in je bilo v referenčnem laboratoriju Skupnosti iz 17. člena tega pravilnika, dokazano, da pripada izolat ateniuranu cepnemu sevu virusa atipične kokošje kuge, lahko VURS dovoli odstopanje od zahtev iz 1. do 6. točke prvega odstavka tega člena, pod pogojem, da se na zadevnem gospodarstvu za 30 dni uvede nadzor, in se zlasti zahteva:
– da se izvajajo ukrepi iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke drugega odstavka 4. člena tega pravilnika,
– da ne sme nobena perutnina zapustiti gospodarstva, razen v primeru neposrednega prevoza v klavnico, ki jo določi VURS. Uradni veterinar, odgovoren za klavnico, mora biti obveščen o prevozu te perutnine v klavnico, ki jo je potrebno takoj po prihodu v klavnico nastaniti in zaklati ločeno od druge perutnine.
(4) Cepiva proti atipični kokošji kugi, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, morajo izpolnjevati pogoje iz pravilnika, ki ureja izvajanje sistematičnega spremljanja stanja kužnih bolezni in cepljenj živali.
(5) Sveže meso perutnine iz tretjega odstavka tega člena mora imeti oznako o zdravstveni ustreznosti, določeno členu 5(1) Direktive Sveta 91/494/EGS z dne 26. junija 1991 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki urejajo trgovanje s svežim perutninskim mesom znotraj Skupnosti in uvoz tega iz tretjih držav (UL L št. 268 z dne 24. 9. 1991, str. 35, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 91/494/EGS).
6. člen
(gospodarstva, sestavljena iz različnih epizootioloških proizvodnih enot)
V primeru gospodarstev, na katerih sta dve ali več ločenih jat, lahko VURS, v skladu z merili, ki jih je določila Komisija, za zdrave jate na okuženem gospodarstvu odobri odstopanje od zahtev iz prvega odstavka prejšnjega člena pod pogojem, da je uradni veterinar potrdil način reje, v katerem so jate popolnoma ločene kar zadeva prostore, gojenje in krmljenje, ter da jo je oskrbovalo drugo osebje, tako da se virus ne more razširiti iz ene jate na drugo.
7. člen
(epizootiološka poizvedba)
(1) Uradni veterinar opravi epizootiološko poizvedbo na podlagi obrazca 1 iz Priloge IV Načrta ukrepov ob pojavu atipične kokošje kuge. Epizootiološka poizvedba vsebuje najmanj naslednje podatke:
1. trajanje obdobja, med katerim bi lahko bila atipična kokošja kuga prisotna na gospodarstvu ali v golobnjaku;
2. možen izvor atipične kokošje kuge na gospodarstvu ali v golobnjaku in popis drugih gospodarstev ali golobnjakov, v katerih so perutnina, golobi ali druge ptice, gojene v ujetništvu, ki bi lahko bile okužene ali izpostavljene virusu atipične kokošje kuge iz istega izvora;
3. premike ljudi, perutnine, golobov ali drugih v ujetništvu gojenih ptic ali drugih živali, prevoznih sredstev, jajc, mesa, trupel in katere koli opreme ali snovi, ki bi lahko prenašali virus atipične kokošje kuge na ali iz zadevnega gospodarstva ali golobnjaka.
(2) Da bi se omogočilo celovito usklajevanje vseh ukrepov, ki so potrebni za zagotavljanje kolikor je mogoče hitrega izkoreninjenja atipične kokošje kuge in za namene izvajanja epizootiološke poizvedbe, se ustanovi Državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB).
8. člen
(ukrepi na kontaktnih gospodarstvih)
(1) Če uradni veterinar sumi, da je bila perutnina na katerem koli gospodarstvu zaradi premikov oseb, živali, prevoznih sredstev ali na kateri koli drug način zpostavljena virusu atipične kokošje kuge, odredi na tem gospodarstvu nadzor v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(2) Namen nadzora je takojšnje odkritje kakršnega koli suma atipične kokošje kuge, popis perutnine, spremljanje njenih premikov, in če je potrebno, odreditev ukrepov iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Ko je za gospodarstvo odrejen nadzor iz prvega in drugega odstavka tega člena, uradni veterinar prepove premike perutnine iz gospodarstva, razen v primeru neposrednega prevoza v klavnico pod nadzorom za takojšnji zakol. Pred izdajo dovoljenja za premik mora uradni veterinar opraviti klinični pregled vse perutnine in izključiti prisotnost atipične kokošje kuge na gospodarstvu. Omejitve premikov iz tega člena se uvedejo za obdobje 21 dni od zadnjega dne možne izpostavljenosti virusu atipične kokošje kuge in morajo veljati najmanj sedem dni.
(4) Uradni veterinar lahko, če to dovoljujejo razmere, omeji ukrepe iz tega člena na del gospodarstva in perutnino na njem pod pogojem, da je bila ta perutnina vhlevljena, rejena in krmljena popolnoma ločeno, in da jo je oskrbovalo drugo osebje.
(5) Če uradni veterinar sumi, da so bili golobi ali golobnjak izpostavljeni virusu atipične kokošje kuge, mora za golobnjak odrediti nadzor iz prvega odstavka tega člena in prepovedati premike golobov izven golobnjaka za 21 dni.
9. člen
(okuženo in ogroženo območje)
Ko je prisotnost atipične kokošje kuge uradno potrjena, VURS okrog okuženega gospodarstva določi okuženo območje s polmerom najmanj treh kilometrov, ki je znotraj ogroženega območja s polmerom najmanj desetih kilometrov. Pri določitvi teh območij se morajo upoštevati geografski, upravni, ekološki in epizootiološki dejavniki, povezani z atipično kokošjo kugo ter sistem nadzora.
10. člen
(ukrepi na okuženem območju)
(1) Ukrepi na okuženem območju vključujejo:
1. popis vseh gospodarstev s perutnino na tem območju;
2. redne klinične preglede perutnine na vseh gospodarstvih, ki po potrebi vključujejo odvzeme vzorcev za laboratorijske preiskave; o pregledih in ugotovitvah je treba voditi evidenco;
3. zadrževanje vse perutnine v prostorih, v katerih je vhlevljena, ali na drugem mestu, kjer se jo lahko osami;
4. postavitev razkuževalnih barier na vhodih in izhodih iz gospodarstva;
5. nadzor nad premiki oseb, ki delajo s perutnino, trupel perutnine, jajc in prevoznih sredstev, ki prevažajo perutnino, trupla ali jajca na tem območju; prevoz perutnine se prepove, razen prevoza po glavnih cestah ali železnici;
6. prepoved premikov perutnine in valilnih jajc iz gospodarstva, na katerem se redijo, razen če VURS dovoli prevoz:
– perutnine za takojšen zakol v odobreno klavnico znotraj okuženega območja ali, če to ni mogoče, v klavnico izven okuženega območja, ki jo določi VURS. Tako meso perutnine mora biti označeno s posebno oznako o zdravstveni ustreznosti iz člena 5(1) Direktive 91/494/EGS;
– enodnevnih piščancev ali perutnine pred začetkom nesnosti na gospodarstvo na ogroženem območju, na katerem ni druge perutnine. Če VURS ne more zagotoviti ustreznega gospodarstva na ogroženem območju, lahko zaprosi Komisijo, da dovoli prevoz omenjenih živali na gospodarstvo, ki se nahaja izven ogroženega območja. Na tem gospodarstvu mora uradni veterinar uvesti nadzor iz drugega odstavka 8. člena tega pravilnika;
– valilnih jajc v valilnico, ki jo določi VURS; pred prevozom morajo biti jajca in njihova embalaža razkuženi;
7. prepoved odstranjevanja ali raztresanja stelje ali gnoja perutnine, razen če to dovoli VURS;
8. prepoved sejmov, razstav ali drugega zbiranja perutnine ali drugih ptic.
(2) Premiki iz 6. točke prejšnjega odstavka se opravijo nemudoma in pod nadzorom uradnega veterinarja. Dovolijo se šele, ko uradni veterinar opravi veterinarski pregled gospodarstva. Prevozna sredstva morajo biti pred in po uporabi očiščena in razkužena.
(3) Ukrepi na okuženem območju ostanejo v veljavi najmanj 21 dni po predhodnem čiščenju in razkuževanju na okuženem gospodarstvu, ki se opravi v skladu s 13. členom tega pravilnika. Po preteku roka iz prejšnjega stavka se okuženo območje šteje za del ogroženega območja.
11. člen
(ukrepi na ogroženem območju)
(1) Ukrepi na ogroženem območju vključujejo:
1. popis vseh gospodarstev s perutnino na tem območju;
2. nadzor nad premiki perutnine in valilnih jajc na tem območju;
3. prepoved premikov perutnine iz območja v prvih 15 dneh, razen neposrednega prevoza v odobreno klavnico izven ogroženega območja, ki jo določi VURS. Tako meso perutnine mora biti označeno s posebno oznako o zdravstveni ustreznosti iz člena 5(1) Direktive 91/494/EGS;
4. prepoved premikov valilnih jajc iz ogroženega območja, razen prevoza v valilnico, ki jo določi VURS. Pred prevozom morajo biti jajca in njihova embalaža razkuženi;
5. prepoved premikov uporabljene stelje ali gnoja perutnine iz tega območja;
6. prepoved sejmov, razstav ali drugega zbiranja perutnine in drugih ptic;
7. prepoved prevoza perutnine, razen prevoza po glavnih cestah ali železnici, brez poseganja v 1. in 2. točko tega odstavka.
(2) Ukrepi na ogroženem območju ostanejo v veljavi še najmanj 30 dni po predhodnem čiščenju in razkuževanju na okuženem gospodarstvu, ki se opravi v skladu s 13. členom tega pravilnika.
(3) VURS sodeluje z drugimi pristojnimi organi držav članic pri določitvi okuženega in ogroženega območja, če ti območji segata tudi na ozemlje drugih držav članic.
(4) Če se z epizootiološko poizvedbo iz 7. člena tega pravilnika potrdi, da je izbruh povzročila okužba, pri kateri ni dokazov o lateralnem širjenju, lahko VURS zaprosi Komisijo, da odloči o zmanjšanju velikosti okuženih in ogroženih območij ter trajanju ukrepov.
12. člen
(premiki in promet z živalmi in živalskimi proizvodi)
(1) VURS določi ukrepe, ki omogočajo sledljivost premikov jajc, perutnine in ptic, gojenih v ujetništvu.
(2) Imetnik perutnine, golobov oziroma v ujetništvu gojenih ptic na zahtevo VURS posreduje podatke o perutnini in jajcih, ki so prišla ali odšla iz njegovega gospodarstva, kakor tudi podatke o tekmovanjih ali razstavah, na katerih so te živali sodelovale.
(3) Oseba, ki se ukvarja s prevozom ali prodajo perutnine, jajc, golobov oziroma v ujetništvu gojenih ptic na zahtevo VURS posreduje podrobne podatke o premikih omenjenih živali in jajc, ki so jih prevažale ali prodajale.
13. člen
(čiščenje in razkuževanje)
(1) Čiščenje in razkuževanje se izvaja samo pod nadzorom in v skladu z navodili uradnega veterinarja ter s sredstvi in koncentracijami, ki jih uradno potrdi VURS.
(2) Postopki za čiščenje in razkuževanje so določeni v Prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika.
14. člen
(odvzem vzorcev)
Odvzem vzorcev in laboratorijske preiskave na prisotnost virusa atipične kokošje kuge se opravijo v skladu s Prilogo III, ki je sestavni del tega pravilnika.
15. člen
(obveščanje o omejitvah)
VURS o omejitvah, ki so v veljavi na okuženem in ogroženem območju, obvešča vse zainteresirane in zagotovi izvedbo odrejenih ukrepov.
16. člen
(nacionalni laboratoriji)
(1) Nacionalni laboratorij za atipično kokošjo kugo v Republiki Sloveniji je Nacionalni veterinarski inštitut, Gerbičeva 60, SI-1000 Ljubljana, ki ima ustrezno opremo in strokovnjake.
(2) Laboratorij iz prejšnjega odstavka:
1. določa popolne antigenske in biološke tipizacije virusa atipične kokošje kuge ob vsakem času;
2. testira učinkovitost, potentnost in čistost cepiv, ki so dovoljena za preventivno cepljenje ali skladiščena za cepljenje v nujnih primerih;
3. usklajuje standarde in diagnostične metode, uporabo reagentov in testiranje cepiv;
4. se povezuje z referenčnim laboratorijem Skupnosti iz 17. člena tega pravilnika;
5. usklajuje standarde in diagnostične metode, ki se uporabljajo v vseh diagnostičnih laboratorijih za atipično kokošjo kugo, in sicer v ta namen:
a) dobavlja diagnostične reagente,
b) nadzoruje kakovost vseh diagnostičnih reagentov, ki se uporabljajo,
c) skrbi za periodično izvajanje primerjalnih testov,
d) hrani izolate virusa atipične kokošje kuge iz primerov, ki so bili potrjeni v Republiki Sloveniji,
e) zagotovi potrditev pozitivnih rezultatov, ki so jih dobili diagnostični laboratoriji.
17. člen
(referenčni laboratorij Skupnosti)
Referenčni laboratorij Skupnosti za atipično kokošjo kugo je določen v Prilogi V Direktive 92/66/EGS.
18. člen
(cepljenje)
(1) Kot preventiva ali kot dopolnitev ukrepom za obvladovanje atipične kokošje kuge iz tega pravilnika, se lahko uporablja cepljenje proti atipični kokošji kugi s cepivi, ki jih odobri VURS.
(2) Edina dovoljena cepiva so tista, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji.
(3) VURS o preventivnem cepljenju proti atipični kokošji kugi obvesti Komisijo in ostale države članice.
(4) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
1. lastnosti in sestavo cepiva, ki naj bi se uporabljalo;
2. postopke za nadzor distribucije, shranjevanja in uporabe cepiv;
3. vrste in kategorije perutnine, ki se bodo cepile;
4. območja, na katerih se cepljenje lahko izvaja ali se izvaja;
5. razloge za izvajanje cepljenja.
(5) Organizator tekem oziroma razstav je dolžan zagotoviti, da so golobi, ki sodelujejo na tekmah oziroma razstavah, cepljeni proti atipični kokošji kugi.
19. člen
(cepljenje v nujnih primerih)
(1) VURS ob potrditvi atipične kokošje kuge, kot dopolnitev drugim ukrepom za obvladovanje atipične kokošje kuge iz tega pravilnika, določi del ozemlja in obdobje, v katerem se pod nadzorom uradnega veterinarja opravi cepljenje v nujnih primerih določenih vrst perutnine. V primeru cepljenja v nujnih primerih VURS, v okviru Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravje živali, obvesti Komisijo in druge države članice o stanju glede atipične kokošje kuge in o programu cepljenja v nujnih primerih.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je prepovedano cepljenje ali ponovno cepljenje perutnine na gospodarstvu, ki je predmet omejitev iz 4. člena tega pravilnika.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena:
1. se določene vrste perutnine čim prej cepijo;
2. se vsa perutnina določenih vrst, ki je bila izvaljena na gospodarstvu na območju cepljenja ali je bila tja prepeljana, cepi ali je bila cepljena;
3. med cepljenjem iz prvega odstavka tega člena mora vsa perutnina določenih vrst, ki se goji na gospodarstvih na območju cepljenja, tam tudi ostati, razen:
– enodnevnih piščancev, ki se premaknejo na gospodarstvo znotraj območja cepljenja, na katerem bodo cepljeni;
– perutnine, ki se prepelje neposredno v klavnico za takojšnji zakol. Če je klavnica izven območja cepljenja, se premike perutnine dovoli samo po opravljenem veterinarskem pregledu gospodarstva, ki ga opravi uradni veterinar;
4. ko se opravi cepljenje iz 1. točke tega odstavka, se lahko dovoli premike iz območja cepljenja za:
– enodnevne piščance, namenjene za proizvodnjo mesa, ki se lahko premaknejo na gospodarstvo, na katerem bodo cepljeni; zadevno gospodarstvo mora biti do zakola te perutnine pod nadzorom;
– perutnino, ki je bila cepljena več kot 21 dni prej in je namenjena za takojšnji zakol;
– valilna jajca, ki izvirajo iz matičnih jat perutnine, cepljene najmanj 21 dni prej; jajca in njihovo embalažo je treba pred premikom razkužiti.
(4) Ukrepi iz 2. in 4. točke prejšnjega odstavka se uporabijo za obdobje treh mesecev po dokončanju cepljenja iz prvega odstavka tega člena in se lahko podaljšajo za eno ali več trimesečnih obdobij.
(5) Ne glede na 1. in 2. točko tretjega odstavka tega člena lahko VURS določene jate za uporabo v posebne znanstvene in diagnostične namene izvzame iz sistematičnega cepljenja, pod pogojem, da ukrene vse potrebno za zaščito njihovega zdravja in jih redno kontrolira s serološkimi preiskavami.
20. člen
(ukrepi ob sumu in po potrditvi pri golobih ali v ujetništvu gojenih pticah)
(1) Uradni veterinar ob sumu na atipično kokošjo kugo pri golobih in drugih v ujetništvu gojenih pticah nemudoma uvede postopke za potrditev ali prijavo prisotnosti bolezni in predvsem za odvzem ustreznih vzorcev za laboratorijsko preiskavo ali poskrbi za njihov odvzem.
(2) Uradni veterinar takoj ob prijavi suma uvede na gospodarstvu ali v golobnjaku nadzor, tako da noben golob ali v ujetništvu gojena ptica in vse, kar bi lahko preneslo atipično kokošjo kugo, ne sme zapustiti golobnjaka ali gospodarstva.
(3) Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena ostanejo v veljavi, dokler sum atipične kokošje kuge ni uradno izključen.
(4) Uradni veterinar nemudoma po uradni potrditvi prisotnosti atipične kokošje kuge med drugim odredi:
1. izvedbo ukrepov za obvladovanje iz 1., 2., 5. in 6. točke prvega odstavka 5. člena tega pravilnika za golobe ali druge, v ujetništvu gojene ptice in golobnjake, okužene z atipično kokošjo kugo ali
2. vsaj:
– prepoved premikov golobov ali v ujetništvu gojenih ptic izven golobnjakov ali gospodarstev za najmanj 60 dni po prenehanju kliničnih znakov atipične kokošje kuge;
– uničenje ali obdelavo kakršnih koli snovi ali odpadkov, ki bi lahko bili izpostavljeni virusu atipične kokošje kuge. Obdelava mora zagotoviti uničenje prisotnega virusa atipične kokošje kuge in vseh odpadkov, ki so se nabrali v 60-dnevnem obdobju iz prejšnje alinee in
3. epizootiološko poizvedbo v skladu s 7. členom tega pravilnika.
(5) Na obrazcu iz Priloge IV, ki je sestavni del tega pravilnika, VURS posreduje Komisiji preko Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravje živali podatke o stanju bolezni in odrejenih ukrepih.
21. člen
(pregledi s strani Komisije)
VURS mora sodelovati s strokovnjaki Komisije, kadar le-ti opravljajo preglede na kraju samem, ter jim zagotoviti vso potrebno pomoč pri opravljanju teh pregledov.
22. člen
(financiranje)
Podrobni pogoji, ki urejajo finančni prispevek Skupnosti za ukrepe, povezane z izvajanjem tega pravilnika, so določeni v Odločbi Sveta z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (90/424/EGS) (UL L št. 224 z dne 18. 8. 1990, str. 19; z vsemi spremembami).
23. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati določbe Navodila o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje določenih kužnih bolezni pri perutnini (Uradni list RS, št. 30/99 in 33/01 – Zvet-1), ki se nanašajo na atipično kokošjo kugo.
24. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-230/2005
Ljubljana, dne 28. junija 2005.
EVA 2005-2311-0070
Ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano
Marija Lukačič l. r.
Priloga I
DOVOLJENJE ZA ODPREMO JAJC
IZ GOSPODARSTVA
VURS izda dovoljenje iz 5. točke drugega odstavka 4. člena tega
pravilnika za prevoz jajc iz sumljivega gospodarstva v proizvodni obrat,
ki je odobren za proizvodnjo in predelavo jajčnih izdelkov v skladu z
določbami prvega odstavka 6. člena Direktive 89/437/EGS (v nadaljevanju
obrat), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da se dovoli odpremo jajc iz sumljivega gospodarstva, morajo jajca:
(a) ustrezati zahtevam, določenim v Poglavju IV Priloge k
Direktivi 89/437/EGS;
(b) biti odpremljena iz sumljivega gospodarstva neposredno v namembni
obrat; vsako pošiljko mora pred odpremo zapečatiti uradni veterinar, ki
nadzoruje sumljivo gospodarstvo in mora ostati med prevozom do namembnega
obrata zapečatena;
2. uradni veterinar na sumljivem gospodarstvu o odpremi jajc obvesti
uradnega veterinarja namembnega obrata;
3. uradni veterinar, odgovoren za namembni obrat, zagotovi:
(a) da se jajca iz točke (b) 1. točke te priloge, od trenutka dostave
do predelave, hranijo ločeno od drugih jajc;
(b) da se lupine takih jajc kategorizirajo kot živalski stranski proizvod
kategorije 2 v skladu s 1. točko 5. člena Uredbe (ES) št. 1774/2002
Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih
pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi
(UL L št. 273, z dne 10. 10. 2002, z vsemi spremembami) in se obravnavajo
v skladu z določili omenjene uredbe;
(c) da se embalaža, prevozna sredstva in vsi prostori, ki pridejo v
stik z jajci, očistijo in razkužijo na tak način, da se uniči virus atipične
kokošje kuge;
(d) da se o vseh pošiljkah predelanih jajc obvesti uradnega veterinarja,
ki izvaja nadzor na sumljivem gospodarstvu.
Priloga II
ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE NA OKUŽENEM GOSPODARSTVU
I. Predhodno čiščenje in razkuževanje:
a) takoj po odstranitvi trupel perutnine za uničenje je potrebno dele
gospodarstva, v katerih je bivala perutnina in katere koli dele drugih zgradb,
dvorišč in podobno, ki so bili med pokončevanjem ali postmortalnimi pregledi
izpostavljeni virusu atipične kokošje kuge, poškropiti z razkužili, odobrenimi
za uporabo v skladu s 13. členom tega pravilnika,
b) vsa tkiva perutnine ali jajca, ki bi lahko kontaminirala zgradbe,
dvorišča, opremo in podobno, je potrebno pazljivo zbrati in uničiti skupaj
s trupli,
c) uporabljeno razkužilo mora ostati na površini najmanj 24 ur.
II. Končno čiščenje in razkuževanje:
a) maščobo in umazanijo je potrebno z vseh površin odstraniti z uporabo
sredstva za razmaščevanje in površine oprati z vodo,
b) po pranju z vodo iz prejšnje alinee se površine ponovno poškropi z
razkužilom,
c) po sedmih dneh je potrebno prostore obdelati s sredstvom za
razmaščevanje, sprati s hladno vodo, poškropiti z razkužilom in ponovno
sprati z vodo,
d) uporabljeno steljo in gnoj je treba obdelati z metodo, ki uniči virus.
Ta metoda mora vključevati enega izmed naslednjih postopkov:
– sežig ali obdelava s paro pri temperaturi 70 °C,
– zakopavanje, ki mora biti tako globoko, da se prepreči dostop
škodljivcem in divjim pticam,
– kompostiranje in vlaženje, da je zagotovljena temperatura 20 °C po
vsej kopici; kopica ostane pokrita 42 dni, potrebno pa jo je zaščititi pred
škodljivci in divjimi pticami.
Priloga III
DIAGNOSTIČNI POSTOPKI ZA IZOLACIJO, IDENTIFIKACIJO IN DOLOČITEV PATOGENOSTI
VIRUSA ATIPIČNE KOKOŠJE KUGE
Atipično kokošjo kugo povzroča aviarni paramiksovirus serotipa 1 (APMV-1),
ki se skupaj s preostalimi osmimi serotipi (APMV-2 do APMV-9) virusa uvršča v
rod Rubulavirus, družine Paramyxoviridae. Sevi APMV–1 so zelo variabilni v
patogenosti, zato za namen diagnostičnih postopkov potrditve diagnoze atipične
kokošje kuge velja naslednja opredelitev: »Atipična kokošja kuga pomeni okužbo
perutnine s katerimkoli sevom APMV-1 z intracerebralnim patogenim indeksom
(ICPI) pri dan starih piščancih (Gallus gallus), višjim od 0,7.«
I. Vzorčenje in priprava vzorcev
1. Vzorci
Za izolacijo virusa so primerni naslednji vzorci:
– kloakalni brisi (ali feces) in trahealni brisi obolelih živali;
– feces ali vsebina intestinalnega trakta, možgani, sapnik, pljuča,
jetra, vranica in drugi prizadeti organi poginjenih živali. Vzorci morajo
biti sveži ali hranjeni pri – 20 oC.
2. Priprava in obdelava vzorcev
Vzorci iz prejšnje točke so lahko združeni, razen vzorcev fecesa, ki
morajo biti ločeni. Brisi morajo biti namočeni v puferirani fiziološki
raztopini (v nadaljnjem besedilu: PBS) z zadostno količino antibiotikov.
Vzorce organov in tkiv homogeniziramo v PBS ali v drugih medijih (npr. MEM)
z dodanimi antibiotiki, tako da dobimo 10 do 20% w/v raztopino. Raztopino
pustimo stati na sobni temperaturi 1 do 2 uri ali v hladilniku pri +4 °C do 4 dni. Vzorce
centrifugiramo 10 minut pri 1000 g. Supernatant uporabimo kot
inokulum.
3. Gojišča
Za vzorce fecesa se uporablja raztopina PBS ali ekvivalent, ki vsebuje
10.000 IU/ml penicilina, 10 mg/ml streptomicina, dodamo lahko še 0,25 mg/ml
gentamicina in 5.000 IU mikostatina. Za organe in brise se uporablja
raztopina PBS ali ekvivalent, ki vsebuje do 5x nižje vsebnosti antibiotikov
Vrednost pH gojišča po dodanih antibiotikih mora biti 7,0 do 7,4.
II. Izolacija virusa
Supernatant kužnine inokuliramo v količini 0,1 do 0,2 ml v alantoisno
votlino najmanj štirih embrioniranih kokošjih jajc, starih 9 do 11 dni.
Jajca morajo izvirati iz jate, proste protiteles proti APMV–1 ali jate,
proste specifičnih protiteles (v nadaljnjem besedilu: SPF jate). Inokulirana
jajca inkubiramo v valilniku in jih dnevno pregledujemo s presvetljevanjem.
Alantoisno tekočino zamrtih embrijev pregledamo na prisotnost
hemaglutinacijske aktivnosti (test opisan v IV. točki te priloge).
Šesti dan po inokulaciji poberemo alantoisno tekočino in jo pregledamo
na prisotnost hemaglutinacijske aktivnosti, prav tako pregledamo alantoisno
tekočino prej zamrtih embriov. Če je rezultat negativen, se ponovi
inokulacija kokošjih embriov z nerazredčeno alantoisno tekočino
primoizolacije.
Če je ugotovljena hemaglutinacijska aktivnost, je z bakteriološko
preiskavo alantoisne tekočine potrebno izključiti bakterijsko kontaminacijo.
Če so v alantiosni tekočini potrjene bakterije, je potrebno tekočino
filtrirati skozi 450 nm membranske filtre, dodati antibiotike in ponoviti
inokulacijo.
APMV–1 je mogoče izolirati tudi na celičnih linijah embrionalnih
piščančjih celic, kjer povzroči nastanek sincicija. Identifikacija izolata
se izvede na enak način kot pri izolaciji na kokošjih embriih.
III. Identifikacija virusa
1.Vsi izolati, pri katerih je dokazana hemaglutinacijska aktivnost,
morajo biti preiskani s testom inhibicije hemaglutinacije (test opisan
v V. točki te priloge), pri čemer se alantoisna tekočina uporablja kot
antigen, kot pozitivni serum pa APMV-1 specifični poliklonalni antiserum
z znanim titrom protiteles. Pozitivna inhibicija 24 ali več služi kot
preliminarna identifikacija virusa in je lahko podlaga za uvedbo začasnih
ukrepov nadzora.
Vse izolate s hemaglutinacijsko aktivnostjo je potrebno testirati v
testu inhibicije hemagutinacije tudi z monospecifičnimi antiserumi proti
drugim serotipom APMV. Za preliminarni dokaz serotipa ali seva je možno
uporabiti tudi monoklonalna protitelesa, specifična za posamezne cepne
seve ali serotipe virusa, kot tudi metode, opisane v VII. točki te priloge.
2. Za dokaz patogenosti in postavitev končne potrditve atipične kokošje
kuge se uporablja test določitve ICPI, ki je opisan v VI. točki te priloge.
Atipična kokošja kuga je potrjena, če je ICPI izolata višji od 0,7.
3. Vsi izolati z dokazano hemaglutinacijsko aktivnostjo se pošljejo
v referenčni laboratorij Skupnosti nadaljnjo tipizacijo in identifikacijo.
IV. Hemaglutinacijski (HA) test
Namen postopka je ugotavljanje in določanje hemaglutinacijskega titra
virusne suspenzije.
Raztopine in reagenti
1. PBS (pH 7,0 do 7,2) ali ekvivalent;
2. suspenzija 1% kokošjih eritrocitov: eritrociti morajo izvirati iz
jate, proste protiteles proti AMPV–1 ali SPF jate. Trem petelinom odvzamemo
krvi. V epruveti premešamo kri in natrijev citrat v enakem volumnu.
Eritrocite 3-krat speremo s PBS; med posameznimi spiranji suspenzijo
cetrifugiramo. Za test se uporablja 1% raztopina eritocitov v PBS;
3. standardni antigen: virus APMV–1, sev La Sota ali Ulster 2C.
Postopek
a) V vsako vdolbinico na mikroplošči odpipetiramo po 25 µl PBS.
b) V prvo vdolbinico vsake vrste na mikroplošči damo po 25 µl virusne
suspenzije.
c) V vsako vdolbinico odpipetiramo po 25 µ
l PBS.
d) Napravimo dva-kratne razredčitve preiskovanih vzorcev.
e) V vse luknjice na mikroplošči nakapljamo 25 µl suspenzije 1%
eritrocitov.
f) Za kontrolo suspenzije eritrocitov odpipetiramo v eno vrstico
mikroplošče s PBS še 1% suspenzijo eritrocitov.
g) Rahlo premešamo s stresanjem in plošče inkubiramo 30 do 40 minut
pri sobni temperaturi – odvisno od kontrole eritrocitov, ko se le-ti
sesedejo v vdolbinicah v obliki gumbka.
h) Hemaglutinacijsko aktivnost (HA) določimo, tako da plošče rahlo
nagnemo in opazujemo prisotnost ali odsotnost polzenja eritrocitov
(tear dropping). Eritrociti v vdolbinicah, kjer ni hemaglutinacijske
aktivnosti, polzijo enako kot kontrola eritrocitov.
i) HA titer je najvišja razredčitev vzorca, ki povzroči popolno
aglutinacijo eritrocitov. Ta razredčitev vsebuje 1 heamglutinacijsko
enoto (angl. 1 HAU).
V. Test inhibicije hemaglutinacije
Reagenti
1. PBS (pH 7,0 – 7,2) ali ekvivalent;
2. suspenzija 1% kokošjih eritrocitov;
3. alantoisna tekočina, ki vsebuje virus, razredčena s PBS, tako da
vsebuje 4 HAU v 0,025 ml;
4. negativni kontrolni serum;
5. pozitivni kontrolni serum s znanim titrom protiteles.
Postopek
a) V vsako vdolbinico mikroplošče s pipeto nanesemo 25 µl PBS.
b) V prve vdolbinice v vsaki vrsti mikroplošče nanesemo 25 µl
preiskovanih serumov, istočasno nanesemo še pozitivni in negativni
kontrolni serum.
c) Serume razredčimo v razredčitvah log2.
d) V vsako vdolbinico nanesemo 25 µl virusne suspenzije, ki vsebuje
4 HAU.
e) Z rahlim stresanjem reagente premešamo.
f) Po 30 minutah inkubacije pri sobni temperaturi dodamo v vsako
vdolbinico 25 µl 1% suspenzijo kokošjih eritrocitov in premešamo z
rahlim stresanjem.
g) Za kontrolo eritrocitov nanesemo v vdolbinice v eni vrstici
mikroplošče s PBS le suspenzijo eritrocitov.
h) Za kontrolo antigena v prvo vdolbinico vrstice na mikroplošči
nanesemo 25 µl delovne raztopino antigena in napravimo razredčitve v
log2. Dodamo suspenzijo eritrocitov.
i) Po ca. 30 minutni inkubaciji pri sobni temperaturi odčitamo reakcije.
j) HI titer vzorca je najvišja razredčitev seruma, ki povzroči popolno
inhibicijo hemaglutinacije.
Test je veljaven, če titer negativnega seruma ni višji od 23, če
titer pozitivnega seruma ustreza navedenemu oziroma odstopa za eno enoto,
in če kontrola eritrocitov in antigena ustrezata.
VI. Test za določitev intracerebralnega indeksa patogenosti
Postopek za določitev ICPI:
– kužnino, alantoisno tekočino (HA titer višji od 24) razredčimo 1:10
v PBS;
– 0,05 ml suspenzije virusa injiciramo intracerebralno desetim en dan
starim piščancem (24 do 40 ur po izvalitvi). Piščanci morajo izvirati iz
SPF jate ali jate proste protiteles proti APMV–1;
– živali opazujemo v dnevnih intervalih osem dni;
– ob vsakem pregledu za vsako žival označimo klinično stanje kot
sledi: 0 = ni sprememb, normalen; 1 = obolel; 2 = poginjen;
– indeks izračunamo kot v naslednjem primeru:
+---------+-----------------+--+--+-------+--------+
| Klinčni |Dnevi po | | |Skupaj |Rezultat|
| znaki |inokulaciji | | | | |
| |(število | | | | |
| |piščancev) | | | | |
+---------+---+-+--+-+---+--+--+--+-------+--------+
| | 1 |2| 3|4| 5 | 6| 7| 8| | |
+---------+---+-+--+-+---+--+--+--+-------+--------+
|Normalni |10 |4|0 |0| 0 | 0| 0| 0| 14 × 0| = 0 |
|(0) | | | | | | | | | | |
|Oboleli |0 |6|10|4| 0 | 0| 0| 0| 20 × 1| = 20 |
|(1) | | | | | | | | | | |
|Poginjeni| | | | | | | | | | |
|(2) |0 |0| 0|6| 10|10|10|10| 46 × 2| = 92 |
+---------------------------------+-------+--------+
| | Skupaj| = 112 |
+---------------------------------+-------+--------+
|Indeks je srednja vrednost / | | |
|piščanca / pregled = 112/80 = 1,4| | |
+---------------------------------+-------+--------+
VII. Hitri testi za odkrivanje virusa in protiteles proti atipični
kokošji kugi
1. Odkrivanje virusne nukleinske kisline in tipizacija seva atipične
kokošje kuge
RNA virusa atipične kokošje kuge dokazujemo v možganih poginjenih
živali ali v alantoisni tekočini inokuliranih embriov.
Tkivo homogeniziramo v PBS ali v RPMI (oziroma drugo gojišče) in
centrifugiramo. Odpipetiramo supernatant in ga uporabimo za izolacijo RNA.
Prisotnost virusne RNA dokazujemo z metodo RT-PCR, pri kateri uporabimo
začetne oligonukleotide za pomnoževanje odseka na genu za fuzijski protein.
V primeru prisotnosti virusne RNA v preiskovanem vzorcu, dobimo produkt,
ki ga dokažemo z elektroforezo v agaroznem gelu. Za tipizacijo patogenosti
posameznega virusnega izolata določamo aminokislinsko sekvenco cepitvenega
mesta fuzijskega proteina, tako da dobljenemu produktu RT-PCR določimo
nukleotidno zaporedje. Iz nukleotidnega zaporedja pa nato določimo še
aminokislinsko zaporedje.
2. Odkrivanje protiteles proti atipični kokošji kugi pri necepljenih
pticah
Specifična protitelesa proti atipični kokošji kugi dokazujemo v serumih
živali s testom inhibicije hemaglutinacije (postopek opisan v V. točki te
priloge), kot alternativni test se lahko uporablja tudi imunsko encimski
test (ELISA). Vsi pozitivni rezultati ELISA testa morajo biti potrjeni še
v testu inhibicije hemaglutinacije, oziroma mora biti alternativni test
validiran.
(a) Vzorci
Če je v jati manj kot 20 ptic, se vzamejo vzorci krvi vsem pticam, pri
večjih jatah pa se vzamejo vzorci 20 pticam (tako je verjetnost, da se
odkrije vsaj en pozitivni serum 99%). Za preiskavo so primerni vzorci
serumov ali krvni vzorci, ki jih po potrebi dodatno centrifugiramo.
(b) Preiskava na protitelesa
Posamezne vzorce seruma testiramo v standardnem testu inhibicije
hemaglutinacije, kot je opredeljen v V. točki te priloge. Priporočljivo je,
da vzorce serumov drugih vrst perutnine, kot npr. puranov, jerebic,
fazanov in drugih vrst ptic pred preiskavo adsorbiramo z 10% kokošjimi
eritrociti.
Priloga IV
ATIPIČNA KOKOŠJA KUGA
– GOLOBI
– PTICE, GOJENE V UJETNIŠTVU
1. Lokacija:
– golobnjak:
– gospodarstvo:
2. Ime(na) in naslov(i) lastnika(ov):
3. Sum atipične kokošje kuge
(a) datum:
(b) razlog:
(c) število:
– golobov, gojenih pri postavitvi suma
na bolezen:
– v ujetništvu gojenih ptic:
4. Potrditev atipične kokošje kuge:
(a) datum:
(b) potrdil:
(c) klinični znaki, opaženi ob potrditvi:
5. Status glede cepljenja pri postavitvi suma na bolezen:
6. Omejitev premikov uvedena na:
7. Omejitev premikov ukinjena na:
8. Število jat v oddaljenosti enega kilometra od golobnjaka ali
gospodarstva iz 1. točke te priloge:
